bombažna predilnica in tkalnica tržič LETO XX OKTOBER — NOVEMBER 1979 ŠTEVILKA 10/11 Poslovanje v devetih mesecih Za nami je že tretje tromesečje in na zborih delavcev smo razpravljali in potrjevali rezultate poslovanja za obdobje devetih mesecev. Delavcem so bili posredovani vsi podatki, ki kažejo na to kako smo v preteklem obdobju gospodarili, vendar je potrebno, da o tem nekaj napišemo tudi v našem glasilu. Odgovora na vprašanje kako smo gospodarili ni mogoče dati brez, da upoštevamo nekatere rezultate in jih primerjamo z enakim obdobjem preteklega leta ter gospodarskim načrtom za leto 79. Za uvod najprej nekaj rezultatov. Celotni prihodek je v letošnjih devetih mesecih višji kot leta 1978 za 17 %. Izvoz je bil v tem obdobju po fakturirani realizaciji za 54 % višji, medtem ko se je za enak odstotek uvoz znižal. Ves naš letošnji izvoz je bil realiziran na konvertibilno tržišče. Iz rezultatov poslovanja je razvidno, da se je letošnji doseženi dohodek v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 28 %, doseženi čisti dohodek pa za 30 odstotkov. Iz teh podatkov bi lahko marsikdo sklepal, da je poslovanje na zavidljivem nivoju, vendar temu ni tako. Letošnji rezultati prvih devetih mesecev so sicer boljši od istega obdobja lani, vendar pod planiranimi z gospodarskim načrtom za leto 1979. Glede na gospodarski načrt na nivoju DO je letni plan dosežen: V celotnem prihodku s 66 %, v dohodku 72 %, v čistem dohodku 72 %, delitev čistega dohodka pa je v primerjavi s planom dosežena pri OD s 74 %, pri sredstvih skupne porabe s 78 %, za razširitev materialne osnove dela 21% in pri rezervnem skladu 89 %. Pri tem velja omeniti, da je predvsem nezadovoljivo doseganje sredstev poslovnega sklada za povečanje osnovnih in obratnih sredstev. In kakšna je delitev dohodka in čistega dohodka Dohodek, ki je znašal 170.688.488 din je bil razporejen: — za skupne potrebe (SIS) 6,5 % — za čisti dohodek 63,2 % — za druge namene 30,3 % (stroški DSSS, obresti kreditov, zavarovalne premije) Čisti dohodek v višini 107.930.895 din pa je bil razporejen takole: — za OD z davki in prispevki 80 % — za skupno porabo 15,3 % ___za razširitev in razvoj materialne osnove dela 1,5 % — za rezerve 3,2 % Pri delitvi čistega dohodka je najbolj v porastu postavka »osebni dohodek«. Le-ti so se v prvih devetih mesecih dvignili v primerjavi z lanskim obdobjem za 20,54 % ob koncu leta pa bodo višji za 23,5 % (zaradi povišanja vrednosti točke za 7 %). V zneskih to pomeni 4.786,00 din, v letu 1979 pa povprečno 5.769,00 dinarjev (za prvih 9 mesecev). Kako je bilo z našo akumula-tivnostjo in reproduktivno sposobnostjo? Akumulativnost se je sicer povečala za 84 %, vendar je še vedno minimalna. Višina ustvarjenih sredstev za reprodukcijo (amortizacija plus del dohodka za izboljšanje materialne osnove dela) se je v primerjavi z lanskim obdobjem povečala za 9 % toda reproduktivna sposobnost, to je razmerje med doseženimi in povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi je v devetih mesecih slabša kot ob koncu leta 78 in znaša 8,23 %, medtem ko je bila lani 8,85 %. Kje so razlogi za odmike od gospodarskega načrta? Osnovni razlog je razumljivo v doseženem dohodku, ki je kot je že navedeno, le 66 %. Gospodarski načrt je bil precej napet in izdelan tudi na osnovi predpostavke o povišanju cen našim izdelkom. Kot vemo pa smo v skladu z Družbenim sporazumom o oblikovanju cen lahko povišali cene šele 25. maja in sicer za prejo 13 %, za tkanine 9 % in za konfekcijske izdelke 8 %. To med drugim pomeni, da smo prodajali izdelke kljub višjim materialnim stroškom po stari ceni in ima povišanje cen ob koncu maja praktično le polovični efekt. Prodaja v devetih mesecih je bila ugodna, saj smo prodali količinsko 13,9% več tkanin in 1,1 % več konfekcije kot v istem obdobju lani, odprodali pa smo tudi velike količine zalog tako, da so sedaj te minimalne in predstavljajo le enomesečno proizvodnjo. Ker v prvem polletju ni bilo mogoče predvideti, da bo konjunktura na tržišču trajala tudi v drugi polovici leta so bile v tem času po starih cenah odpro-dane določene količine naših izdelkov iz zalog. Pri tem velja omeniti, da je bila odprodaja zalog po starih cenah, kljub morebitnim pomislekom pozitivna, naj so nam zaloge vezale ogromna sredstva, ne bi pa bilo pametno zaloge zadrževati do izdaje dovoljenja o povišanju cen, ker bi se prav lahko zgodilo, da bi konjunktura padla, izdelki bi se kopičili na skladišču in bi poleg tega, da bi nam še bolj vel-zali obratna sredstva, prišlo tudi do izpada dohodka. Prodaja naših izdelkov bi bila glede na ugoden položaj na tržišču lahko še večja, če bi imeli možnosti izdelave večjih količin posameznih iskanih artiklov, toda to iz ob'ektivnìh razlogov ni bilo mogoče. Vemo namreč, da so se te- meljne organizacije srečevale s problemom pomanjkanja delavcev na nekaterih ključnih delih in že samo številke dejanske zasedbe od planirane povedo, da je manjkalo v TOZD Predilnica 20 delavcev, v TOZD Tkalnica 29 delavcev v TOZD Oplemenitilni-ca 13 delavcev in v TOZD Konfekcija 29 delavcev, kar se je odrazilo v količini proizvodnje. Omeniti je treba, da so v tem obdobju porasli tudi izostanki (od 5,90 % na 6,24 %) kar je povzročilo še dodatne težave. Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, da naše letošnje poslovanje ni v okviru pričakovanih rezultatov in z njim ne moremo biti zadovoljni, čeprav so rezultati ugodnejši kot v lanskem devetmesečnem obdobju. Vse kakor si bo treba na vseh področjih prizadevati, da se rezultati do konca leta še izboljšajo in čimbolj približajo načrtovanim. V zvezi s tem so bili že storjeni določeni premiki, pred nami je še kopica nalog, ki jih bo treba realizirati, če hočemo, da bodo rezultati boljši, to pa je želja slehernega sodelavca v delovni organizaciji. Problematika TOZD Tkalnica V pisanju se bom omejil na problematiko meseca septembra in tekočo problematiko, ker je bilo 9-mesečno gospodarjenje že predhodno obravnavano na samoupravnih organih in zborih delavcev. Osnovna surovina — preja Količinska oskrba z mikano prejo je bila zadovoljiva, tako da zaradi tega nismo imeli težav v proizvodnji. Vsa mikana preja je bila proizvedena v TOZD Predilnica. Cesano prejo, ki jo uporabljamo v Versamat tkalnici, pa vso dokupu jemo pri drugih proizvajalcih. V zadnjem obdobju so se znižale zaloge zlasti Nm 85/1 česane osnove, ker nas je proizvajalec obvestil, da bo večino enojne preje finaliziral sam. Nasploh je na tržišču čutiti pomanjkanje česane preje, zato bi bilo nujno proučiti možnosti zagona domače česalnice ali pa se dolgoročno vezati na eno od proizvajalnih organizacij. Pri kakovosti preje, proizvedene v TOZD Predilnica, naj omenim, da nam največ težav povzročajo preje, proizvedene na brezvretenskih predilnikih. V podrobnosti se ne bi spuščal, ker se o problemih tekoče dogovarjamo. Težave nastopajo tudi pri predelavi Kaplan preje, ki se uporablja za izdelavo zahtevnejših artiklov. Pri predelavi česane preje ni bilo večjih problemov razen pri uporabi Nm 85/1 česane, nabavljene v Mostarju. Dobave osnovne tkanine za izdelek enostranskega frotirja so potekale tekoče, tako da se je proizvodnja odvijala normalno. Občasno so nastopale težave zaradi odstopanja v zahtevani širini tkanine, zato smo kose vrnili proizvajalcu. Tekoče potekajo tudi dobave dogovorjenih količin drugega artikla za predelavo v konfekcijske izdelke. Glede na začetne težave lahko ugotavljamo, da je kakovost surove tkanine zadovoljiva. S strani BPT je pripravljen tudi predlog sporazuma o even-tuelnem poglobljenem dolgoročnem sodelovanju z DO Saniteks. Od ostalih materialov nam trenutno povzroča naj večje težave pomanjkanje krep lepilnega traku, ki se odraža pri snovanju, škrobljenju in privezovanju. PROIZVODNJA Kakor je razvidno iz preglednice, so bile planirane obveznosti dosežene glede na upoštevane dopuste. Dosežene niso bile edino na UTAS strojih v etažni tkalnici. Situacija s kadri se je v teku meseca septembra slabšala, tako da je prišlo v drugi polovici do začasnega zmanjšanja obratovanja planiranih strojnih kapacitet 64 UTAS strojev iz dveh v eno izmeno. Problematika proizvodnje glede na pomanjkanje kadrov je bila predhodno že večkrat obravnavana na samoupravnih organih TOZD ter na sejah posvetovalnega organa direktorja DO. Delno se krije izpad proizvodnje z razširjenim obsegom obratovanja Blitex strojev A izmene (jeseniške) ponoči ter s predčasnim in podaljšanim delom nekaterih delavk pri tkanju. Zaradi izpada obratovanj a UTAS strojev bo potrebno korigirati planske zadolžitve, ker to ni problem samo TOZD, ampak je to širši problem. Poleg prikazane proizvodnje, ki pa se ne odraža v doseganju planskih obveznosti, so se opravljale storitve škrobljenja za DO Zvezda iz Kranja in previjanja za TOZD Predilnica. KADRI ne kriterije pri sprejemu — urejen stanovanjski problem), v istem obdobju pa je odšlo iz TOZD v pokaj ali druge TOZD, DSSS oziroma izven DO 12 delavcev. Situacija s kadri se v zadnjem mesecu nekoliko izboljšuje. Cim bodo zagotovljeni potrebni kadri, ki jih je potrebno tudi usposobiti za dela, naj bi se Skušal doseči obseg obratovanja planiranih zmogljivosti. Pri pri-učevanju kadrov tudi nastopajo določene težave, in sicer zaradi kratke dobe in neurejenih prostorov, kar ima za posledico negodovanja s strani delavcev na drugih izmenah. Zato bo potrebno posvetiti vso pozornost za ureditev prostorov za priučeva-rtje. Poleg pomanjkanja kadrov nastopajo še dodatni problemi zaradi izostankov z dela. Tako v zadnjem obdobju kljub zmanjšanju proizvodnje nastopajo primeri, ko na dnevnih izmenah določeno število tkalskih strojev ne obratuje. O tej problematiki je bilo že dovolj napisanega, vendar do konkretnih rešitev ni prišlo zaradi objektivnih pa tudi subjektivnih vzrokov. Nekaj nerešenih kadrovskih problemov nastopa glede na Avgust September % izostankov 30,3 % 14,8 % porodniški dopust 4,5 % 4,8 % bolezenski izostanki 5,8 % 5,1 % letni dopust 19,7 % 4,6 '% neopravičeni izostanki 0,3 % 0,3 % Kot je omenjeno že pri točki proizvodnje se je s 17. septembrom začasno zmanjšal obseg obratovanja planiranih strojnih kapacitet v tkalnici. V TOZD so se vršili maksimalni napori, da bi obdržali planirani obseg, vendar pa to zaradi pomanjkanja kadrov ni bilo mogoče. Problematika s kadri je zelo pereča, zlasti na delih tkanje in še nekaterih delih pri transportu in čistilni koloni. Dodatna težava pa nastopa še v tem, ker se fluktua-cija ne nadomešča z novimi kadri. Naj navedem samo primer, da v obdobju zadnjih treh mesecev od 18. junija do 17. septembra kadrovski službi ni uspelo za TOZD Tkalnica zagotoviti nobenega delavca (glede na zna- zdravstveno stanje zaposlenih, to je premestitve na druga dela na osnovi ocenitve na invalidski komisiji. V glavnem gre tu za delavke z daljšo delovno dobo zaposlenih na delih tkanje ali podobnih delih. Verjetno se je treba zamisliti nad tem problemom, da nekatere delavke na teh delih ne dočakajo starostne upokojitve, ampak se morajo prekvalificirati oziroma predčasno upokojiti. STROJNI PARK Glede na iztrošenost strojnega parka z ozirom na obratovalno dobo se srečujemo s precejšnjimi problemi, zlasti v tkalnici. Trenutno nam največje probleme predstavljajo UTAS stroji, locirani v etažni tkalnici in listovke prigrajene na Elitex tkalskih strojih ter privez ovalni stroj firme TITAN. Zato je nujno, da se glede na finančne možnosti, čim prej prične postopna planirana zamenjava tkalskih strojev in listovk. Pri realizaciji nabave privezovalnega stroja pa nastopajo težave glede na nove uvozne predpise za opremo. Remont tkalskih strojev je opravljala v glavnem samo ena skupina, pa še delo te je bilo večkrat prekinjeno zaradi bolezenskih izostankov izvajalcev in vodij oddelkov tkalnic. Tudi remont aparatov votkovnih prèvi-jalnih strojev je potekal z občasnimi prekinitvami. Najvažnejša investicija, ki je v teku, je izdelava strehe nad na-vijabiico. Dela tečejo dokaj zadovoljivo, vendar je vseeno vprašljivo, če bodo končana v predhodno predvidenem roku. Od ostalih investicij je čim prej potrebno realizirati priklop drugega shranjevalmka škroba. Zakasnitev nas-topa tudi pri začetku montaže dveh brezčolničnih strojev, na katerih bo možno izdelovati dvoosnovne in specialne tkanine. Mislimo, da tu nastopajo objektivne težave s strani firme Saurer Diedenichs, zato so vsa eventualna druga tolmačenja glede zakasnitve montaže neutemeljena. Vodja TOZD Tkalnice: ing. Janez Šmid Avgust September Plan im2 Izvršitev '% izvršitve Plan votkov Izvršitev '% izvršitve Izkoriščanje strojev Na efektivne ure Na pogonske ure Produktivnost enot/oiro Index glede na leto 1978 1.109.000 1,086.013,3 97,93 % 1.745.000 1.725.000 98,87 % 90.4 % 96.4 % 42,62 94,19 1.269.000 1,338.536,3 105,48 % 1.912.000 2,008.404 105,04 % 89,8 % 95,7 % 45,59 100,75 ČASOPIS GLAS V VSAK GORENJSKI DOM Obilica novic iz vašega kraja, z Gorenjske in ostalega sveta prinaša gorenjski Glas. Pismonoša vam ga bo nosil na vaš naslov vsak torek in petek, če ga naročite. Naročniška cena ni visoka, za I. polletje 1980 (za 50 številk) je le 175,- din! Do konca leta pa ga vam lahko pošiljamo na brezplačen ogled, zato nam le sporočite vaše želje. Naš naslov je: ČP Glas 64000 KRANJ Moše Pijadeja 1 (tel. 23-341) NAROČAM GLAS Ime in priimek: .. Stanovanjc:....... Pošta:............ Iz zbora združenega dela ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Na 11. seji zbora združenega dela skupščine občine Tržič dne 13/6-1979 so delegati tovarne obutve Peko Tržič imeli pri obravnavi poročila o realizaciji programov sredstev in Skladov SO Tržič od 1/1 do 30/4-1979 naslednjo pripombo: Sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišč so namenska. V pretežni meri pa se ta sredstva uporabljajo za poravnavo obveznosti, ki jih ima skupščina občine v zvezi s cesto vpadnico in z modernizacijo križišča ZLIT — industrijska cona. Delegati so podali pripombo, da se prvotni namen ne bi smel spreminjati in naj bi se sredstva namensko 'koristila za namen, za katerega se zbirajo. I Odgovor: Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje po odloku, ki ga je skupščina občine Tržič sprejela v marcu 1978 (Ur. vestnik Gorenjske, št. 10/78) na osnovi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77). Tako omenjeni zalkon v svojem 48. členu, kot tudi odlok v svojem 10. členu, predpisujeta, da se sme nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo. To, ikaj je omrežje 'komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, pa opredeljuje Navodilo o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav (Uradni list SRS, št. 16/78) v svojem 1. členu, kjer pravi, da se v to kategorijo štejejo tudi ceste, in sicer: — lokalne ceste, ki povezujejo med seboj kraje v eni občini ali med občinami in s tem zadovoljujejo lokalne potrebe prometa — mestne ceste, ki napajajo več sosesk v mestu ali v občini — ceste, ki obkrožajo naselje ali soseske. Menimo, da je taka usmeritev sredstev v mestno vpadnico namenska in s tem upravičena. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) 2 2. Delegati KS Tržič-mesto so na 12. seji zbora krajevnih skupnosti prosili za pismeno informacijo o premestitvi tržnice in ureditvi parkirnega prostora za stavbo občinske Skupščine. Odgovor: Ideja o preselitvi tržnice se je porodila 'lansko leto, botrovale pa so ji razmere, ki vladajo na obstoječi lokaciji, in sicer: a) slabe higienske razmere, ker je pranje zaradi prostorov pod tržnico nemogoče b) prevelika gneča in nemir c) nemogoč prometni in parkirni režim d) pomanjkljiva opremljenost tržnice z vidika sanitarnih pogojev. Tržnični prostor naj bi se po predlogu, ki ga je podprl tudi izvršni svet skupščine občine Tržič preselil na parkirni prostor ob objekt Gostinskega podjetja »Zelenica«, torej na področje, ki ga sicer ureja zazidalni načrt T-5, vendar je realizacija tega časovno dokaj odmaknjena in nedorečena. Začasna ureditev T-5 predvideva na tem prostoru parkirišča, ki so se začela pripravljati že 1977. leta, delno pokrit tržnični prostor in javno stranišče, :ki inaj bi bilo locirano na mestu bivšega skladišča ledu ob vodi. Ureditev je usklajena z zahtevami spomeniškega varstva, urbanističnimi in tehničnimi pogoji, obenem pa zagotavlja dokaj dobro in ceneno rešitev, ki izboljšuje obstoječe stanje, njena funkcija v novem okolju pa nanj tudi ne vpliva negativno. Nova kvaliteta, ki jo nudi načrtovana ureditev, je tudi prenehanje parkiranja v atriju občinske stavbe. Rok za načrtovano ureditev je 29/11-1979, k financiranju pa so pristopili vsi zainteresirani: SO Tržič, Komunalno podjetje Tržič, SKIS in Tovarna obutve PEKO. (Odgovor pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič). 3. Na 12. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič dne 11/7-1979 so delegati krajevne skupnosti Tržič-mesto ponovno opozorili na neurejenost na-brežin Tržiške Bistrice v Preski, kjer obstoji že nevarnost, da se bodo objekti, zgrajeni ob nabre-žini, zrušili v vodo. Odgovor: Po prejemu delegatskega vprašanja so si pristojni delavci oddelka za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič zadevo ogledali na kraju samem in v zvezi s tem zaprosili za strokovno mnenje tudi Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Ugotovljeno je, da so garažni objekti na levem bregu Tržiške Bistrice zgrajeni brez pridobljenega vodnogospodarskega soglasja. Pred pričetkom gradnje navedenih objektov je bila vodna struga na predmetnem odseku naravno urejena in ni nikogar ogrožala. Lastniki priobrežnih zemljišč naj zaradi možnosti dostopa otrok uredijo ustrezne ograje, ki bodo preprečevale dostop. Obenem pripominjamo, da so lastniki priobrežnih zemljišč dolžni čistiti brežine strug in skrbeti, da se odpadki na obrežjih ne odlagajo (Zakon o vodah, Ur. list SRS, št. 16/74, Odlok o vodah v občini Tržič, Ur. vestnik Gorenjske, št. 27/78). (Odgovor pripravila oddelek za gradbene in ‘komunalne zadeve SO Tržič in Vodnogospodarsko podjetje Kranj). 4. Delegati družbenopolitičnega zbora so na 11. seji zbora dne 11/6-1979 predlagali, da se v gostilni v Podljubelju preveri višina cene piva, ker menijo, da je previsoka. Odgovor: Cene za zasebne gostince predlaga v evidentiranje skupina gostincev pri Združenju obrtnikov občine Tržič. Nabavna cena pivu se je spremenila, združenje obrtnikov pa ni takoj poslalo cenikov v evidentiranje, ker so nastopili različni interesi glede povišanja cen. Vsled tega je tržna inšpekcija pregledala nekaj obratov ter ugotovila: Premalo je še vneme za poglobljeno obveščanje o gospodarjenju, obveščati bi morali predvsem s tega vidika, da bi se delavec mogel obnašati kot gospodar, je na svoji seji predsed-sedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poudaril predsednik Vinko Hafner. Dejal je tudi, da večkrat dajemo delavcu preobširne in prezahtevno napisane podatke. Informacije naj vsebujejo le bistvene ugotovitve .napisane tako, da jih razume tudi nekvalificiran delavec. Še neka značilnost bi morala prevevati informacije o poslovnih in gospodarskih rezultatih. Namreč ta, da ne bi bile namenjene zgolj obveščenosti delavcev o rezultatih, marveč da bi bile pripravljene tako, da bi na podlagi teh informacij delavci lahko dajali pobude za prihodnje ravnanje, da bi odločali. S kresanjem mnenj do sklepov Če nas preveva občutek zadovoljstva, da je obveščanju delavcev namenjeno veliko pozornosti, se moramo zavedati, da to pomeni veliko obveznost za vse, ki so kakorkoli zadolženi za informacije. To ni odgovornost le za pripravljalce informacij, ampak (vsaj še) tudi za sindikalne in druge družbenopolitične delavce in za sodelavce sredstev obveščanja v združenem delu. Ni dovolj, če glasilo na prvi strani in z velikimi naslovnimi črkami objavi npr. »Rezultati poslovanja v naši OZD« in nato sledi sicer strokovno, a suhoparno poročilo, ki ga razume v najboljšem primeru le tisti, ki ima vsaj srednješolsko ekonomsko izobrazbo. Vsebino takšnega poročila je treba prevesti iz jezika stroke v večini zaposlenih v OZD razumljiv jezik. Že s površnim listanjem glasil združenega dela zapazimo, da v teh informacijah ni »življenjskega soka«, da so kot telo brez krvi. Informacije bodo mnogo bolj »živahne«, če bodo poročale tudi o konkretnih razpravah po delovnih ali sindikalnih skupinah, na zborih delavcev. Ljudje naj vidijo svoj predlog, ki so ga tam povedali, pa tudi mnenja Družbeni sektor je povišal ceno po evidentiranju cenikov, za zasebni sektor pa je Združenje obrtnikov sporočilo, naj bo cena za 0,51 piva v steklenici 11 din, za 0,331 pa 10 din. Trije zasebni gostinci so svojevoljno brez evidentiranja dvignili ceno pivu, med njimi tudi Herceg Frančiška, gostilničarka v Podljubelju, in sicer na 12 din za 0,51. Po določilih zakona o družbeni kontroli cen to pomeni prekršek. Cena piva je sedaj 11 din za 0,5 1 in 10 din za 0,33 1. (Odgovor je pripravil oddelek za inšpekcijske službe — tržna inšpekcija dne 2/6-1979). sotovarišev o predlogu.' Glasila naj bi nadalje sledila »usodo« predlogov, dogovorov in sklepov — takšen pristop bi spodbudil nove ideje, vse to pa bi prispevalo Ik izboljšanju gospodarjenja. Vse prepogosto je zdaj izogibanje, da bi poročali o kritičnih zadevah, dilemah, variantah — pa prav na to bi morali opozarjati. Dobri sklepi se namreč oblikujejo skozi izmenjavo, da, skozi kresanje mnenj. Izpostavljati bi veljalo aktualna in pereča vprašanja; če jih predstavljamo zgdlj formalno, brezoblično, je to že njihovo določeno zamegljevanje. Čemu pozornost? Povzeli bomo tista vprašanja, za katera sindikati menijo, da bi morala biti pri razpravah o gospodarjenju v ospredju. Res je prvi vtis, da je teh vprašanj obilo, toda če ne bodo podana tako, ker je pač treba izpolniti obveznost (da bo volk sit in koza cela), če bodo podane življenjsko, potem je sleherno teh vprašanj takšno, da zna razvneti razpravo. Seveda pa naj bodo v posamezni razpravi izpostavljena tista vprašanja, ki delavce najbolj žulijo. Če so med temi tudi »občutljiva« vprašanja, potem se je pač treba na razpravljanje o njih dobro pripraviti. Če bi takšna vprašanja »prezrli«, jih s tem ne razrešimo, potem tlijo in samo vprašanje časa je, kdaj se bodo »razgorela«. Gojenje tako imenovanih tabu tem je sicer na videz lažja, a dejansko nevarna pat, ki je slejkoprej za nameček še slepa ulica. Vprašanj je resnično veliko, naš namen pa je, da spomnimo na najpomembnejša iz resnično široke palete. Osnovni podatki Osnovne podatke navajamo zato, ker je bilo ob dosedanjih razpravah čutiti nekakšno zadrego, o čem vse se velja pogovoriti. Celotni prihodek v dinarjih in v primerjavi s porabljenimi sredstvi, dohodek in dohodek na delavca, čisti dohodek s prika- (Nadaljevanje na 4. strani) Iz informacij RS ZSS Delavec — gospodar Iz informacij RS ZSS... (Nadaljevanje s 3. strain) zano razporeditvijo za osebne dohodke, za skupno porabo v tozdu, za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela in za rezervni sklad ter izgube — to so osnovni podatki o uspešnosti poslovanja in uresničevanja plana v tozdu med letom v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. V odstotkih in v primerjavi s planom so prikazana osnovna razmerja v razporejanju ustvarjenega dohodka, delež za akumulacijo, delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev ter delež za splošno in skupno porabo in druge namene zunaj tozda. Rezultati gospodarjenja v posameznem tozdu se primerjajo z drugimi tozdi ali sorodnimi dejavnostmi oziroma s tistimi tozdi, s katerimi so dohodkovno povezani, z naslednjimi kazalci: celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi, dohodek na delavca, dohodke v primerjavi s povprečno porabljenimi poslovnimi sredstvi, akumulacija v primerjavi z dohodkom, osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca (mesečno). Rokj opravil Te podatke so za določeno obdobje dolžni pripraviti poslovodni organi oziroma strokovne službe, potem pa nalj bi o 'teh podatkih razpravljali delavci na zborih in hkrati odločali o začasni delitvi ustvarjenega dohodka. Tudi samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnost aktivnega prebivalstva in organizacijam združenega dela poročila o uresničevanju programov in predlog realizacije. V sedanji akciji ob devetmesečnih rezultatih dela naj po predhodni razpravi delavcev poslovodni organi pripravijo do 12. novembra celovito informacijo o devetmesečnem poslovanju in gospodarjenju, opremljeno tudi z ukrepi do konca leta in izhodišči za plane za leto 1980. Tej celoviti informaciji naj bodo 'dodana tudi prej omenjena poročila SIS, pa tudi poročilo skupščine občine in gospodarske zbornice, v primeru, ko gre za organizacije združenega deäa, ki poslujejo na meji rentabilnosti oziroma z izgubo. Do 28. novembra naj izvršni odbori osnovnih organizacij ZS ocenijo pripravljena gradiva za razpravo, ki naj poteka v sindikalnih ali delovnih skupinah. Na podlagi analize teh razprav naj delavski sveti obravnavajo analizo gospodarjenja za letošnje leto in predlog plana za prihodnje. Rok za to nalogo Ije 17. december. Do 25. decembra naj delavci na zborih sprejmejo plan za leto 1980. Do 30. januarja 1980 pa naj poslovodni organi pripravijo vse bistvene podatke poslovanja in gospodarjenja v letu 1979, na tej podlagi naj bi se delavci do 24. februarja na zborih odločili o delitvi ustvarjenega dohodka po zaključnem računu za leto 1979. Seveda pa bi še pred tem obrav- navali gradivo v sindikalnih ali delovnih skupinah, podobno kot v decembru. MEDSEBOJNA OBVEŠČANJA ... ... in izostanki z dela zaradi bolezni Izostanki z dela zaradi bolezni, na kratko boleznine, so spet v središču pozornosti. Vzrokov in razlogov zanje je veliko in vedno so tako med seboj prepleteni, da jih je največkrat težko natančno identificirati. Če boleznine prekoračijo neko razumno mejo, so res huda nadloga: bogastvo združenega dela usiha, neposredno zmanjšujejo naš osebni in družbeni standard. Čeprav računamo v današnji dobi z novimi kazalci za merjenje družbenoekonomske moči (znanje, znanost, 'tehnologija itd.), ostajata še naprej pomembno merilo delovna sposob-njegova produktivnost (storilnost in izraba sredstev za dela). Tokrat bomo dodali še morda nekoliko neobičajen pogled na vprašanje boleznin. Vprašanja, boleznin smo se namreč lotili, ker so se v zadnjem obdobju spet z različnih strani pomnožila opozorila o povečanju izostankov z dela zaradi bolezni. Ne bi načenjali vprašanja boleznin po njihovem obsegu, tudi ne z ekonomske strani, koliko gre v izgubo delovnih dni in koliko se potem to pozna tudi na skupnem bruto produktu, in tudi ne s tehnične strani, koliko sivih las delajo organizatorjem proizvodnje, pa tudi ne kot problem zdravstvenega varstva ipd. Tu je namreč še nekaj, kar se nam neprestano izmika iz pozornosti, pa vendar izredno vpliva na izostanke z dela zaradi bolezni: to smo mi sami, naše vedenje in naši medsebojni odnosi v delavnem okolju. Moramo namreč omeniti že velikokrat dokazano opozorilo, da se v simptomih za bolezni in za izostanke z dela pomembno kažejo psihični razlogi zanje. Reflektirajo socialne odnose. Gre za iracionalnost v socialnih stikih, po domače za slabe, napete, neiskrene in podobne odnose v delovni skupini, v kolektivu, tudi v krajevni skupnosti itd. Govorimo o avtoritarnih odnosih o nezaupanju, hinavščini, o pater-nalizmu, o kratenju pravic itd., skratka, o neustreznih odnosih. V takem vzdušju so tudi nespremenjene in normalne delovne obremenitve odvečne, pretežke in dejansko se tam, kjer ni samoupravnih odnosov — to je tistih pristnih stikov v skupinskem odločanju in upravljanju — po pravilu marsikaj izrodi. In prikrade se še to, kar vidimo ali zaslutimo še najprej tisti, ki se ukvarjamo z informiranjem in komuniciranjem v združenem delu: da se določene stvari prikrivajo pred delavci, pred skupinami delavcev. To pa vsiljuje brezdušne odnose in stiki postanejo med samoupravljalci v takih razmerah vedno bolj formalizirani, informacija pa prestižno blago. Potrebe in priča- kovanja deiavcev-samoupravljal-cev, iki jih v takih razmerah ni možno razviti in zadovoljiti, morajo v skupini, v kolektivu postati tabu —• o njih se enostavno ne govori in ne piše. Če pa se o njih ne govori in ne piše, še ni rečeno, da jih ni več. Mnogi raziskovalci potrjujejo, da če so delovni pogoji zahtevni ali na so delovne obremenitve (v bistvu nespremenjene) zaradi psihičnih pritiskov postale pretežke, odnosi med sodelavci napeti in je vrh tega čutiti s strani organizatorjev proizvodnje razna sumničenja in nezaupanja, da so redni spremljevalec takih razmer povečane boleznine. Zanimivo je zasledovati krivuljo boleznin v primerih, ko pride do končnega izbruha nezadovoljstva, pravimo do konflikta, kako po prekinitvi dela boleznine hitro upadejo, se uravnajo, im če se stvari ne popravijo, se ponovno začno vztrajno nabirati do naslednje prekinitve. Ne smemo prezreti, da nezaupanje z ene strani potegne za seboj nezaupanje z druge strani — to pa je tisto, kar vsaja potrebo po prikrivanju tudi na drugi strani socialne skupine, pri delavcih nasproti vodstvu gospodarske organizacije. Kot posledico tega ugotavljajo razni avtorji v svojih študijah, da se ljudje takim fizičnim in psihičnim obremenitvam ognejo s produciran jem simptomov bolezni — v glavnem ne da bi se sami tega zavedali: v njihovi podzavesti protestirajo obrambni mehanizmi proti takim razmeram. In še miselni obrat: Po navedenem torej lahko povečevanje boleznin morda jemljemo kot svojevrsten kazalec slabih, neurejenih, skratka, nesamouprav-nih odnosov v določenem delovnem okolju. Naša glasila v združenem delu bi lahko kdaj pa kdaj ob opozorilih na povečanje števila izostankov z dela umestno posredovala z enostavnimi analizami, kakšno je samoupravljanje, kakšno je medsebojno vplivanje med vsemi v skupini, v kolektivu. Pri nas so Ijudje-samoupravljalci na nepravilnosti, na avtokratizem in podobne reči pač neprimerno bolj občutljivi kot drugod. Zato je treba videti, ali odločajo enaki med seboj, čeprav imajo v delovnem procesu različne zadolžitve itd., ali pa je vse skupaj le formalizem in krinka za uveljavitev volje nekaterih posameznikov ah klik. Seveda, videti je treba tudi to, ali so vsi sproti pravilno obveščeni o vsem, da bi lahko prišli do tiste posebne metode upravljanja in sporazumevanja, ki je lastna le samoupravni družbi. Sredstva za obveščanje v združenem delu bi lahko kdaj pa kda)j res zastavili kratka, direktna vprašanja o odnosih. Toda zavedamo se tudi, da ob tem že načenjamo drugo poglavje: koliko jim je namreč s strani vodilnih (ne glede na določila v samoupravnih aktih) sploh dovoljeno načenjati take neprijetne zadeve, ne da bi se jim bilo treba bati šikan in morda tudi (take primere poznamo) za zaposlitev. Nerodnost je še toliko večja, ker korelirajo tudi s položajem in idejno narvnanostjo komuniciranja v združenem delu. Dopisujte v naše glasilo Za potrebe delovne organizacije je bil pred nedavnim nabavljen osebni avtomobil Renault 30 TS. Vozilo ima 2664 kubični motor z močjo 128 KS, dvokrožni zavorni sistem, servo napravo in sodobno izvedbo ostalih sklopov avtomobila Osebni dohodki v naši DO V tržiškim tekstilcu objavljamo enkrat letno osebne dohodke za nekatera dela oz. naloge in jih primerjamo s preteklim letom. V koloni mesečni neto OD v dnevnih izmenah je za oktober 1978 in 1979 izračunan OD na povprečno 184 ur mesečno. V znesku tudi ni upoštevano nad- urno delo, dodatek in vezava za nočno delo ter nagrade. V koloni razmerje je za leto 1979 izračunano za vsako od navedenih del in nalog razmerje glede na naj višji OD. V kolom povečanje OD v % okt. 79/okt. 78 je razvidno za koliko so se za posamezno delo oz. nalogo povečali osebni do- hodki v oktobru 1979 glede na oktober 1978. V koloni mesečni neto OD z nočnim delom je izračunan OD le za tiste delavce, ki delajo v nočni izmeni. V znesku je upoštevan dodatek in vezava za nočno delo, ni pa upoštevano nadurno delo in nagrade. Tudi v tem primeru je OD izračunan na poprečno 184 ur mesečno. zultatom 5:1 ter zasedli drugo mesto. Tekstilindus je bil tretji, IflI pa četrti. Kegljanje je panoga, na kateri smo še na vseh tekmovanjih uspešno nastopali in ista ocena velja tudi tokrat. Res je, da so imeli naši tekmovalci nekaj športne smole, saj so za 14 kegljev zaostali za tekmovalci Tek-stilindusa, ki so bili z 2510 keglji najboljši. IBI je bil tretji s 2480 keglji, Gorenjska predilnica iz Škofje Loke pa četrta s 2204 keglji. Tek ' Delo oziroma naloga st. oktober 1978 oktober 1979 mesečni neto OD v dnevnih izmenah mesečni neto OD v dnevnih izmenah razmerje povečanje mesečni OD v % neto OD okt. 79/ z nočnim okt. 78 delom 1. Snemanje in podvijanje 3.476 4.313 i,— 24,1 5.343 2. čiščenje strojev 3.520 4.367 1.01 24,1 5.136 3. Natikanje votka 3.517 4.374 1,01 24,4 5.385 4. Pometanje 3.469 4.487 1,04 29,3 5.590 5. Šivanje 3.895 4.972 1,15 27,7 — 6. Predenje 3.915 4.991 1,16 , 27,5 6.127 7. Previjanje osnove — votka 4.066 5.120 1,19 25,9 6.370 8. Deljenje komadov 4.124 5.134 1,19 24,5 — 9. Tkanje 4.088 5.226 1,21 27,8 6.728 10. Vodenje snemalne kolone 4.430 5.609 1,30 26,6 7.070 11. Vezanje in urejanje osnov 4.535 5.754 1,33 26,3 7.393 12. Pomoč pri vodenju oddelKa 4.634 5.775 1,34 24,6 7.608 13. Obračunavanje OD 4.784 5.793 1,34 21,6 — 14. Vzdrževanje in montaža 5.535 6.790 1,57 22,7 — 15. Vodenje oddelka 6.021 7.413 1,72 23,1 9.316 16. Vodenje izmene 7.166 8.872 2,06 23,8 — 17. Vodenje sektorja 11.344 13.734 3,18 21,1 — 18. Vodenje TOZD 10.954 13.770 3,19 25,7 — 19. Vodenje DO 13.627 16.915 3,92 24,1 — Razpon 1:3,92 Šport Tradicionalno srečanje športnikov iz štirih delovnih organizacij v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, šahu in košarki je bilo letos v organizaciji IBI-ja iz Kranja in je bilo združeno s praznovanjem 50-letnice te delovne organizacije. Tekmovanja, ki so bila izvedena dva petka in dve soboti so bila zanimiva in borbena, žal pa je treba že takoj na začetku reči, da to ne velja za vse panoge, vsaj s strani športnikov BPT ne, Izjemi sta bili le kegljanje in namizni tenis v katerih smo na- panje naše delovne organizacije na takih in podobnih srečanjih za njih nekaj nepomembnega, odvečnega. Vsekakor bi kazalo ob takih primerih razmisliti o nadaljnjem sodelovanju naših športnikov na raznih tekmova- njih, saj z okrnjeno udeležbo tudi drugim pokažemo svojo ne- V ženski konkurenci so strelke Tekstilindusa za 99 krogov premagale tekmovalke iz IBI-ja. Košarka je disciplina, ki je bila letos prvič na programu. Kljub temu, da se košarka pri nas ne igra, smo sestavili ekipo, ki je sicer zasedla četrto mesto vendar so se igralci športno borili, čeprav ni bilo pričakovati zmage. V namiznem tenisu smo na dosedanjih srečanjih igrali bolj podrejeno vlogo, letos pa temu ni bilo tako. Naši igralci so premagali najprej IBI s 5:0 in nato še Tekstilindus s 5:2, z igralci iz Škofje Loke pa so izgubili z re- V ženski konkurenci je vrstni red popolnoma enak kot pri moških, le da je bila razlika med prvouvrščeno ekipo in ekipo BPT samo 5 kegljev. Med posamezniki je bil tokrat najboljši Ahačič Štefan s 460 keglji pred Dolencem IBI 448 kegljev in Lebarjem iz Tekstilindusa, ki je podrl 444 kegljev. Pri ženskah je bila s 377 keglji najboljša tekmovalka Tekstilindusa Zajčeva, naša Pečar Marjeta je bila druga s samo einm kegljem zaostanka, na tretje mesto pa se je uvrstila Novakova iz Tekstilindusa s 366 keglji- V skupni razvrstitvi je po točkah premočno zmagala ekipa Tekstilindusa, ki je zbrala 280 točk, organizatorji IBI-ja so bili s 210 točkami drugi, Gorenjska predilnica tretja s 110 točkami, ekipa BPT pa zadnja s 100 točkami. Tako slaba uvrstitev je za nas nenavadna, saj smo se vsa leta doslej potegovali za prvo mesto, letos pa zaradi neodgovornosti nekaterih posameznikov to ni bilo mogoče. Prav bi bilo, da v bodoče na take sodelavce ne računamo več, temveč vključimo v ekipo druge in to tiste, ki jim ne bo odveč žrtvovati nekaj ur prostega časa za zastopanje delovne organizacije na športnem področju. stopili tako kot vsa leta doslej, medtem ko iz nerazumljivih razlogov na tekmovanje niso šli strelci, strelke ter šahisti. Odnos, ki so ga pokazali do udeležbe na tekmovanju nekateri posamezniki kaže na to, da je zasto- resnost. In kakšni so rezultati? V šahu so bili zmagovalci igralci Tekstilindusa pred ekipo IBI-ja, kot je bilo že omenjeno naših na tekmovanju ni bilo, čeprav šahistov v BPT ni ravno malo. Podobna situacija je bila tudi pri streljanju, kjer so pri moških zmagali strelci IBI-ja pred Gorenjsko predilnico Škofja Loka in Tekstilindusom. Zmagovalci so dosegli 644 krogov in kar za 49 krogov premagali drugouvrščene. 85 let dela naših gasilcev Naši gasilci so v letošnjem letu praznovali visok jubilej, 85-Ietnico svojega delovanja. To je jubilej s katerim se lahko pohvali zelo redko industrijsko gasilsko društvo, če pa upoštevamo še izredno uspešno delo naših gasilcev, potem je jasno, ,da je takih društev zelo malo. Vsa leta svojega delovanja so člani IGD BPT vestno izpolnjevali svoj program ter imeli vedno pred seboj klic in pozdrav »NA POMOČ«, ki v celoti izraža namen in idejo gasilstva. Delovno predsedstvo na slavnostni seji Kroniko društva je podal predsednik Riko Dobrin Direktor DO tov. Tomazin je v svojem govoru ocenil uspešnost delovanja gasilskega društva ter čestital k visokemu jubileju V imenu Občinske gasilske zveze je spregovoril njen predsednik tov. Valjavec Osrednja svečanost ob visokem jubileju je bila v soboto, 27. oktobra v prostorih osnovne šole v Bistrici. Najprej je bila slavnostna seja, kjer je po uvodnih besedah in izvolitvi delovnega predsedstva spregovoril predsednik društva tov. Dobrin Riko. V svojem izvajanju je na začetku podal zgodovinski pregled delovanja društva, ki je bilo ustanovljeno 1894 leta na pobudo tedanjega lastnika tovarne Ed-munda Glanzmanna, ustanovitev pa je pogojeval velik požar, ki je 6. maja 1981 popolnoma uni-bil predilnico in polno skladišče bombaža. V nadaljevanju je opisal dejavnost društva od samega začetka do danes, ko je društvo po opremljenosti in usposobljenosti na izredno visokem nivoju in je sposobno kadarkoli uspešno posredovati tako pri požarih kot tudi drugih elementarnih nesrečah. Zbranim je nato spregovoril tudi direktor delovne organizacije tov. Tomazin Tine, ki je ocenil uspešnost delovanja društva pri varovànju družbenega premoženja ter pri tem poudaril, da je bilo na področju požarne preventive veliko narejenega za kar gre vse priznanje prizadevnim članom gasilskega društva. Ob koncu je čestital gasilcem za visok jubilej ter zaželel tudi v bodoče uspešno delo. V imenu Občinske gasilske zveze Tržič je čestital k jubileju predsednik tov. Valjavec Milan, ki je v svojem govoru tudi poudaril uspešno delo IGD BPT na vseh področjih društvenega delovanja. Med slavnostno sejo je delegacija odnesla venec k spominskemu obeležju padlim v DO ter k osrednjemu spomeniku padlim pred paviljon NOV. Za sodelovanje, veliko mero razumevanja in pomoč pri delovanju društva so ob tej priložnosti prejeli plakete: Tomazin Tine, Lončar Janko, Šarabon Marjan, Šmid Janez ter Občinska gasilska zveza, IGD Elan in gasilci pobratenega mesta Ste Marie aux Mines. Pismena priznanja so prejeli: Delavski svet DO, Konferenca OOS BPT, Koordinacijski odbor ZSMS BPT, OO ZKS ter gasilska društva: Podljubelj, Peko Zlit, Lepenka, Elan, Predilnica Litija in GD Tržič-mesto. Za uspešno delo pri vodenju društva sta prejela plaketi tudi (Nadaljevanje na 7. strani) Marija Mohorko je prejela občinsko priznanje 85 let dela naših gasilcev Predstavniki IGD Elan so na slavnostni seji izročili društvu umetniško sliko Delegacija je posnela venec k spomeniku padlim v NOV (Nadaljevanje s 6. strani) predsednik Dobrin Riko in poveljnik Oman Stane; Šolar Jože pa je prejel plaketo kot dolgoletni aktivni član društva. V okviru proslave so bila na slovesen način izročena nekaterim našim gasilcem občinska in republiška priznanja. Republiška odlikovanja — Dobrin Riko, Oman Stane, Lavse-gar Jože, občinsko priznanje II. stopnje pa Mohorko Marija in Balantič Bojan. Društvo pa je ob jubileju preje bilo občinsko gasilsko priznanje II. stopnje za požrtvovalno in uspešno delo v gasilstvu in na področju požarnega varstva. Istočasno so bila podeljena priznanja za dolgoletno aktivno delovanje v gasilstvu nekaterim načim članom in sicer Lavsegar Cirilu in Oman Stanetu za 20-letno delo ter Balantič Bojanu, Perko Viliju ml. in Srečnik Silvu za 10-letno delo. Predstavniki IGD Elan so ob tej priliki izročili našemu društvu lepo spominsko darilo — čar« kot priznanje za dolgoletno, plodno in tovariško sodelovanje med obema društvoma. Žal pa na slovesnosti tako kot že mnogokrat na takih in podobnih prireditvah ni bilo predstavnika mladih in bilo je precej neprijetno, ko ni bilo nikogar, ki bi za ZSMS BPT prevzel pismeno priznanje. So mladi res tako neverjetno pasivni, ali pa mogoče smatrajo, da je proslava ga- silskega jubileja za njih nepomembna in se jim ne zdi potrebno vsaj na podelitev priznanj poslati svojega predstavnika. V kulturnem delu proslave so sodelovali poleg pevskega zbora OŠ heroja Bračiča tudi citraši pod vodstvom Marjana Zupančiča ter Šarabonov oktet, dva učenca pa sta prebrala sestavek o gasilstvu. Tako je celotna proslava — slavnostni del — v vseh ozirih izredno uspela ter pripomogla k še večji slovesnosti ob jubileju na katerega niso ponosni samo gasilci temveč vsi, ki se zavedajo naloge, ki je zaupana gasilcem. Po končani proslavi je bila na območju delovne organizacije skupna vaja gasilskih desetin iz območja Tržiča. Na znak sirene so prihiteli na »kraj požara« gasilci iz Peka, Zlita, Podljubelja, V kulturnem programu so sodelovali; pevski zbor :OŠ heroja Bračiča, Šarabonov oktet in citraši Tržiča-mesto ter dve naši gasilski desetini. Vaja je bila uspešna, kar je znova potrditev pripravljenosti gasilcev, da se na poziv odzovejo in uspešno rešujejo imetje in življenja. Popoldne je bil v Domu družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču zaključek proslave kamor so bili vabljeni vsi udeleženci. Ob visokem jubileju naših gasilcev se čestitkam pridružuje tudi uredniški odbor Tekstilca. Vaja na območju delovne organizacije je uspela Ženska desetina je na vaji dobro opravila svojo nalogo Razstava rabljenih avtomobilov? Ne! To se nekateri izmed »ljubljencev« naših sodelavcev, ki so dobili svojo »garažo« kar v pokritem delu parkirišča BPT. Res velika pozornost do pločevinastih družinskih članov, a žal neprimeren odnos do sodelavcev, ki zaradi njih včasih nimajo kje parkirati (ne gara-žirati!) svojih avtomobilov. Namreč od 14 boksov jih kar deset zasedajo stalni »garažniki« ne oziraje se na to, da so boksi namenjeni parkiranju vozil delavcev, ki so na delu in ne za garažo tistim, ki so avto sicer kupili, garaže pa ne. Kaj bo treba storiti, da se stanje normalizira, za sedaj še ni dokončno znano, vendar se ukrepi že pripravljajo, zaradi česar bi kazalo opozoriti prizadete, da si še pred spremembami »reda« na parkirišču zagotove garaže drugje. Everest 1979 Piše: Borut Bergant Nadaljevanje Iz kampa nad Namče Bazarjem je lep pogled na Arna Da-blam, Lhotse in Eeverest, pa sva z Marjanom vseeno raje odšla na nasprotni greben, odkoder sva v miru opazovala sončni zahod na naivišii gori sveta. Tukaj v dolini okoli 4000 m visoko je postajalo že kar temno, tam zgoraj, še enkrat višje v domovanju boginje vetrov Čo-molungme, pa je še kar žarel škrlatni ogenj in podoba je bila, da sonce tako visoko sploh ne more zaiti. Pogled na že kar nezemske višave me je čisto prevzel in počutil sem se presneto majhnega. V mraku sva počasi sestopila po pobočju do kampa, večina se jih je že porazgubila po šotorih, le peščica prijateljev še kramlja ob šerpovskem ognju. Približa se stari šerpa Pemba. Vedno pride takole, vsak večer s čajnikom v eni roki, v drugi pa na pladnju nosi aluminijaste šalčke za čaj. Nalije jih in ponudi, »pij gospod, to je dobro«. Kar težko sem se njihovega čaja navadil, sedaj pa ga pijem že prav rad. Pravi čaj, pa ja- kovo mleko, še malo masla, vse skupaj pa osoljeno, to je njihov »ča«. In medtem, ko Evropejec gasi žejo z nevem kakšnimi napitki, se bori z razpokanimi ustnicami, s kremami in zaradi Nosači so prevzeli tovore — med njimi je bilo tudi veliko žensk pomanjkanja soli jé obvezno juho, Šerpa dan za dnem pije ča. Vzamemo skodelico in kar nekam slovesno srebamo gosto tekočino. Tukaj v Namčeju smo čez 4000 m visoko, večeri so Stara Šerpani prede na [preprostem kolovratu mrzli in kmalu bom odšel spat. Nocoj ne bom bral v šotoru, danes smo se uspeli več kot tisoč metrov povzpeti in sem kar malo utrujen. Zlezem v spalno vrečo, plinsko svetilko pa naravnam, da ravno še brli in meče skromno svetlobo po notranji steni šotora. Marjan je že zaspal, jaz pa še kar sanjarim. Pravzaprav že kar dolgo pešačimo, današnja so: iskanje nosačev, hrane, plačevanja, postavljanje šotorov itd. Vse to sedaj opravljajo šerpe, organizirani v potovalnih agencijah in stvar jim gre res dobro od rok. Da pa je stroj sedemstotih tovorov sploh lahko potegnil, smo prvi dan vseeno morali tudi mi prav krepko poprijeti. Prihajale so stotine nosačev, vsak je dobil svoj sod, se zanj zadolžil, ga porinil stran Namče Bazar — zadnje naselje na naši poti etapa je bila že štirinajsta. Kje smo že začeli. Ja, iz Kathman-duja smo se prek dveh prelazov v dveh urah pripeljali v Lamsang, kjer se je začel pristopni marš. Šerpe so nas nastanili na velikem travniku, kjer je bilo dovolj prostora tudi za tovore. Sploh so šerpe vseskozi skrbeli za naše počutje. Na tej odpravi je namreč prvič v zgodovini jugoslovanskega himalaiz- ma, da potujemo do baze kot treking. Pomeni, da za transport celotne opreme in za naše počutje skrbijo šerpe. Že prej sem vedel, da so trekingi precej razkošna varianta potovanja, to kar pa smo doživeli tukaj, je preseglo pričakovanja. Odpadle so vse nehvaležne naloge, kot in že začel pripravljati za nošnjo. Vseh sodov potem do baze nismo nikoli več imeli skupaj. Nosači so prenočevali zelo raztreseno po hišah, ob ognjiščih in v zavetju dreves. Sodovi, precej nerodno transportno sredstvo, vendar za nas zelo hvaležno. Najlažje so jih nosili tisti nosači, ki so s seboj imeli koše in so jih preprosto postavili vanje. Tudi tisti, ki so imeli krošnje, bodisi svoje ali od prejšnjih odprav, so dobro nosili. Najtežje je bilo večini, ki je bila opremljena le s parimi metri vrvi. Ti so sod nekako prevezali, daljši konec pa so uporabili, da so ga dali okrog čela. Večina tukaj še vedno nosi tako, s trakom okoli čela in brez kakršnihkoli naramnic. Nad kampom se je pot takoj vzpela strmo v breg. Sploh smo se v teh dnevih do Namče Bazarja samo vzpenjali na visoke prelaze in se potem spuščali globoko v doline. Vsi grebeni tukaj tečejo v smeri sever-jug, mi pa smo proti Everestu hodili od zahoda proti vzhodu in tako smo prečili številne grebene. In čeprav je bila letos v Himalaji zima skopa s padavinami in pot ni bila tako zelena, je bil marš enkraten. Sploh je veliko himalajcev, ki pravijo, da je to najlepši del odprave. Res, kaj je lepšega, kot da te ob sedmih zjutraj zbudi šerpa, ko ti v šotor moli skodelico čaja. Pred šotorom stoji lavor mlačne vode za osebno higieno, malo stran pa je na travni livadi že postavljena miza z obilnim zajtrkom. Po zajtrku dvignemo svoje krošnje in ponavadi naredimo v enem zagonu pot etape do kraja, kjer kosimo. Pred kosilom udarimo nogomet, po kosilu zadremljemo, da potem navajenost na višino. Končno se spustimo do ogromne reke Dudh Kosi, ki nosi vse vode iz območja južno od Everesta. Sedaj se naša pot obrne proti severu više in se bomo praktično le še vzpenjali. V dveh dnevih pridemo do Namčeja, zadnjega pravega naselja na poti. Poslovimo se od nižinskih nosačev, od tu naprej bodo večino opreme nosili jaki ji, tovorne živali, ki jim višina in mraz pač ne delata nobenih preglavic. Vpisati se moramo tudi na policijski postaji. Pozno popoldne z Marjanom opazujeva zahod na Everestu. Potem pijem Na ledeniku, zadnji dan hoje proti baznemu taborišču opravimo še zadnji del etape. Tam pa nas že zopet čakajo postavljeni šotori, večerja, ogenj, ča. Zdi se nam, da se je čas tukaj ustavil, nobene naglice ni, vse teče po ustaljenem redu. Razburi nas le, ko Nejcu ukradejo takole štiri stare milijone denarja in nas opomni, da prihajamo v deželo šerp, ki so dobro znani tudi po drugih vrlinah, kot sta dobra nošnja in čaj, sanjarim v šotoru in šele pozno zaspim. Zjutraj je pošteno mrzlo in kar ne da se nam iz toplih šotorov. Nosači že otovarjajo ja-kije in se počasi odpravljajo na pot. Ta je vsekana v pobočje, več sto metrov nad Dudh Kosijem. Potem su spusti prav do reke in se na drugi strani spet vzpne 800 m visoko, kjer se usta- (Nadaljevanje na 10. strani) Po 19 dneh hoje smo prispeli v bazno taborišče 5300 m visoko »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — ureja uredniški odbor: Änderte Libor, Zupan Andrej, Neme Breda, Ropret Marjan, Cerar Franc, Kogoj Meta, Vogelnik Anka, Janc Ana, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50340 int. 324 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Everest 1979 (Nadaljevanje z 9. strani) vi na 4500 m visoki planoti, kjer stoji znameniti budistični samostan Tjangboče. Tam nas sprejmejo bame, nam razkažejo samostan, pogostijo s čajem in piškoti, ki so podobni našim »Albert« keksom, sam veliki bama pa nam okoli vratu zaveže belo ruto in pove, da nas bo varovala hudega na gori. Ceremonija nas stane kar 300 dolarjev. Še tri dni hodimo do baze in vsak dan nas bolj tare višina. Tako prvi dan dosežemo Periche, kjer so ogromna pasi-šča jakov in planšarske staje. Tu še korajžno igramo nogomet, že naslednji dan pa mi na višini 5000 m, kjer je zadnji camp pred bazo, sploh ni več do nje- ga. Ne počutim se preveč dobro in tudi ne spim. Ko pa zjutraj začnem hoditi, je bolje. Pa vseeno ne gre več tako hitro. Minemo Gorashep, kjer so na skalah uklesana imena žrtev Eve- resta, se povzpnemo na ledenik in zdi se mi, da že dolgo časa hodimo po njem, da utrujeni dosežemo prostor za bazno taborišče 5300 m visoko. In čeprav nam v glavah razbija in nismo za nobeno rabo, moramo do večera postaviti še šotore in pripraviti ležišča, pa še tisoče drobnih opravkov je treba postoriti ta dan. Si utrujen saab, me sprašuje šerpa in se reži na vsa usta; ampak jutri bo nov dan. Da Lakhpa, jutri bo nov dan. Nadaljevanje prihodnjič pridobiti nova znanja ali pa je pripravljen svoje znanje ponuditi in posredovati drugim. Hans Helmunt KIRST: GENERALSKE AFERE Roman pripoveduje o zakulisnih spletkah Hitlerjevih podložnikov in samega Hitlerja proti dvema njegovima neljubima generaloma. Pravzaprav je razlog za odstranitev teh sicer Hitlerju docela vdanih vojakov povsem nepolitičen, se pravi oseben, ker pač nista bila pogodu značaju in slavohlepnosti vrhovnega poveljnika rajhovske lulitvafe, to je si-lašikemu Hermanu Göringu. Hitler je molče spregledal, nato pa podprl njegovo nenavadno spletko in generala so odpustili. Očitno gre za zgodovinsko ozadje, za zloglasno afero z generali, rutinirani Kirst pa jo je literarno upodobil v obliki romana, ki razkriva delček pošastne nacistične mašdnerije. V GENERALSKI AFERI spoznamo malo drugačnega Kirs-ta, manj igrivega, manj duhovite ironije, kot jo poznamo iz njegovih drugih knjig. V GENERALSKI AFERI je strupeno ironičen, skoraj sarkastičen, saj nas ne želi zabavati, temveč ogorčiti, ko rije po blatu in umazaniji Hitlerjeve Nemčije. Novosti no policah tržiške knjižnice IB MELCHIOR: SPECI AGENT Pisatelj nas v pripisu k romanu SPEČI AGENT opozarja, da je zgodba izmišljena, a dodaja, da je v pripoved vključil številne resnične dogodke in osebne izkušnje. Med drugo svetovno vojno je namreč deloval v obveščevalni službi. Tudi zapis o ubež-niških poteh, ki so jih ob koncu vojne ubirali nacistični voditelji, in seznam del, iz katerih je črpal podatke, zgovorno kažeta, da je pisatelj upošteval nekatera zgodovinska dejstva. Ena teh je tudi obstoj in delovanje spečih agentov. Tj sposobni in odlično izurjeni vohuni se naselijo v drugi državi leta ali celo desetletja pred načrtovano akoijo, se vživijo v novo okolje in živijo na pogled mirno in neopazno, v resnici pa so ves čas pripravljeni izpolniti kako nevarno -in tvegano nalogo. Znano je, da so Nemci pošiljali take agente v ZDA že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa so jih urili v posebnih šolah. Ib Melchior je v SPEČEM AGENTU upodobil usodo enega od gojencev take šole na gradu Ehren-stein, agenta z oznako RUDI A-27 dn napisal izredno zanimiv, napet in berljiv roman. Heinz Güter KONSALIK: HIŠA ZGUBLJENIH SRC Nemški kirurg in svetovno znani strokovnjak za kirurgijo srca dr. Heinz Volkmar preživlja, kakor vsako leto, popolnoma sam svoj dopust na Sardiniji. V svoje kremplje ga zgrabi italijanska mafija in ga odvede na Sicilijo, v svoj center, s peklenskim načrtom: da bi z njegovo pomočjo, njegovim bogatim znanjem in z njegovimi spretnimi kirurški- mi rokami opravljali najdrznejše in najdonosnejše poskuse na področju moderne -srčne kirurgije — presajevanje s,rc — na 'kliniki, ki so jo mafijski mogotci zgradili blizu Palerma in jo opremili posebej v ta namen. Torej: roman mafije in medicine. Ana KRAJNC: IZOBRAŽEVANJE OB DELU Danes že tako pogosto govorimo o izobraževanju odraslih kot o rednem izobraževanju otrok in mladine. S tem pa se srečujemo z mnogimi novimi pojmi in pojavi, ki si jih ne znamo vedno pojasniti. Vedno pogosteje pa se pojavljajo tudi problemi na področju našega lastnega učenja in učenja drugih ljudi okrog nas, ki jii-h ne znamo razrešiti. Ob reformi usmerjenega izobraževanja so se tovrstna nerešena vprašanja in problemi še bolj pomnožili. Do rešitev moramo priti, če hočemo biti kos vsemu nakopičenemu znanju in potrebam po vzgoji in izobraževanju, ki nas v pogojih permanentnega izobraževanja spremljajo vse življenje. V dani situaciji nam bo v veliko pomoč knjiga, IZOBRAŽEVANJE OB DELU, saj je avtorica po dolgoletnem spremljanju andragoške teorije, andragoške praikse pri nas in na tujem ter večletnem raziskovalnem delu poskušala najti rešitev in odgovor -prav na številne probleme izobraževanja ob delu in izobraževanja iz dela. Zato bo posegel po -njej tako strokovnjak, k-i se neposredno ukvarja z vzgojno-izobraževalno problematiko, kot tudi družbeni delavoi, starši in strokovnjaki, ki le posredno zadevajo ob andragoško problematiko. Knjiga bo nepogrešljiv spremljevalec vsakogar, ki si želi Pascal LINE: ČIPKARICA Pisec romana se je rodil 1. 1942 v kraju Anet. Zdaj je -profesor filozofije v Parizu. ČIPKARICA je njegovo prvo delo prevedeno v slovenščino. Za delo je prejel leta 1974 francosko literarno nagrado Goncourt. ČIPKARICA je na prav poseben način opisana tragična zgodba preprostega dekleta, ki živi v nekem svojem svetu in je nič i-n nihče ne more predramiti. Morda bi jo lahko spremenila prva ljubezen, -toda v svojo nesrečo ne nalat-i na pravega moškega, ki bi znal v njej odkriti dragoceno, čisto in popolno lepoto dekletove duše. Še posebno mikaven pa je za bralca pisateljev -način pripovedovanja, ki nas tako rekoč ob vsakem stavku neprisiljeno pripravi do tega, da o prebranem tudi razmislimo. Jo PESTUM: ČAS SANJ Pisatelj pripoveduje zgodbo o mladem človeku, ki se upira vživetju v okolje, ker to terja od njega, da se odreče svojim sanjam, se podredi svetu odraslih, ki ga tlači -in ga hkrati -sili v boj proti izdaji lastnih pogledov na Sodelujte v našem glasilu življenje. Iz šestih pričevanj ali, kalkor jih pisatelj imenuje, šest resnic, naj bi dobili podobo mladostnika, podobo človeka s čustvenimi motnjami, z izkrivljenim pogledom na svet in na življenje, ki ga zato družba kot nekakšnega nebodigatreba obsoja, v tem ko pisatelj prepušča bralcu, da si iz šestih pričevanj sam ustvari svojo podobo o Petru in jo morda dopolni iz svojih izkušenj, s svojimi pričevanji -in resnicami. Razplet v pripovedi se dogaja po tistem usodnem dogodku, ko se Peter -po kakšnih desetih letih odsotnosti nepričakovano pojavi pri pogrebu svoje matere. Pri tem pride do dramatičnega prizora — očeta pahne v grob, kjer ranjen obleži na vencih nad krsto svoje žene in ga nato odpeljejo reševalci, Petra pa policija. André LACAZE: PREDOR Zanimiva in napeta knjiga francoskega avtorja, ki se je čez noč povzpela na lestvico najbolj branih del, pripoveduje o taboriščnikih v Podljubelju (podružnica taborišča Mauthausen), ki so jih Nemci nasilno vpregli za kopanje predora. Čeprav je delo napisano kot privlačen roman, sloni na objektivnih dejstvih in osebnih doživetjih in so resnični dogodki navedeni zelo podrobno. V taborišču so bili zaprti poleg Francozov še Čehi, Poljaki, Rusi, Slovenci in so seveda bili ilegalno povezani s slovenskimi partizani {Koroškim .odredom) in zavednimi okoliškimi kmeti. Knjiga je torej tudi prepričljiva podoba skupnega boja proti okupatorju. Delo, ki je izšlo pri znani pariški založbi Julliad, je v prevodu Jožeta Šmita v najkrajšem možnem času prišla tudi med slovenske bralce. Žarko Petan: NEBO NA KVADRATE To je nova knjiga Žarka Petana, ki je slovenski javnosti dobro znan kot pisec satiričnih in humorističnih knjig, gledaliških tekstov, zlasti pa mojstrskih aforizmov. Ta Petanova knjiga je drugačna od prejšnjih: dogaja se v zaporu, kjer je Patan »po pomoti« sam do dobra spoznal okolje, ki ga tu opisuje. Petanov humor je tokrat drugačen, -manj aforističen, nič sarkastičen, nekako zemeljski, človeški. Zgodbe so žive, pisane z izrazitim čutom za opazovanje in slikanje drobnih vsakdanjih stvari in stisk človeka, ki mu je nebo razdeljeno v kvadrate, kakor jih rišejo nanj rešetke na oknu. Torej: isti Žarko Petan, vendar tokrat drugačen. Te in -druge knjige lahko dobite v TRŽIŠKI KNJIŽNICI (Bračičeva 4), ki je za bralce odprta vsak dan, razen sobote, od 9. do 18. ure. V splošnoizobraževalnem in družboslovnem oddelku ter v čitalnici bo vsak odrasel bralec lahko našel kaj zase. Otroci do 14. leta pa bodo svojim željam zadostili v pionirskem oddelku. Nezgode V MESECU SEPTEMBRU IN OKTOBRU 1. Odmaševanje stroja med obratovanjem Rugovec Zečir, zaposlen v TOZD Predilnica, se je huje poškodoval na mešalni celici TUF-TA 1. Na omenjenem stroju je prišlo do zamašitve bombaža. Tov. Rugovec se je kljub opozorilu, iki je pritrjeno na stroju in pravi, da je prepovedano odklanjanje okvar med obratovanjem ter vzpenjanje na stroj, povzpel po stopnicah na vrh stroja, odprl pokrov ter pričel odmaševati valje. Pri tem mu je potegnilo roko med dva valja, kar je imelo za posledico zlom roke in poškodbo tkiva. Poškodba bi bila lahko še hujša, vendar je ponesrečenec z nogami ustavil transportni trak v stroju, tako da se je ta avtomatično zaradi preobremenitve izklopil. Ponesrečenec je nato z vkleščeno roko med valji pričel klicati na pomoč. Vendar v tistem trenutku ni bilo v bližini nikogar. Šele po preteku 10—20 minut so slišali klice na pomoč v pritličju stavbe. Ponesrečencu so nato nudili prvo pomoč tov. Kristan Albin, tov. Lončar Janez in tov. Perko Vili, kateri so potem poskrbeli tudi za prevoz v zdravstveni dom. 2. Poškodbe prstov zaradi neprevidnosti Bešič Sabiha, zaposlena v TOZD Predilnica, se je poškodovala, ko je privezovala nit na stroju BD 200. ZAHVALA Sodelavcem prodajnega sektorja se ob upokojitvi zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje, za izkazano pozornost in darilo ob slovesu ter jim želim še dosti poslovnih uspehov, kakor tudi vsej DO. Ahačič Slavka ZAHVALA Ob odhodu v invalidski pokoj se naj lepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Predilnice za podarjeno darilo ter jim še naprej želim veliko uspehov pri njihovem delu. Bečan Frančiška ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Tkalnica za izkazano pozornost in darila. Pri nadaljnjem delu pa vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov in Osebne sreče. Tončka Zaplotnik ZAHVALA Ob moji upokojitvi se najlepše zahvaljujem sodelavcem okrepčevalnice za darilo ter jim želim obilo uspeha pri delu. Bečan Janez pri delu Z roko se je preveč približala nevarnemu območju, tako da ji je navijalih valj stisnil dva prsta leve roke. 3. Nezgoda na brusilnem stroju Teran Bruno, zaposlen v DSSS — mehanični delavnici, si je pri brušenju strojnega dela na brusilnem stroju poškodoval kazalec desne roke. 4. Prehodna pot je preblizu brusilnega stroja Radosavec Milorad, zaposlen v DSSS —• mehanični delavnici, je šel mimo brusilnega stroja, na katerem je brusil sodelavec. V tistem trenutku je priletel opilek in mu poškodoval desno roko. 5. Nezgoda na šivalnem stroju zaradi naglice pri delu Magda Klemenčič, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je pri šivanju na NECCHI stroju vbodla v kazalec desne roke. 6. Nezgoda zaradi menjave posebne vrste varovalk, ki so bile pod napetostjo Urbančnik Marjan, zaposlen v DSSS — elektro delavnici je menjal varovalke v pogonski omarici belilnega agregata Omez. Pri tem se mu je varovalka snela in napravila kratek stik. Nastali plamen mu je povzročil opekline po desni roki. 7. Nezgoda na šivalnem stroju, zaradi skrivljene šivanke Radovančevič Borka, zaposlena v TOZD Konfekcija je na NECCHI stroju robila rjuhe. Pri tem je igla udarila v šivalno nogo in se odbila v kazalec leve roke, kjer sta ostala dva drobca. prišli — odšli — prišli V mesecu septembru in oktobru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOŽB Predilnica Alič Zi j ad Alič Mevla Papier Janez Horvat Boris Bašuljevič Enver Mujanič Mujaga Borie Anka Sefič Čamil Po iastni izjavi Garibovič Zehida Gajšek Blaška Kostdč Fatima Lakič Latif Mulalič Alma Aupič Maks Jeruc Marija Debevc Alojzija Markelj Alojz Toporiš Martina Kranjc Irena čelikovič Drago TOZD Tkalnica Radovanovič Zorka Jurkič Venko Jefimič Tanasija Muratovič Senija Blagojevič Jelica Dolič Rezija Jurič Anto Gvozdič Dragojka Amedoska Jelka Mehič Safija Bektaševič Refika Brkič Pero TOZD Oplemenitilnica Alijagič Zijad Šmid Dragica TOZD Konfekcija Kirn Darinka Nuhanovič Izeta V E O — vajenci Kuhar Franci Radosavac Milorad Praprotnik Janez DSSS Bizjak Marko Maček-Jančič Majda — priprav. Ovsenik Marija — priprav. Knific Sonja —- priprav. Patarič Boštjan — priprav. V istem času so delovno organizacijo zapustili naslednji delavci. V pokoj Kavčič Francka Zaplotnik Tončka Ahačič Zora Pirih Miro Invalidska upokojitev Bečan Janez Bečan Francka V JLA Štefe Miran Žvab Andrej Zupan Jože Čeran Miroslav Naše mamice: Šober Lidija — rodila 18. 9. 79 deklico Biberovič Šerifa — rodila 10. 8. 79 dečka Sporazumno: Kljun Martina Slivnik Danica Justin Slavka Valjavec Ana — rodila 3. 10. 79 dečka Meglič Majda — rodila 28.9. 1979 dečka Obratne nezgode (humoreska) Pisarniška kapaciteta Lipe jo je primahal v ambulanto z velikanskim žuljem na srednjem prstu desne roke. Ko je zdravniku pokazal zgoraj omenjeno okončino, jo je ta zagrabil in navdušeno zatulil: »Sestra, oglejte si no tole; že dvajset let delam v tej ambulanti, a česa takega še nisem videl, človek božji, kje pa ste staknili ta žulj, dandanes že skoraj izumrlo znamenje delavskega razreda?!« Lipe je pojasnil, da je nek tepec namesto okroglih svinčnikov, kakršne so dosedaj uporabljali, nabavil take s šestimi robovi, in na teh ostrinah si je on, Lipe, prigaral svoj ožuljeni prst. »No da, saj je pohvalno, če ste pridni, pretiravati pa vseeno ne bi bilo treba,« ga je podučil doktor in mu predpisal nekaj dni bolniške. Zunaj je Lipe veselo zajodlal in se odpravil na gradbišče svojega vikenda. Direktorjeva tajnica Klavdija je privekala v ambulanto in pomolila zdravniku pod nos mezinček leve roke, na katerem je bil odlomljen noht. Doktor je nekaj časa premišljeval in nato izjavil, da bo zaradi simetrije treba postriči nohte na ostalih prstih. Zdaj šele so se odprle vodne zapornice v Klavdijinih očeh, med solzno poplavo je komaj spravila iz sebe, da to pač ni tako preprosta stvar; kot direktorjeva tajnica je vendar pomembna oseba, prihaja v stik s strankami iz domovine in tujine, kakšen vtis bodo pa trgovski partnerji odnesli iz podjetja, kjer ima direktorjeva tajnica tako kratke nohte, kot kakšna kmečka bunka! Saj jo bo še kdo pomotoma zamenjal za snažilko! Doktor se je strinjal, da bi bila to res sramota za podjetje in je Klavdiji predpisal bolniški stalež, dokler ji nohti ne zrastejo do dolžine, primerne za ugledno tajnico uglednega direktorja uglednega podjetja. Klavdija se je nekoliko pomirila, iz torbice je vzela robček in si diskretno otrebila nos. Nato je dostojanstveno odpeketala. C. F. ,'àmm m 1 ^ • : ‘:9 1 Rimska 5 Naglas Avt.ozn. Sarajeva Tali sova pijača Naš izdelek (tkanina) Jože Turk Samo = glasnik Nezdrav Človek Norveški pe snik ir dramatik Tuje moško ime Naziv elektrps izdelkov ( tovarna) NJEJ Sestavil: N. Z. Risal H. D. Gorski reševalni čoln Poštar Ahačič Peter TršTa hroščev [Utežna mera za drago kamenje Kamniti , visoki spo= meniki v Egiptu 1000 Kg POLMER Kemični zr za aluminij Jestvina živilo . Švedski na= miznoten. igralec Lepenka Začimba Pound Del tkanine Avt.ozn. Karlovca Pomemfcn Živilo > Svetniške podobe Zensko ime Začetek abecede Amper Meter Pozitivna elektroda Predlog Moško ime Kem. zn. za uran Tatinska ptica Veznik Moško ime Evropsko gorstvo Skupščine občine Naselje Žuželka Ladko Korožpc Vrsta oblačila Kem. zn. za žveplo Kem. zn. ai natrij Kem. zn. za dušik Predlog IOO m 2ensko ime Dnevne informaci Nord KemiČ.zn. za kositer Plati Tega leta Moderno,v duhu časa Mašine Oznaka za začasno regištr. Neprehodni glagol Vrsta Jelena Dva sam oglas Zelenica vpuŠ&vi S»rupiz volčjih Češenj Samoglas Gre srbohr»š) 20 .trka abecede Kem. zn. za ogljik Pred mn. leti Pisatelji, slikarji, pesniki Vrsta kamnine Vrsta žita X otokov Vrsta kuščarja Kem. zn za molibden Hrvaški veznik Kraj pri Opatiji Glavno me s to ene od republik Kem. zn. za faslior Tomaž Zemva Sulphur lnex adria Kraj pri Ljubljani Kdor skuša bitinaziJ= rnjvrenten Opomba Sklenitev del.raz m. Domača Žival Avt. ozn. Avstrije Sporazum med ltali= pin Ju90= slavijo Osebni zaimek Kemični znakza fosfor sir* sonca s Rep. v sr. Ameriki JugosJov. ilustrirane revna Avt.ozn. Ä Ž»hv Kraj pri Kranju Žensko ime Soglasni! Kem. zn. ; za kisik : Tropska Nepravilno Opra» , element opreme 21. Črka abecede Stvaren Glasi lo Kp Italije Kazalni zaimek Aktovka Površin. Predlog Del pluga Amper Trži Ški tekstilec Žila od = vodnica Tuj predlog Okrajšava Naš otok Kem.zn. za ger= ULflniJ ZDA Del vprege Samec tatinske ptice Narava Prist.m.na lugovzh.art polotoka Oksygen b. Soglasnik Otroški zabavni rekvizit Solmi z. zlog Kraj^nad Tržičem Tiskan obrazec Slovenski pisatelj Znamka tovornih avi!asr Sprejemnic Tropska ovijalka a Spajati ko vine z va= renjem Nemški 1 Gorenjske reka Tovarna v Celju Vrsta mesnih izdelkov 2 (angl.) Ovoj za spise Tovarna v Kranju TOMAZIN TINE Ea st Ravni deli pokrajin Zaključni r aČun Mednar©= dna ozn. za sever Ignac Ahačič Italijan. spolnik Znan Jugoslav. hokajist Dva samogl. Tuje žen. ime Znamka radioap. Oče Hlad, mrztota Vrsta oddaje nc TV Liter Vrsta kurilnega sredstva Blišč, sij Bojan Viraq Sorazmer. pripadajoči del Reaumur Edvard Kardelj Državni praznik Samogl. Predlog In tako dalje Nitro = genium Žen ime .Graben" Zensko ime Tovarna zdravil 9 Oznaka z pravi kot a Prostor prašiče Kilo = liter Okrajš.za avstr, šilir Rezultat Stane Novak Vrsta domače naloge Ameriška obvešČev. agencija Nenadna smrt IVAN TURK Star Slovan Veznik / Kradljivec Kem. zn. za kalij Kratica za aluminij Elektro = industrija Ahačič Tomaž Lojzka Novosel Nikalnice Olimpijske igre dkratsavam Dolina v Švicarski pokrajini 22/7 3,U Priprava za sekanje Rimska 100 Soglasnik Slikarka Kobilica Ryan'O Predlog Predlog East Gram tt Ij 1! 1; lì lì Bodeča sredozem. rastlina • v IZŽREBANI REŠEVALCI V uredništvo je prispelo 48 rešitev nagradne križanke, izmed njih pa je žreb določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 100,00 din prejme Žakelj Anica, TOZD Konfekcija 2. nagrado 80,00 din prejme Srečnik Pavel, TOZD Tkalnica 3. nagrado 60,00 din prejme Mokorel Erna, DSSS EOP 4. nagrado 40,00 din prejme Rupar Antonija, DSSS EOP 5. nagrado 20,00 din prejme Novak Zofija, TOZD Predilnica