Poštnina plačana v gotovini
Cena 2.— din
GLASILO  O SVO HO Z> l LN E FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ, NOVO MESTO IN TREBNJL
Leto I. — Stev. 24
Novo mes|to, 5. avgusta 1950
Izhaja tedensko
Kako srna v novomeškem okraju pripravili odkup belih žil
Priprave za odkup belih žit v okraju Novo mesto niso potekale tako, da bi diines, ko se je odkup že pričel, lahko piičakovali izrednih uspehov. Vsekakor bo odkup uspešen, izognili bi se pa marsikateri težavi, če bi krajevni ljudski odbori in komisije za ugotovitev hektarskega donosa ter okrajni aktivisti s poverjeništvom za državne nabavke temeljiteje izpolnili svoje naloge. Da se je odkup začel šele preteklo soboto, je krivda tudi v Ljubljani, odkoder so poslali za novomeški okraj plan šoštanjskega okraja. Ko so v No-vem mestu plan razdelili in začeli z njim seznanjati kmete, so v Ljubljani ugotovili napako, v Novo mesto pa poslali nov plan. Teden dni dragocenega časa je šlo v nič. Takole nekako se je začelo. Okraj je uvidel, da čas beži. Revizijo o hektarskem donosu so na krajevnih ljudskih odborih v iilavnem vestno mpolnili. Ponekod natančneje, kot drugod.
Tudi mlačev ne poteka tako, kakor hi človek želel. Okraju Novo mesto dodeljene mlatilnice včasih zaidejo drugam. Tako se je mtatUnica, ki bi morala luščiti pšenično zrnje v našem okraju, znašla kar na lepem na Raki. Menda je tam več belega kruha, pre-kajene svinjine in vina. Gustroj je dolžan dati za to odgovor, prav tako tajnica KLO Prekope, ki je odšla mlatit na Rako, namesto da bi skrbela v svojem kraju, odnosno okraju, za uspešno mlačev.
Norme, koliko žita ima oddati posamezni kmet svoje skupine na en hektar obdelovalne zemlje, tudi niso odgovorne komisije povsod pravilno postavile. Poglejmo samo v KLO Gradišče. V tem kraju je obremenitev velikih kmetov prenizka. Dokaz imamo pred seboj: I. skupini je postavljena norma 16 kg belih žit na en hektar obdelovalne zemlje, drugi skupini 42 kg, tretji 59, četrti 75, peti 58 in šesti 60 kilogramov. Primerjajmo le drugo in pjto- skupino. Nepravilno delo odgovorne komisije je na dlani, pa tudi primerjave ostalih skupin med seboj pričajo, da na KLO v Gradišču ni vse v redu. V Gradišču tudi s hektarskim donosom ni vse v redu. Komisija je s tajnikom odbora vred določila hektarski donos 700—800 kg, ugotovljeno pa je od strani okrajnih aktivistov, ki so vestno delali, da je stvaren donos 1550 kg.
Primer iz Bele cerkve je tudi prepričljiv dokaz o nepravilnem delu komisij in odbora. Ferkolj Alojz, član KLO je obremenjen z 974 kg vseh belih žit, ostala gospodarstva pete skupine, v kateri je tudi Ferkolj, pa so obremenjena po 1700 kg in celo 2200 kg vseh belih žit.
Takih primerov imamo tudi v dru l'Jh KLO. Vzroke ni težko najti: zbori
Častna, pa iudi odgovorna je naloga okrajnega plenuma OF
I Preteklo nedeljo je zasedal v Novem mestu razširjeni plenum, OF novomeškega c kraja. Poleg članov plenuma in odbornikov nekaterih osnovnih organizacij1 je bil na* vzoč tudi član IOOF Slovenije tov. Bogdan O šolnik, pomočnik ministra za znanost in kulturo vlade FNRJ, katerega so aktivisti toplo pozdravili.
Dnevni red plenuma je vsebovali referat o reorgamizacijslkih ukrepih v državni upravi in nalogah, ki stoje pred OF v zvezi z decentralizacijo v naših političnih in gospodarskih ustanovah. O tem važnem vprašanju je obširno govoril sekretar OK KPS novomeškega okraja tov. Martin zugelj. Iz njegovega obsežnega predavanja prinašamo nekaj glavnih misli
Geslo: »Zemljo kmetom, tovarne dielav. cem« ima v sebi globok vsebinski smisel. To geslo vsebuje, kakor je dejal tovariš Tito nedavno v zvezni skupščini, celoten programi socialističnega odnosa v proizvod^ nji glede na družbeno lastnino, glsde pravice in dolžnosti delovnih ljudi — in ga zato moremo in moramo uresničiti v praksi, če hočemo zares zgraditi socializem, V kratkem bodo delavci s svojimi delavskimi sveti začeli prevzemati tovarne, rudnike, železnice in ojptala proizvajalna sredstva v napo-sredmo upravljanje. Dosedanja državna last. nina teh sredstev bo postopoma prešla v višjo obliko, socialistične lastnine. Ni namreč najvišja oblika družbene lastnine drž. lastnima, kakor to učijo in delajo v Sovjetski zvezi! Nasprotno. Naša pot v socializem dokazuje, da je državna lastnina najnižja oblika družbene lastnine. Vodstvo naše države, ki brezmejno zaupa svojemu predanemu ljudstvu, dalje razvija čisti nauk marksizma-leninizma. V Sovjetski zvezi 31 let po revoluciji še nikomur ni prišlo na misel, da bi izročil tovarne delavcem v neposredno upravljanje. V Sovjetski zvezi danes grobo
pačijo znanost Marxa in Lenina, govorijo o »vodilni vlogiH velikoruskega naroda nad ostalimi narodi Sovjetske zveze, proglašajo cele narode za reakcionarne, jih preseljujejo itd., enostransko vzgajajo ljudi, v svoji zu. nanji politiki pa se zaradi breznacelnosti poslužujejo ukrepov imperialističnih držav. Vzrok za tako stanje lahko iščemo v tem, ker se je v sovjetsko Partijo vgnezdil bira-kratizem, ki se skupno z birokratskim državnim aparatom zrašča v eno celoto. Ne ljudstvo — temveč država in njen zamotan aparat, to je postal cilj sovjetskih voditeljev.
Tudi pri nas, je nadaljeval tov. zugelj, se je v gospodarsko, upravno in politično življenje začel vrivati najnevarnejši na-spiotnik socializma — birokratizem. V čem obstoji birokratizem? Ta nalezljiva bole/en ni skrita samo v delu tistih ljudi, ki niso videli potreb ljudstva in so mimo življenja vodili papirnato borbo z raznimi težavami. Birokratizem ni samo v neštetih zamotanih obrazcih, poročilih, dopisih, kilometrskih statistikah itd. Birokratizem, ki mu nudita tehnična in kulturna zaostalost naroda! najugodnejša tla,., je začel poganjati korenine tudi v glavah ljudi, ki so ponekod delali in šli naprej samo takrat, ako jih je na to opomnila okrožnica ali vzpodbudil dopis. Naše vodstvo pa je pravočasno spoznalo veliko nevarnost. Prenehali smo prenašati sovjetske šablone, dasiravno smo v prvih letih naše izgradnje lahko s pridom uporabili pre-nekatero dobro izkušnjo iz SZ. Napovedali smo boj birokratizmu. Ta boj pa je mogoče voditi do končne zmage, kakor je učil Lenin, ako je vse ljudstvo udeleženo v upravljanju. Zato pomeni novi zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih še krepkejši razmah našega zgodovinskega procesa. Napačno pa bi bilo seveda zameri javati nujno potrebno: evidenco in administracijo že z birokracijo.
Kako je delala Fronta v našem okraju
Tovariš sekretar se je v svojem referatu je   izvršni   odbor   zanemaril sodelovanje s
nato dotaknil dela OF v novomeškem okra. člani   plenuma.   Zato   je zamrlo politično
ju.   Kritiziral   je   osnovno   slabost v delu delo na vasi. Okrajni odbor OF se je na-
okrajnega odbora OF, ki je bila v temi, da slanja! na okrajni aktiv uslužbencev raznih
volivcev niso bili temeljito izpeljani, oziroma jih enostavno ni bilo. Tajnik Pavšek v Beli cerkvi pravi, da takih sestankov sploh ni treba. Torej tako, množičnih sestankov ni treba! In prav ti sestanki so tisti, kjer se lahko ljudje najbolj odkrito razgovore, kjer imajo najlepšo priliko za razkrinkavanje špekulantov in kjer lahko pravilno obremenijo posamezna gospodarstva. In teh sestankov, tovariš Pavšek. ni treba!
Mlatilnice in cepci so v našem okraju izluščili že nič koliko mernikov pšeničnih zrn. Tudi mlatilne merice se že zbirajo na določenih zbirališčih. Zbiralci teh meric so bili točno poučeni, kako naj poteka to odgovorno delo. Vedo, da ne sme biti v oddanem žitu več smeti, odnosno primesi, kot le 2%, če pa je več kot 2% in to do 10%, potem se mora ta odstotek zaračunati po manjši ceni, več primesi kot 10% pa sploh ne sme biti. Takšno žito zbiralnica ne sme prevzeti. V št. Jerneju pa na zbiralnici delajo tako, ka-
kor se poljubi določenemu zbiralcu. Kar povprek. Delo takega zbiralca zahteva odgovor in kazen. Mlin v Mač-kovcu daje jasno sliko, kako izpolnjujejo zbiralci zaupano jim delo. 24. julija so pripeljali s kamionom žito 1. kvalitete, v resnici pa je bilo v dveh \'iečah vse polno ljuljke. Z drugo pošiljko so pripeljali v ta rr$in od celokupnega žita 30% primesi, sme je pa biti največ 10%.
Zadruga v Beli Cerkvi je sicer pokazala, da svojo dolžnost izpolnjuje vse drugače, kot pa nekateri privatniki, vendar ne tako, kakor bi morala. Žito je bilo slabo očiščeno.
To so podatki, s katerimi doslej razpolagamo. Dnevi, ki so pred nami, bodo poktizali nove napake, prav tako pa tudi lepe primere zadružnega sektorja in pa privatnih kmetov, ki bodo svojo dolžnost do skupnosti izpolnili nadvse častno. Še je čas, da se marsikje popravi zamujeno in tako zagotovi delovnemu člo\'eku prepotreben kos dobrega kruha.
poverjeništev in skušal preko njih politično delati na terenu, kar pa seveda ni rodilo potrebnih uspehov. Namesto, dai bi člani plenuma, med katerimi so naši najpreda-nejši in najboljši aktivisti OF, neprestano vsak v svojem kraju razlagali članom Fronte našo politično linijo, tolmačili odredbe in zakone in pojasnjevali ljudem, kam gre nas razvoj, so tu in tam sicer včasih aktivisti okrajnega ljudskega odbora imeli sestanke, vendar pa so isti ljudje takoj nato v prav istih krajih opravljali naloge odkupnih podjetij, izterjevali davke itd. Pri tem je prišlo do grobih nepravilnosti. Namesto, da bi bilt ljudski odbori skupno s krajevnimi odbori OF pravično in življenjsko razdeljevali odkupne obveznosti, so — mimo ljudstva, brez zborov /volivcev lin brez političnih sestankov frontne organizacije marsikje delali hude napake.
Nepravilnosti je treba nemudoma popraviti. Okrajni odbor OF, ki mora videti v članih plenuma svoje najožje sodelavce, mora začeti uresničevati osnovno: nalogo Fronte: politično delo na vasi. Naloge, ki stoje pred ljudsko oblastjo, odkupnimi podjetji itd. bodo izvrševali za to odgovorni ljudje. Frontne organizacije pa bodo s pomočjo frontnih aktivistov, predvsem pa s sodelovanjem članov plenuma OF, skrbele za živo politično spremljanje vseh dogodkov doma in po svetu.
Ko je nato tov. Zugelj razložil članom plenuma njihove naloge za politično in kulturno vzgojo ljudstva,' je podčrtal nalogo, ki stoji pred nami vsemi: usmerjati miselnost našega človeka v socialistično miselnost. Nadalje je obširno govoril o nalogah nadaljnjega širjenja zadružništva v okraju in dolžnostih, ki jih imajo pri utrjevanju dosedanjih ,in usitanavljlamju novih zadrug organizacije OF. — Govoril je nato o drugem ljudskem posojilu in govoricah o vojni, na katere frontne organizacije ne odgovarjajo članom in ne pojasnjujejo: jasnega stališča naše države, ki se bori za mir. V narodnoosvobodilni vojni se nismo plašili krvavih okupatorjev, ki jih je bilo kakor listja in trave ter smo jih in njihove domače pomagače . izdajalce pognali zmagoslavno z naše zemlje. Več samozavesti in narodnega ponosa, predvsem pa prepričanja, da imamo z vsakim dnem, na svetu več iskrenih prijateljev, ki vidijo v nas zgled male, svobodne in samostojne države, ki se resnično bori za enakopravnost med narodi in za mir, ki bo enak za velike in male, vse to nas mora krepiti in utrjevati v našem vsakdanjem delu.
Uspehi...
O delu in organizacijskem stanju Fronte v okraju je poročal tov. Burger. V prvem polletju je bilo sprejetih v OF v okraju nekaj nad 600 novih članov. Organizirana sta bila dva tečaja za odbornike KO OF, tekem koscev se je udeležilo 120 ljudi, ljudska inspekcija pa ima v vrstah OF 228 in pri sindikatih 119 članov. V Smihelu in Brusnicah! sta najdelavnejši grupi ljudskih inšpektorjev. V tednu cest je bilo prostovoljno delo frontovcev doseženo s 106«/,,, v tednu pogozdovanja pa pogozdenih 22 ha goličav in narejenih nad 1700 prostovoljnih ur Ko^. misija za agitacijo in tisk je začela izdajati »Dolenjski list«, ki se je že lepo razširil v treh dolenjskih okrajih, bo pa še moral izboljšati svoje delo. V petih gozdnih brigadah je letos delalo nad 350 frontovcev. Dve brigadi sta bili udarni, ena pohvaljena. V. novomeška brigada pa je poleg tega priborila okraju prehodno zastavo IOOF Slovenije v trajno last. Pohvaljene so bite (Nadaljevanje na 2. strani spodaj)
Stran 2
>DOLBNJSKI LIST«
Stev. 23
Začetek vpisa II. ljudskega posojila
Za mir, za ohranitev neodvisnosti in za enakopravno sodelovanje
med narodi vsega sveta
Na sestanku LMS Metlika so mladinci sklenili, da Se bodo častno odzvali klicu državnega vodstva in vpisali 30.000 din ljudskega posojila. Ce se vzame v obizir, da polovica članov tega mladinskega aktiva nima mesečnih prejemkov, odraža 30.000 din posojila metliške mladine visoko' politično zavest in zaupanje v državno vodstvo.
Mladini se pridružujejo tudi naiši kmetje. Poročila govore, da so se kmetice — članice AF2 Smol en j a vas pri Novem mestu obvezale, da. bo vsaka izmed njih vpisala po 1000 din posojila. Prav tako v Mirni peči in v drugih krajih. Člani sindikalne podružnice GZKZ Cirnomelji bodo vpisali 60.000 din, v Tovarni učil v Črnomlju 50.000 din, delavci gradbenega podjetja »Pionir« v Gradaciji pa 54.000 din.
Preteklo soboto so začele delovati vpls-r.e komisije, ki bodo- imele pri vpisu veliko odgovornega dela. Da bo našimi brall-cem razumi j ive je, kako bo potekalo II. ljiudr sko .posojilo   prinašamo naslednja, navodila.
Izkušnje pri vpisovanju, prvega ljudskega posojila SO pokazale v administrativnem poslovanju nepravilnosti. Pri vpisovanju drugega ljudskega poisojifa bo organizacija tehnično - administrativnega dela. precej drugačna. Vpisna mesta so bila ob vpisovanju prvega ljudskega posojila močno zapletena in so povzročila bankam veliko nepotrebnega dela pri vplačevanju, še več pa pri izplačevanju. Organizacija dela drugega ljudlsikega posojila bo potekala bolj enostavno in hitreje, tako pri vpisu, še -bolj pa poiz|neje pri vplačevanju obrokov.
Koliko dela DO odpadlo pri vpisovanju drugega ljudskega posojila, vidimo že iz tega, da se obveznice ne bodo glasile na ime, temveč na prinositelja in da se bodo za posamezne obroke izdajale vpisnikom takoj obveznice v vjšini obroka, medtem ko je bLlo treba pri prvem« ljudskem posojilu čakati 6 mesecev in medtem voditi pregled na sto in sto tisoč vpisniki.
Vpistna mesta, ki bodo vršila vse tehnično - administrativno poslovanje z neštetimi vpisniki, bodo drugačna. Vpisovanja drugega ljudskega posojila se bodo vršila:
1. Pri vseh podjetjih in ustanovah, ki vodijo svoje samostojno knjigovodstvo.
2. Pri viseh osnovnih frontnih orga.iizaći jah v mestu in na. vasi.
3. Pri vseh kmetijsko delovnih zadrugah na vasi.
4. Na vseh večjih gradbiščih, kjer delajo frontne in mladinske brigade.
5. Za obrtnike pri vseh obrtniških zbornicah.
Za iizvedibo odgovornega posla v zvezi z vpisovanjem in vplačilom ljudskega: posojila bodo zadolžena: po upravni liniji podjetja, oziroma ustanove in zadruge, Vpisna mesta bodo poslovala ves čas vplačevanja obrokov ljudskega posojila in ne samo v času vpisovanja.
Pri osnovnih frontnih organizacijah bodo vpisovali ljudsko posojilo1 vsi, ki niso v ka-
(Nadaljevanje s 1, strani) osnovne frontne organizacije Dol. Toplice, Ajdovec, Smarjeta, Stopiče, Zbure in Novo mesto, ki so imele v zbiranju frontovcev za prostovoljno delo najlepše uspehe, od akti-
kršini koli službi. Vpisna mesta bodo v teh organizacijah sicer prostovoljna, vendar stalna mesta, ki bodo svojo nalogo: izvršila dokončno šele s polnim vplačilom vpisane vsote ljudskega posojila ter z izročitvijo obveznic vpisnikom.
Predvsem bo upoštevana akumulacija kupnih fondov pri našem' kmečkem prebivalstvu. Komisije za vpis ljudskega: posojila pri kmetijsko delovnih zadrugah, bodo imele kot prvo tnalogo, da dosežejo čimvečje število takojšnjega celotnega vplačila posojila, ki ga bodo, vpisali kmetje. zadružniki.
Enako važno: nalogo .bodo imele osnovne trontne organizacije na vasi tam, kjer še ne obstajajo kmetijsko delovne zadruge in na vasi, kjer iniso vsi kmetje vključeni v kmetijsko delovno zadrugo. Frontne organizacije na vasi bodo morale ljudem pravilno razložiti pomen vpisovanja ljudskega posojila in jim prikazati potrebo vpisovanja. Skrbeti bodlo morale, da bo vsak član Osvobodilne fronte vedeli, k a ji je ljudsko posojilo..
Pri sindikalnih podružnicah ne bo vpisovanja ljudskega posojila, ker bodo vpis opravila podjetja, ki vodijo samostojno! knjigovodstvo. Tako bo odstranjena napaka vpisovanja prvega ljudskega posojila, ko so vse naloge v zvezi s posojilom: napotili le na sindikalne podružnice.
Naloge vpisnih mest, vpisnih komisij ter poslovnih sekretariatov so velike. Zato je treba že takoj sedaj misliti na vse propagandne in tehnične priprave, predvsem je pa treba zvišati potrebno število sode lavcev za opravljanje poslov pri vpisnih mestih. Organizacija vpisa ter vplačevanje ljudskega posojila mora biti pripravljena dio podrobnosti, da borno kos vsem postavljenim« iniailogami. Vse' to je pogoj za čim lepši uspeh ljudskega posojila, ki mora biti prikaz naše enotne in trdne volje za čimprejšnjo izpolnitev petletnega plana in za zgraditev socializma z lastnimi silami, kljub oviram, z imperialističnega zahoda ter in-formbirojevslkega vzhoda.
Z vpisovanjem ljudskega posojila bodo naši delavci po tovarnah, rudnikih, podjetjih in kmetje dokazali, da naš dolenjski človek dozoreva v resnično zavednega; in preda^ nega graditelja socializma. Tudi naš dolenjski človek ne živi sam za sebe, temveč se druži z ostalimi delavci s katerimi skupno dela in izvršuje petletni plan. Prav tako se bodo skupno pogovorili za vpis ljudskega posojila in s tem izkazali predanost naši domovini, Partiji in Titu,
Člani, ki so zadolženi za vpis ljudskega posojila pri osinovnih frontnih organizacijah, podjetjih, ustanovah in drugod', ter aktivisti, ki ljudem tolmačijo pomen in način vpisovanja ljudskega posojila, naj se za pomoč pri svojem delu posluži jo »Slovenskega poročevalca« od 18. junija letos ter prečita jo članek, ki je objavljen na tretji strani.
vistov, ki so zbrali največ članov OF z? sečnjo lesa in košnjo, pa je bil pohvaljen član plenuma tovariš Jože Roje iz Lopate v Suhi Krajini.
Pred dnevi so. se zbrali v Beogradu člaini Nacionalnega komiteja Jugoslavije zai obrambo miru, ki so obravnavali vprašanje borbe za mir. Na tem kongresu so1 sodelovali najvidnejši javni delavci, predstavniki množičnih, družbenih, znanstvenih to kulturnih organizacij ter ustanov, predstavniki Jugoslov. armade in veliko, število« delovnih ljudi. Kongres je po končanem delu sprejel resolucijo, s katero, sporoča delovnim ljudem vsega sveta, da: se narodi Jugoslavije s svojo: vlado na čelu posvečajo mirnemu ustvarjalnemu delu za gospodarski in kulturni dlvig države, pri čemer grade v njej: novo socialistično družbo. V tej. veliki borbi za mir zahtevamo:, je rečeno v resoluciji' spoštovanje načel enakopravnosti med narodi in državami il3 svoboden notranji razvoj: teh narodov.
Na kongresu je govoril v imenu zvezne vlade tovariš minister Milovan Djilas. Bralcem »Dolenjskega lista« prinašamo del njegovega govora:
»Naša država — znotraj čvrsta in združena, v kateri ni med politiko vlade in dejanskimi   težnjami   ljudstva nobene raz-
Bela Krajina — nekateri jo upravičeno imenujejo »dobra zemlja«, saj je' med vojno žrtvovala, več, kot pa marsikatera druga pokrajina v Sloveniji! — se od1 1945. leta naprej) ponaša z lepimi gospodarskim«!1 in kulturno prosvetnimi uspehi. Čeprav tudi v Beli Krajini ne manjka prišepetovatcev ki so se nalezli infoimibirojevske propagande in skušajo« z neumnostmi, ki nimajo ne repa ne glave, begati lj«udstvo v izgradlnji socializma, Belokranjci nenehno: beležijo: pomembne zmage.
Najprej bomo s kratkim obrisom podali sliko srednjega šolstva pred vojno in po njej. Kako zanemarjena je bila Bela Krajina pred vojno v tem: pogledu in kakšno stalnije je danes, bomo zdajle ugotovili:
Da bi mogel biti . vsak naš učenec de* ležen srednješolske izobrazbe, je naša ljudska oblast ustanovila v okraju 6 sedemiletk, in sicer v Adlešičih Dragatušu Podzemlju, Semico, Suihorjui in v Vinici, Te sedeml etike so preimenovane v nižje gimnazije. Po dovršenem četrtem razredu osnovne šole1 prestopi avtomatično naš učenec v I. razred gimnazije, kjer nadaljuje šolanje. Omogočeno je to prav vsakemu,
Po podatkih iz leta 1938-1939 je bilo v Beli Krajini 4863 šoloobveznih otrok. Od teh je obiskovalo tedanjo meščansko šoto v Črnomlju, ki pa ni bila enakovredna nižji gimnaziji, 119 dijakov ali 4.1%. Večinoma so to bili sinovi Cnnomaljcev in sinovi imo-vitejših posestnikov. Število šolobveznih otrok znaša letos 3795. Od teh obiskuje srednjo šolo v domačem okraju 1014 'dijakov in 183 izven okraja v raznih strokovnih šolah tako da zmaša skupno število srednješolske mladine 1197 ali 31.5«/o>. Nisoi to suhe številke, ampak dejstva, ki jasno: govore in dokazujejo dvig našega sredinjega: šolstva in skrb ter prizadevnost naše ljudske oblasti za prosvetni dvig našega človeka.
Od! skupnega števila srednješolcev prejema štipendijo 780 dijakov in sicer v različni višini, ki odgovarja gospodarski moči staršev. Ako vzamemo, da znaša povprečna štipendija samo 400 din mesečno, tedaj znašajo celokupne štipendije v enem letu 3 milijone  120.000 din.
Povprečni učni uspeh na naših šolah znaša 61»/». Ni zadovoljiv. Vzroki so različni. Je pomanjkanje učil in- učbenikov, je prekomerna zaposlitev mladine s poljskimi deli, je nepravilno gledanje nekaterih staršev na nujno potrebno izobrazbo našega otroka. O vsem: tem. se bo treba temeljito poirazgovoriti   na  roditeljskih sestankih.
Učiteljstvo se je v polni meri zavedalo zadanih nalog in zastavilo vse sile in znanje za dosego čim, lepših uspehov. Prekomerna zaposlitev učitelja je tudi kriva, da uspehi niso boljši. Dejstvo pai, da bo letos obiskovalo 66 učencev učitolj'išče v Novem mestu daje našemu, učiteljstvu krepko moralno oporo pri njegovem: težkem delu.
Znameniti Gradac ni v svojem! delu prav nič popustil. Tako so se nia seji 21. julijo odborniki krepko pomenili o: stanju v kraju. Z odkupom: belih žit so začeli in dosegli do 24. julija 37o/0, določene količine. Zadali so si nalogo, da mora biti odkup 100"/o izvršen do 26. julija. Plan jajc se jim. zdi previsok. Oddaja mesa bo dosežena in prekoračena. Vprašanje je oddaja krompirja. Suša ga je stisnila, predčasno je dozorel to vnovič začel poganjati. Kakšen bo rezultat teh poganjkov bomo: videli. Tovariš Butala je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da se čim: prej začne z ureditvijo parka na trgu, ki bo posvečen padlim borcem in kjer bo postavljen spomenik ob de-
like, temveč i vlada i ljudstvo predstavljata enotni kolektiv v borbi za mir, za ohranitev neodvisnosti, za spoštovanje pravic drugih narodov in pospeševanje vsestranskega enakopravnega sodelovanja med narodi — stoji kot granitna stena, svetlega, častnega, plemenitega ini Sieroj«-skega lika v poplavi vsakršnih laži, izmišljotin in groženj. Videti je, da mnogi podučen ju jejo to notranjo silo nove Jugoslavije, ki se je tako neomajno izpričala v minuli vojni. Pred tem, pa tudi v zadnjih dveh ali treh letih, se nam včasih zdi, kakor da ne bi iz dosedanjih napačnih računov dobili potrebnega pouka. Ni je danes sile, ki bi utegnila streli naše narode v njihovi borbi za neodvisnost in prijateljstvo z drugimi narodi, v dosledni borbi za mir med narodi, za enake pravice malih in velikih narodov, zaostalih in razvitih držav.
Zato ta skupščina, izražajoč to notranjo enotnost, čvrstost in doslednost naše države v borbi za enakopravne odnose med1 narodi, hkrati govori svetu resnico o delovnih ljudeh naše države in njihovih predstavnikih, ki se enodušno bore za mir na svetu in za mir na svojih mejah.«
seli obletnici ustanovitve OF. Neznano jim je, ali so dosegli plan odkupa; zdravilnih zelišč, katere odkupuje KZ Podzemelj namesto domača KZ. Zdi se jim«, da sta dva trgovska lokala v kraju preveč. Poslovalnica Okrajnega magazina naj, bi prevzela, tudi poslovanje Kmetijske zadruge ali obratno. Pridobili bi na ta način lokal za gostišče, ki bi bito v kraju zelo« potrebno. Tovariš Piletič je zadolžen, da to uredi. Opekarna ne deluje kot bi bilo treba. Na sušilnicah manjka strešna opeka in tudi pomanjkanje delovne sile je občutno.
Vsi odborniki s tovarišem Malešičem« — gasilskim veteranom — SO se obvezali da coido podpisali po 1000 din ljudskega posojila Prav tako se bodo potrudili, da, doseže njihov kraj najmanj 100.000 din posojila.
V Gradacu prav vse' množične organizacije uspešno delajo. Sestanke imajo redno. V okraju obstoja tudi KUD', ki po za-siliuigi    učitelja,   tov.  Kiumiaveirjiai   prav dobro
deluje. Prebivalci redno prebirajo časopise. V razmeroma mali vasi — Gradac šteje 50 hišnih številk — je 20 radijskih aparatov.
Tudi na Sinjem vrhu ne dremljejo. Na zadnji seji KLO čigar član je tudi tov. Koibetič, ki se je leta 1947 vrnil iiz Amerike, so se kar zares poraagovorili. Tudi zastopniki množičnih organizacij so sodelovali pri seji. Seja, je predvsem obravnavala gospodarska vprašanja. Toča jiim je letos precej računov prekrižala, saj' je bila taka, da je marsikateri pastirček piribežail domov s krvavečo glavo. Ljudstvo: tega: kraja, je nezadovoljno s Kmetijsko zadrugo, ker nima takih predmetov, ki bi jih lahko kupili z zdravilnimi zelišči. V tem je tudi vzrok, da ni akcija za nabiranje' zdravilnih zelišč imela večjega, uspeha. Tudi za oddan« svinjske kože niso dobili v zameno usnja. Tak način, poslovanja zadruge prav gotovo ne bo koristil nadaljinijemiu zbiranju svinjskih kož. — Z ljudskim posojilom: ne bodo zaostajali za ostalimi kraji v okraju Črnomelj1. Pravijo, da tudi 'kmet 'Spoznava pomen in koristi ljudskega posojila,. Žrtvam iašizma nameravajo postaviti dostojen spomenik. Davke redno plačujejo, ker se do-bro zavedajo svoje dolžnosti do države, le eno belo vrano imajo: med' seboj: posestnik Krupič iz Drag spada med najbolj, imovite ljudi v kraju, je pa »najbolji nereden pri plačevanju davkov. Za leto 1949 je še za 5962 din v zaostanku.
• Skrb Okrajnega, pionirskega štaba zasluži vse priznanje, «ker je organiziral v Gribljah pionirsko taborjenje. Obiskati pionirje pri taborjenju je užitek. Nasmejani obrazi in trebušni pasovi pionirjev, na karter ih je zaradi doitare in izdatne; hrane vedno več lukenj, pričajo, da je taborjenje uspelo in da je skrb odgovorni h pohvale vredna. Vode v Kolpi je dovolj: — še toplejša je odi one v Lahinji.
Ko bo ta dopis objavljen v »Dolenjskem listu«, bo pri nas že potujoči kino:. Predstave bodo povsod, kjer imajo elektriko. Tudi to je nov dokaz, da ljudska oblast skrbi za svoje. ljudstvo.
Iz vseh teh besedi, ki sem jih napisal, lahko ugotovite1, dla so vse tiste čenče ki jih trobijo nepremišljeniki, češ: »Na, Gorjancih je polno ubežnikov« — iz trte zvite. Res je, da letos mrgoli na Gorjancih ljudi: to pa niso' ubežniki, ampak letovišča rji tu-risti, člani sindikalnih podružnic, in pa »ma-linarji«, ki bodo našim najmlajšim; natočili tekočipe, sami sebi a^pt^s oidmjj camcoi oiu pa priskrbeli sladkor in druge dobrote,"
Organizacijsko poročilo pa ni skrilo tudi napak in slabosti dela Fronte v prvem pol. letjiu. Predvsem ni bil izpolnjen polletni plan dela, ki smo ga sestavili na letošnjem prvem plenumu v februarju. Članarina ni pobrana v mnogih organizacijah. Premalo je bilo seji KO OF, o prostovoljnem delu frontovcev pa ni pravega pregleda, dasiravno
• in pomanjkljivosti
so marsikje veliko naredili. Člani izvršnega odbora in plenuma se sami niso povezovali s sekretariatom OOOF, tako da so delali le nekateri člani. Izredno slabo je razvito ideo-Ioško-vzgojno delo v osnovnih organizacijah. Od 13 komisij, ki bi morale biti sekretariatu v veliko pomoč, so delale samo nekatere, druge pa so životarile na papirju.
Člani plenuma so sklenili
nato, ko so v referatih tov. zuglja in tov. Burgerja dobili pregled stanja v organizaciji OF, da je treba dosedanje mrtvilo odprai-viti. Živahno so se oglašali k besedi in predlagali razne ukrepe. Predvsem so sodelovali pri tem tov. Jože Roje iz Lopate, tov. Sobar in Pelko iz Dol. Toplic, tov. Mirtič iz Novega mesta, tov. Miha Zupani iz Smarjete, tov. Viktor Zupančič iz Novega mesta in več drugih tovarišev. V raasgibano razpravljanje je posegel tudi tov. Bogdan Osolnik in podčrtal glavno nalogo frontnih organizacij v okraju: oživeti in skrbeti za široko, demokratično ini nenehno politično! delo z ljudstvom. Vse naše delo mora biti prežeto z borbo proti birokratizmu, ki se pojavlja v najrazličnejših oblikah, je poudaril tov. Osolnik, hkrati pa moramo krepiti moralno politično moč enotnosti naših narodov v borbi za mir. V zanimivem govoru je nato razložil članom plenuma tudi delo kongresa Nacionalnega komiteja za obrambo miru in njegovo resolucijo, ki je ponoven dokaz vsemu svetu, da smo za neločljiv mir in enakopravnost vseh narodov to držav na zemlji.
Vrsta sklepov, ki jih je nato sprejel plenum, bo v prihodnjih tednih in mesecih prav gotovo poživila delo Fronte v novo* meškem okraju. Za to bodo poskrbeli člani plenuma, ki so na nedeljskem obračunu svojega dela ugotovili, da so bili doslej premalo delavni. V bodoče se ne bodo več zanašali samo na aktiviste z okraja, ampak bodo sami skupino z odbori OF reševali tekoča vprašanja in delali z ljudstvom.
Sledile so dopolnilne volitve, pri katerih je bil v sekretariatu OO OF izvoljen za predsednika okrajnega odbora OF tov. Martin zugelj, za sekretarja pa tov. Tone Po. červina. Z nekaterimi novimi člani je bil dopolnjen tudi izvršni odbor OF,
Biti član okrajnega plenuma je brez dvo^ ma častno priznanje, ki gre najboljšim aktivistom OF. Drugo zasedanje plenuma je v nedeljo znova potrdilo, da je to hkrati tudi odgovorna naloga. Poživitev političnega dela v okraju zavisi od požrtvovalnosti članov plenuma, ki so obljubili, da bodo izpolnili svojo dolžnost.
Sem in tja po Beli Krajini
Stev. 23.
>DOLENJSKI L IS T <
Stran a
Prometnim nesrečam: ZAPIK!
Spornim na prometno nesrečo na Kandij-. Skem križišču, ki je terjala življenje kmetice iz St. Jošta je vsem Novomeščanoim še v spominu. Sest otrok je ostalo brez matere, sedmi podi srcem nesrečne žene je z %> vred še nerojen umrl. Žalost in jok zapuščenih otrok ne bosta nikdar priklicala iz. gubljne matere, ki je ne more nihče na Svetu nadomestiti. Nedavna nesreča s kami-°nomj na gorjanski cesti nad Težko vodo ie tudi zavila v čmimoi dve družini.
Število drugih, manjših ali večjih nesreč, ki niso redke- in terjajo materialne žrtve in travniško pomoč v .bolnišnicah, zahtevajo °d vseh nas, ki imamo vsakodnevne opravke po poteh in cestah, dla pogledamo, stvari do dna iin/ rečemo odločno1-. »Zapik!«
Nočemo zv racat i glavno krivdo teh ne-sreč le na voznike motornih voizil, vendar lahko mirne duše povemo,, da so. prav oni Največkrat vizrak. Nesodobne ceste in ud.i-grajene v preteklosti,, so v našemi okraju, posebno pa v Novem mestu,, vsem nam refcen opomin. So šoferji, ki bi jim človek Kpal zaklade: svojo odgovorno' službo izpolnjujejo vesitno, pošteno in vredno človeka Aašega časa, ki se bori za socializem. Svetal [pnier takega voznika je šofer OKAP tov. Zupančič. Pri vseji odgovorni in včasih skoraj prenaporinl službi ne bo nikdar poiza-da je človek, ki ga srečuje ali dohiteva danes za državo: bogastvo, ki se da le težko nadoknaditi. Imamo pa tudi take, ki ^služijo, da bi jim človek isnel roke z volana, jih vikleinii in j,ih poslal tja, kamor sPad,ajo. Ce oni ne spoštujejo svojega blii-ISega, tudi ne zaslužijo, da drugi nje spoštujejo. Nedavni primer — zopet v Kandiji ko je tovormi avtomobil kot za Stavo drvel za kolesarjem, ki je* s tem,, da je vrgel kolo od! sebe pod avtomobil sam za M ušel gotovi smrti, zasluži težko obsodbo, kdorkoli je za volanom,, pa naj bo v taki talki sluižbii, in se ne drži prometnih Predpisov,  ter  s temi spravlja  v nevarnost
ljudi: na strog zagovor z njim! Za ■kolesarje velja isto. Ti so še bolj predrzni. So taki, ki na prometnih krajih žele prikazati ljudem cirkuško izvežbanost s kolesom1. Neredka slika novomeškega kolesarja ja tale: po cesti gre stairček. Kolesar se pripodi za njim brez zvonjenja, se obregne vanj ali ga celo. podre; in da bo nesramnost še večja, se mu za nameček še zareži v- obraz. Takemu kolo iz rok in ga dati tistemu, ki ga bo uporabljal za koristne namene ali pa za zdrav šport.
Krivico bi delali šoferjem in kolesarjem, če bi valili vso krivdb za nesreče le na nje. Imamo pešce, ki se včasih vrtijo« kot' pijane muhe, da spravijo1 iz ravinotežja še tako vestnega šoferja. Mislim, da ne bo zamere, če ponovimo besede ne samo- enega šoferja: »Kokoš, krava in klepetava1 ženska na cesti, je najmanj zaželeno srečanje!«
Vise' to velja' tudi za. vo«zntke s koiniji, kravami, voli — predvse«m pa z miulaimi. Ti zadnji1 se včasih po najprometnejših ulicah tako zakade, kot da bi imel vajeti v rokah sami Elija,
Ne bo« napak, če ob tej priliki opozorimo vse tiste, ki v poigo«s,tih prilikah počenjajo, z motornimi kolesi tak nepotreben hrup na cestah, da tudi tisteniUi, ki ima živce popolnoma zdrave, to preseda. Vsi tisti, ki odgovarjajo za red na cesti, se pa naj Ob teh prilikah znajdejo ima mestu in urede s kalilci miru tako«, da bo prav.
Velja za vse nas: ' upoštevajmo, cestne, odnosno prometne predpise, spoštujmo« svojega bližnjega. Nagrada za opreznost bo velikanska.: utihnil bo« jok in posušile' se bodo sotlze zapuščenih otrok, družini bo. ostal oče, mati ne bo objokovala izgubo edine a, in mi sami bomo močnejši v tako težki bitiki za našo srečo, kakršno1 bijemo tudi mi v novomeškem okraju.
Se enkrat: prometnim; nesrečam, in kalil cem. miru  zapik! S.
Za devizo in za našo - žejo!
Tii novomeške frontne brigade, ki So v lvašem slavnem Rogu dobile priznanje za sVoje veliko delo, so s svojimi uspehi povedale, da smo tudi ljudje iz novomeškega okraja čvrsto povezani z našim petletnim Planom in da nočem«, zaostajali za drugimi Prvoborci socializma. Zadoščenje! ki ga danes ""flajo trontovci teh treh brigad, ni majhno, se večje pa bo, ko bomo gledali v teh dneh "hmeljarje«, ki bcdlo na Štajerskem obirali iad, ki nam tako prijetno hladi žejo v vročih Pcletnih dneh in prinaša tako dragocene devize za naše gospodarstvo: hmelj ! Obi-^nje hmelja ne terja žuljev, le dobre volje ie treba in če se zraven doda tudi dobro Plačilo za delo in bone. s katerimi se bodo r'biralci lepo in toplo oblekli za zimo, bo vrisk ob dobri hmeljski letini še bolj sproščen.
Naš novomeški okraj bo dal dve sto 1'ron-Wcev za obiranje hmelja,. Prijavilo se jih Je že lepo število in kakor kaže, bo vsak čas dosežena določena številka. Lahko delo ne kliče čvrstih moških mišic, zato bodo brigade ^stavljale predvsem ženske in mladina, Cla-J|ice AFZ bodo znova« dokazale, da je nji-h°vo zaupanje v naše državno vodstvo čvr-
sto in neomajno. Pa tudi sama »zeiena Štajerska« je kar se da privlačna s svojo značilno lepoto Obiranje hmelja bo na pol izlet.
V spominu so ml besede Štajerca iz Savinjske doline, ki mi je med vojno nudil prenočišče in jedi. »Dolenjce imam najrajši za obiranje hmelja, ker so pridni, pošteni in vedno dobre volje!«
Tako uživamo Dolenjci na Štajerskem sloves dobrih obiralcev hmelja'. Letos bomo znova dokazali, dla smo take pohvale vredni. Brez lojtrniških voz, z vlakom in kamioni se bomo prismejali hmeljskim nasadom, jih obrali in za drugo leto sami sebi natočili zvrhano kupo dobrega piva.
Velja: naš novomeški okraj bo dal dvesto frontovcev za« obiranje hmelja, v prepričanju, da ne bo za nami zaostal ne trebanjski ne Črnomeljski okraj. Med Štajerci-ki nas bodlo sprejeli in poskrbeli, da ne bomo dobrega lačni pa bomo potrdili, da nam ni sia«mo za lepe denarne in bone, ampak tudi za to, dla« ne ostane nobeno zrno hmelja na kolu.
Na  svidenje  v  prelepi  Savinjski dolini-
Lojze.
Ka počitnice,...
Gledam in Opazujem Dolenjce, ki te dni 0(Jha.jajo na dopust in pa tiste, ki se vračajo
morja in planin. Na prvih kaj hitro pre-rem z obraza skrito pričakovanje, hrepe-^nje" po morju in planinah, pri drugih pa vsa *do'živetja, ki jim jih je nudil modri jadranski val ali pa planinska roža nekje na Gorenjskem.
Videti zadovoljnega človeka v teh pasje ^fočih dneh, dtene opazovalcu tako prijetno, kakor bi popil kupo hladilne in okusne pi-•J:ače„ Radvednemu kot malokdaj prej, mii ne d^ žilica miru vse dokler me ne zapelje ko-rak v poslovalnico »Putnika« v Novem me-stu- Prijazna Majda in Roman mi bosta po-^agala rešiti uganko, zakaj  prihajajo tako edrih obrazov z dopusta. To, dia poslovalnica »Putnika« v Novem ^estu služi delovnemu ljudstvu petih okra-že menda veš, in tudi to, da je današ-I}l »Putnik« zato, da pošteno posreduje med JMstvom in upravami hotelov na morju in teninah, ti je morda znano. Mi vsi se tru-'mn  z vsemi silami, dla bi  svojo dolžnost estno izpolnjevali.  Živimo   v prepričanju, 31 tako tudi delamo!«
Med tem ko mi je tovariš Roman tole °%ovedoval, je imela Majda kup opravkov kmeticami,  ki  se  poslužujejo »Putnika«, /a' se ne drenjajo na železniških postajah, Ig1* včasih skoraj ne zmore blagajničarka ^iazno postreči vsem potnikom.
Roman z nasmehom nadaljuje: »Teže jih je bilo pripraviti in navaditi na »Putnika«, kakor pa piščeta odvaditi od koklje. Zdaj že kar gre. Prepričale so se, da na ta način same sebi napravijo uslugo. Saj bo šlo!«
— Roman, jaz bi rad...« - Vem., kaj bi rad. Poslušaj: do 24. julija je s posredovanjem« naše poslovalnice izkoristilo svoj letni dopust 124 delavcev, 103 nameščenci, 22 gospodinj in 12 otrok. Zal mi je, da ti ne morem povedati vtise in doživetja vseh teh 261 letoviiščarjev, da bi spo«-znal. kako so preživeli letni dopust. Opozarjamo jih, da imamo v naši poslovalnici knjigo, v katero naj zapišejo svoja doživetja1, zadovoljstvo ali pa upravičeno pritožbo, pa nam malokdo u stre že. Ne vedo, da bi s tem sami sebi pomagali: m^ bi poskrbeli, da bi se nevšečnosti, ki so se zgodile na potovanju in v hotelih, drugo leto odstranile. Zato smo tukaj, saj vendar služimo sami sebi in naši udobnosti na oddihu. Imamo tudi lepo1 število takih, ki vedo, da imajo pravico do pritožbe in pa do pohvale. Profesorica Janko-vičeva...«
Na ulici sem jo srečal in jo pobaral o dogodkih na Hvaru, kjer je s svojima dvema otrokoma preživela počitnice.
»Kaj naj vam povem« — mi s prij«aznim razumevanjem odgovori socialistična vzgojiteljica ne samo mladih- ampak tudi nas starejših ljudi. Imeli smo se lepo. Res! Morje je že samo po sebi radodarno, saj človeka
boža na vse pretege; hrana, ki jo pa terja voda v poletnih dneh, je bila zame in za otroke dobra in dovolj izdatna. Verjetno — tovarišica Jankovičeva je zdrknila, s pogledom po mojem močnem telesu in se nasmehnila »bi tebi ne zadostovala. Prepričana pa sem, da s Hvara, kjer sem preživela toliko prijetnih ur z mojima nasmejanima otrokoma, ne odhaja nihče lačen! Letošnje počitnice so bile za nas vse tri resrrčni oddih!«
Upajmo, da bo v petem letu petletke, ko se bomo z novim korakom približali cilju, tudi v Dobrni drugače. Privoščite tudi v Dobrni utrujenemu človeku oddih, kakršnega krvavo zasluži!
Z besedo sva se spoprijela tudi z otrokom Jankovičeve. Ni mi znal veliko povedati, le to je rekel, da je tehtnica zahtevala ob vrnitvi z dopusta, ko se je tehtal, en utež več. Zdelo se mi je tudi, da. so njegove oči pri-
Kersnikovega oožeta. člana kmetijsko obdelovalne zadruge, ki je preživel dopust v Opatiji, sem dobil pri delu na polju. Njemu ni moglo Jadrans«ko sonce dati barve, saj je je v letošnji vročini nudilo tudi slovensko nebo. Človeku, ki ima opravka na polju še odveč. Njegovi zobje, ki se za sedaj še niso spoprijaznili z zobno pasto, so se kljub tej Jožetovi napaki nekam, vražje belili zaradi ogorelosti obraza ko je rekel z nasmehom: »Sprva sem bil kar neroden med ljudmi, ki so bili tako »nobel« in razposajeni na Opatijskih ulicah in ob morju. Ko pa sem sam sebe pogledal, sem videl, da sem tudi jaz v čednem oblačilu — kupil sem« ga z nagrado. Ki sem joi lansko leto dobil — in da moja koža ni prav nič drugačna od ostalih leto-viščarjev, pa, sem se ko j privadil. Saj je morje zato na svetu in sonce zato sije. da ga vsi enako občutimo. In tisto uro sem začel uživati. Tudi prijatelje sem si pridobil. Najbolj zadovoljen sem pa bil, ko sem dobre pol ure proč od glavnih kopališč našel skrit kotiček. Takrat sem se slekel in oblekel v 'obleko, s kakršno me je rodila mati ob mojem rojstvu. Se nikdar v življenju nisem tako močnp občutil narave, kot tam doli v Opatiji. Tiste dni sva si z naravo pogledala naravnost v oči. Tega dopusta ne bom pozabil. Veselim se prihodnjega!«
Besede kmeta Kersnika so povedale vse in jim. ni kaj dodati. Le to bi mu odgovoril, da sem jih od srca vesel in da želim, da bi ga kmalu vsi dolenjski kmetje mogli posnemati.
Je pa nekaj dopustnikov, ki niso prinesli povsem zadovoljnih obrazov s počitnic. Tako se je enemu izmed njih dogodilo, v Dobrni v nekem hotelu, dla niti rjuhe ni imel na postelji. Tudi postrežba ni odgovarjala človeku, ki se v letu žrtvuje, trudi in muči.
vzete modrino jadranskega neba in da gledajo nekam, bolj široko v svet.
Rad bi še povedal o doživetjih naših dolenjskih deklet, toda bojim se, da bi preveč povedal. Saji ne bi bilo nič prehudega, kar so mi zaupale Francka, Lojzka. Micka, Ne-žika in deset drugih, ker ni bilo- nič drugega, kot vroč pogled, ki ga zahteva vroče nebo, smeha na kupe in pa koš razglednic, ki se danes obiskujejo novomeški okraj z vseh strani Jugoslavije.
Lepo je bilo leteviščarjem z Dolenjske, zato se tudi Roman pri »Putniku« tako zadovoljno smeje, ko mu pripovedujem svoje razgovore z ljudmi.
Napiši tudi to, da »Putnik« ne obstoji samo za počitnice, ampak ima zvrhano narečje lepih izletov na vse strani naše domovine. Za seboj imamo letos že kar lepo število izletov: Planica, izlet »14 dni po Jugoslaviji«, ki so ga izkoristili študenti Ekonomskega tehnikuma po uspešni zaključitvi študija, in še dosti drugih. Trideset jih je vseh skupaj. Za enkrat je najvažnejši bližnji izlet, ki ga bomo napravili 13. avgusta. Želimo, da se lega izleta udeleži čim več kmetov, saj smo Ugotovili, da je tudi našemu kmetu morje pri srcu. Udeležba bo prav gotovo številna; zanimanje zanj je že sedaj izredno veliki;. Množične organizacije po vaseh -- posebno organizacija AFZ — naj se potrudijo in obveste ljudi o tem ugodnem izletu v eno najlepših mest na našem Jadranu. Voznina bo nizka, menda le 195 dinarjev za osebo. Dolenjci tudi malo vedo o brzovlaku, ki hiti hodom vozovnico pri »Putniku«, bo prispel na Reko« in v Beograd. Vozovi teh vlakov so oštevilčeni, in če si potnik priskrbi pred od«-spočit na cilj potovanja. Napiši to ljudem!«
Roman bi še pripovedoval, pa nima, on časa ne jaz. Majdi in njemu hvaležen odhajam iz »Putnikove« poslovalnice, prepričan, da, ni v Novem mestu ali okolici kultu rnejše postrežbe, kot ravno pri »Putniku«. Primer vsem ostalim! Grem. skozi novomeški ulični prah, ki ga ni nikdiar konca, zaživim z vsemi tistimi, ki bomo šele izkoristili dopust in komaj pričakujem uro, ko bo na novomeški postaji zavriskala lokomotiva tako lepo, kakor ne zna noben instrument ne noben glas: »Na počitnice!«
23. junija 1950. je v popoldanskih urah izbruhnil po«žar pri posestniku Jožetu Zupančiču iz Gambišča št. 5 KLO Vel, Gaber, okraj Trebnje. Zajel je celotno gospodarsko poslopje. Zgorelo je tudi poljedelsko orodje, eno tele in prašič. Ogenj je planil tudi na gospodarsko poslopje Janeza Fortuna in mu uničil gospodarsko ter stanovanjsko poslopje z vsem gospodarskim in poljedelskim
orodjem, tri glave živine, ovco in štiri prašiče. Pri reševanju živine je postal žrtev ognja tudi gospodar Janez Fortun.
Vzrok požara še ni ugotovljen. Skoda znaša nad en milijon dinarjev.
Vse premalo je previdnosti in budnosti pred požari. Starši! Ne dopuščajte, da se vaši otroci igrajo z vžigalicami in odprtim ognjem!
titram 4
>DOLENJSKI L IST«
Stev. 23
Malodušnost stanovanjske komisije
pri
Eno najtežjih m najbolji peiećih vprašanj Novega mesta je vsekakor stanovanjsko vprašanje. Ljudi, ki dajejo vse svoje sile po tovarnah, podjetjih in ustanovah, mineva dobra volja, ko zapuščajo' torišče svojega odgovornega in težkega dela ob spominu na stanovanje, kjer se včasih — po domače povedano niti zlekniti ne morejo.
Mestna stanovanjska komisija s tovarišem Zbačnikom na čelu stoji pred izredno težko nalogo-: omiliti stanovanjsko stisko, nuditi delovnemu človeku kolikor toliko* prijeten kotiček in mu pomagati, da bo jutrišnji dan sposobnejši in bolj spočit prijel v roke nove naloge, ki z vseh strani silijo vanji. — Ce kritično pogledamo to stanovanjsko komisijo, ugotovimo, da ji delo ne gre tako izpod rok, kot bi v danih razmerah iahko šio.
Se pred tovarišem Zbačnikom —- takrat je načeloval stanovanjski komisiji tovariš Kralj -• je počivala v Ragovski ulici prijetna sobica skoraj pet mesecev osamljena, ljudje pa so odhajali iz pisarne mestne stanovanjske komisije napol obupani, ker so jih Kraljeve besede: »Ni praznega prostora!« — surovo porivale skozi vrata na ulico. Podobne primere presneto dobro poznajo vsi tisti, ki so imeli opravka v te ji pisarni.
Od Kralja pa do danes se ni kaj prida izpremenilc. Nihče ne očita tovarišu Zbačni-ku, da ne dela in da &j ne beli las, očitamo mu pa upravičeno, da nima tistega pravega čuta, s katerim bi v marsikaterem primeru odvzel delovnemu človeku težko skrb. Ni dovolj sedeti v pisarni, pisati odločbe in živeti odmaknjen- od stvarnega stanja iskalcev stanovanj, kot severni tečaj cd južnega tečaja. Potrebno je zaživeti z ljudmi, poznati vsa stanovanja v mestu in okolici, skupaj z vsemi člani stanovanjske komisije delati načrte, kako in na kakšen način bi se vsaj malo izboljšalo stanovanjsko vprašanje. Res je to trdo vrašanje in težka naloga, res je pa tudi,' da bi to vprašanje s tesnejšo povezavo z družinami, napravilo krepak korak naprej. Treba je s čim večjo velikodušnostjo delati ne samo v pisarni stanovanjske komisije, ampak tudi na terenu med ljudmi.
Pokažimo tovarišu Zbačniku s prstom na nekaj primerov, kot dokaz za, naše upravičene očitke. Naj sprejme to kot resno željo prizadetih družin, da mu pri tako, odgovornem delu tudi pomagajo-.
Ce pride kdo od uslužbencev Okrajnega ljudskega odbora k njemu, mu potoži o nemogočem stanovanju in prosi za boljšega, dobi kratek odgovor: »Je zakon, in na osnovi zakona so ustanove dolžne, da same skrbe za stanovanja svojih uslužbencev!« Kako pa je z lokalnimi gradnjami, ve tovariš Zbačnik prav dobro, ker drugače ne bi za stanovanja uslužbencev Mestnega ljudskega odbora vse lepše skrbel, kot pa za druge upravičence. Medtem so se nekdo stiska v stanovanju, ima Mestna sflanDvtanjska komisija rezervirano stanovanje za uslužbence MLO.
Vzemimo samo en primer, ki pa ni osamljen: za tovariša Ziberta, ki ima že solidno stanovanje, ima stanovanjska komisija rezervirano drugo stanovanje, z druge strani so pa vse prošnje tistih, ki čakajo, na stanovanje po dve leti, bob ob steno. Podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora tovariš Smid, je kljub svojemu odgovornemu delu in trudu, ki ga vsakodnevno žrtvuje borbi za boljšo bodočnost nas vseh, stisnjen s štirimi člani družine v sramotno stanovanje v Sukljetovi ulici. Ta odnos do tovariša Smida in do številnih drugih od strani stanovanjske komisije zasluži obsodbo, ki naj pouči odgovorne, da se z družinami delovnih ljudi tako ne ravna. Dvomimo, da so tovariš Zbačnik in ostali v komisiji pogledali v stanovanje tov. Smida, dvomimo tudi, če bi se hotel kdo izmed njih vseliti v tako stanovanje.
Ce se mačka ponesnaži, jo najlažje odvadimo te navade s tem, da ji potisnemo nos v kupček, ki ga je pustila za seboj v stanovanju. Zato ne bi bilo napak, če bi člane stanovanjske komisije pri MLO Novo mesto za nekaj časa preselili v stanovanje, kakršno je stanovanje tov. Smida. Prepričani smo lahko, da bi se  skrb za izboljšanje stano-
'vanj s tistim trenutkom podvojila,.
Imamo tudi stanovanjsko, komisijo II. stopinje s tovarišem Urhom na čelu. Ta naj bi rešila pritožbe, ki jih napravijo upravičenci, kateri so doživeli krivico na mestni stanovanjski komisiji. Tako bi dobili saj nekaj zadoščenja za vsa tista neuspešna pota od Poncija do Pilata. Pa ni tako. O tem se je prepričal tovariš Pire, tajnik OLO Novo mesto, ki mu že preseda tako nevestno, poslovanje stanovanjske komisije pri MLO Novo mesto. Tov. Pire je pri tov. Urhu ugotovil, da so nekatere pritožbe neupravičene in dal nalog, da se jih zavrne. S tem. bi namreč bile dve družini rešeni dvomov: tista, ki čaka na stanovanje in tista, ki ne ve ali se bo morala izseliti ali ne. Stanovanjska komisija II. stopnje je šla preko naloga tov. Pirca. Pritožbe so še naprej ležale nerešene brez obzira na čakanje ljudi, ki so komaj čakali na rešitev pritožbe. Tako poslovanje stanovanjske komisije II. stopnje jemlje iz src iskalcev stanovanj poslednje upanje in pa tudi zaupanje, ki bi ga ta komisija morala imeti.
Da ponovimo: stanovanjska stiska ne bo rešena z odločbami v pisarni, ampak v stalnem stiku z družinami, ki so brez stanovanj ali pa v stanovanjih človeka nevrednih. Biti prijatelj, pomeni pomagati ljudem., ne pa da se jih grobo brez občutka odgovornosti in dolžnosti zavrne in s tem jemlje veselje do
"dela, ki ga danes terja od vseh nas borba za socializem. V primerih grobe kršitve dolžnosti od strani stanovanjske komisije, v primerih protekcije in podobnega, pa naj se stanovanjska komisija s tovarišem Zbačnikom pokliče na odgovor.
PIŠEJO NAM
ze veste?
»U Budimu gradu čudno čudo kažu...«
(Hrvatska, narodna) No, prosim vas, ne samo v Budimu. Tudi v našem mestu, ki je staro, ne novo. Kaj v Budimu! Tam so samo posejali projo, da je zrasla »mišu do kolena, žabi do ramena«, pri nas so pa vse večja čuda. Najnovejša., s področja higiene, življenjske varnosti in velemestne estetike in še marsikaj. Kaj res še ne veste? Izvolite, natočim vam nekaj kapelj pristnih novic; poživile vas bodo kot rujni trškogorec. Samo nekaj, prosim, da ne boste od prehudih presenečenj... no, torej:
1. Ostro je ukazano in na svitlo dano, da smejo motorna vozila vseh oblik in vseh vrst šoferjev voziti z brzino največ!! pei kilometrov na uro skozi • edino mestno, prometno ulico. Za prekršek huda kazen. Po-
.zorno oko bo vražje pazilo na, križiščih... In zdaj bedo vozače tako strašno hudo prijeli? Baje mesto ne potrebuje takih gostih oblakov prahu, pomislite! Celo to je vzrok, ker je ulica ozka in čudno zavita, in ker je mesto pač — metropola. Hudimana., smo pa tiči, a!
2. S taisto ostrino se bo prijelo naše vrhunske akrobate-motoriste, ki drvijo, kot bi kje zavohali pijačo. Pol urna muzika pod okni, ki jo strokovno izvajajo lepo mirno stoječi motorji, se zaradi nemuzikalnega čuta meščanov zabrani. Eh, kar škoda,!
3. Prečna pot za pešake na Kapucinskem trgu bo spretnim in nerodnim kolesarjem odvzeta, navzlic temu, da tako varietejsko sučejo svoje vozilo med množico ljudi, in čeprav še ni bilo smrtnega primera, ki bi
morda bil za prepoved zadosten vzrok. Ve-dečni pravijo, da kolesarji lahko, peljejo po cesti. Menda je tudi po drugih mestih tak red, zato še mi nočemo ostati zaplankarji.
4. Ulice bodo včasih polili, da se »vodni voz« prezrači. Sment, razvijamo se!
5. Blagoglasno kruleči tenoristi in basisti-srčni prijatelji Vika Lozica, ponoči po mestu ne bodo smeli prirejati koncertov, razen pod odejo. (Ali ne bo to v kvar pevsko-pivski kulturi?)
No, drugič spet kaj. Ali verjameš vse to, me boste vprašali. Prosim, odkod ta vaš utemeljeni dvom.? Ce verjamem? No.. . potlej sem se pa zbudil!
UNIČUJMO POLJSKE MISI!
Kdo ne poizna velllike |škodlljivlkie naših polji — poljske miši, ki se je zelo, razpasla? Na pridelkih se pozna, da. so napravile letos posebjno veliko škode. Naša krom-pirišča so že zaradi suše precej, ogrožena-, zdaj preti pa še poljska, miš. Zato je nujno potrebno   da začnemo to. golazen; uničevati.
Poljedelski strokovnjaki, ki imajo bogate izkušnje pri pripravah strupov za uničevanje poljskih miši, priporočajo, da se poslužimo barijevega karbonata. Na razpolago ga je dovolj!.
Kakšen je barijev karbonat, kako se pripravi, da je uspeh uničevanja uspešein?
Barijev karbonat je bele barve. Pripra-viimo pogačo, iz 1 kg barijevega karbonata in 4 tog koruzne, pšenične ali ržene moke. Dodamo še malo kvasa in primerno količino vode, da napravimo testo. Vodi primešamo nekoliko malinovega ali borovničevega soka, da je pogača pobarvana; to storimo, iz
previdnsti, da ne bi zastrupi j ene pogače jedel človek. Testo trdo zapečemo in razrežemo- na koščke (približno lešnikove velikosti). Koščke pogače ovlažimo s posnetim mlekom. Preden začnemo, poktadati vabo. v mišje rove, zagrnemo odprtino- z, zemljo. V vsako, novo luknjo položimo čim. globlje 3 do 4 koščke pogače.
Ker imajo miši zelo razvit voh in se človeka, bojijo, ni priporoči ji vo-, da pogačo prijemamo z golimi rokami, ampak polagamo koščke z žlico iirv čirn globlje. Po polaganju zastrupljenih pogač pustimo luknje odprte.
KJE JE NAS CEMENT?
Tako sprašujejo vaščani iz Zafare pri Žužemberku. Radi bi vedeli, kje je obtičal cement, ki jim je bil nakazan, da bi s prostovoljnimi delom uredili in zajezili »Bič« pod vasjo in s tem dobili higiensko urejen studenec, živina pa korito zai napajanje.
Na masovnem sestanku, ko so razpravljali o odkupu masti in mesa, so sprožili tudi vprašanje cementa. Zafarčani so pripravljeni, da z lastno delovno, silo in prostovoljnim delom zajezijo studenec in si s tem- izboljšajo življenjske pogoje. Cement jim je nakazan, toda ne morejo ga dobiti. Vaščani so že pritiskali na kljuko pri OF, ki žal še do danes ni ničesar uredil, čeravno, je dolžan, saj je v svoj program, prostovoljnih del vnesel gradnjo tega vodnjaka. Upamo, da ta koristen načrt ne bo ostal samo na papirju, temveč bo uspešno, končan. Morda bi bila Ljudska inšpekcija tako korajžna ali pa Kontrolna komisija., da bi razvozljala ta gordijski vozel in razčistila vprašanje, zakaj si Zafarčani s prostovoljnim delom ne morejo urediti vodnjaka, ki jim. je že iz higienskih vzrokov zelo potreben.
' Vaščani.
IZ ŽIVLJENJA SENTPETRSKE MLADINE
V nedeljo dne 23. julija je bila v St. Petru odigrana prijateljska nogometna tekma med mladinsko reprezentanco St. Petra in reprezentanco kolonije, ki že dalj. časa tabori pri Otočcu. V tem srečanju je reprezentanca počitniške kolonije iz Kranja zasluženo zmagala z rezultatom 4:2. St. Peter-sko moštvo mora gostom priznati, da so igrali bolje in da so bili v igri bolj povezani, kot domačini.
Istega dne so se v Domu Ljudske pro svete pomerili mladinci v šahu. Zmagali so St. Peterčani z 11:7.
Kakor nogometna tekma, tako tudi srečanje v šahu ni bilo dovolj, organizirano, kar je krivda mladinskega aktiva St. Pe. ter, ki je tudi napovedalo tekmovanje. Vse to ima velik značaj za razvoj fizkulture in šaha pri nas ali kar je najbolj važno, da so ta srečanja v veliki meri pripomogla, k zbli-žamju mladine in da se mladinci počitniške kolonije ne bodo počutili osamljeni, kakor na odmoru, tako tudi na vseh akcijah, ki jih imajo v eni skupni največji akciji: akciji za zgraditev boljšega življenja sedanjim, in novim generacijam.
St. Peterskemu mladinskemu aktivu pa naj bo to v pouk za nadaljnjo krepitev mladinske organizacije, ker se je na teh srečanjih pokazala strnjenost in volja za fiz-kulturno in kulturno delo. Smatram, aa je delni neuspeh dela, ki ga ima St. Peterski mladinski aktiv, veliko krivo- tudi to, dia nismo bili sposobni oceniti razpoloženje in enotno voljo naše mladine, ki naravnost želi, da se politično in kulturno vzdigne.
Prepričan sem,, da bodb mladinci počitniške kolonije iz Kranja kaj več povedali o vtisih, ki so jih dobili iz svojega logorovanja pri Otočcu in to ne samo mam, temveč tudi vsej mladini preko »Dolenjskega lista«.
F. G.
NASA KONJEREJA
Kako se naša ljudska oblast trudi tudi za dvig naše konjereje nam kažejo zlasti plemeni trne postaje, ki jih je letos mnogo več, kot druga leta. Tudi Mokronog ima letos pte-menilno postajo, kar do sedaj še ni imel. Kmetje Mokronoga, okolice in iz oddaljenih krajev se poslužujejo plemenilne postaje. Občutijo skrb ljudske oblasti in so ji hvaležni, kar sem posnel -iz pogovorov z mnogimi kmeti.
Vodja pleimienilne postaje v Mokronogu je tovariš Luza.r Vinko, ki skrbno oskrbuje konje in se popolnoma ziavedia svojih dblžno-stl. Hlev je vedno čist, konji snažni in imajo red. Tovariš res vestno opravlja, svoj posel in je lahko za zgled vsem ostalim vodjiemi ple-menilnih postaj.
Možek.
Flavači, skakalci in veslači so se pomerili
Deiavm iiz;kuiturniKi novomeškega spojnega društva »Krka« so nas preteklo nedeljo presenetili. Plavalna sekcija je priredila prve letošnje plavalne tekme, združene s tekmovanjem veslačev, skakalcev v vodo in z waterpolo tekmo«, prvo po osvoboditvi. Kljub slabemu vremenu, ki pa se je po nalivu hitro spremenilo v krasen popoldan1, se je na, obrežju Krke zbralo lepo. število ljubiteljev vodnih športov. V kopališču, ki ga je postavila novomeška garnizija JA, so se zbrali športniki »Krke« in pripadniki JA. Navdušeni gledalci so zagorele fizkulturnike toplo pozdravili.
Najprej so se pomerili plavači in dosegli sledeče uspehe:
Mladinci 100 m prsno: Lapajne 1,31,4; 50 m prosto: Barborič 0,39.
Mladinke 100 m prsno:  Mušet 2,03.
Ciani 50 m metuljček Lenart 0,46.6; 50 m hrbtno Labanc (JA) 0,48,3; 100 m prosto Rotor (JA) 1,45; 100 m prsno Saranovič (JA) 1,57,3.
Štafeta 4X50 m: »Krka« (Lapajne, Valič, Pintar, Smerdu) 2,51.
Proga plavačev je bila pravzaprav dolga
54 oz. 108 metrov. Potekala je od levega brega do otočka in nazaj., Sledila je water-polo tekma. Mnogi so prvič v življenju gledali »nogomet« na vodi. Kaj posebnega nam igrači sicer niso pokazali; zmagala je ekipa JA z rezultatom 3:1. Pripomniti je le treba, da bi tekma minila brez nepotrebnega ne-športnega razburjenja s strani obeh ekip. Važnejše je to, da bo v bodoče tudi ta vodni šport na Krki privabil veliko, plavačev v vrste »Krke«, ki ima vse pogoje za dober razvoj plavalne sekcije.
Pri skokih v vodo sta se odlikovala s krasnimi in natančno izvedenimi skoki predvsem tovariša Smerdu in Colarič. Da nismo brez naraščaja, so potrdili mladinci in pionirji. Prireditev so zaključile veslaške tekme. V dvojkah sta zmagala Karel Adam in Miro Thorževiski, v tekmovanju sandolinov pa  Marjan Lenart.
V nedeljo 13. avgusta bo v Novem, mestu Dan vodnih športov s celodnevnimi sporedom. Na zanimivo prireditev vabimo pla-vače in čolnarje iz vseh krajev Dolenjske!
UREDNIKOV KOTIČEK
Vsem dopisnikom! Kaže, da ste nekam bolj ostro ošpičili vaše svinčnike. Dopisi že v kar lepem številu prihajajo v uredništvo in kar je še bolj razveseljivo: tudi Bela Krajina se otresa mrtvila, ki jo je nekaj časa morilo. Ko pa se zbude tudi v trebanjskem okraju, bomo lahko ugotovili, da »Dolenjski list služi trem okrajem, ne pa samo enemu ali dvema. Kako. in o čem pišite, smo se pogovorili na zadnjem skupnem sestanku. Bodite prožni, pustite v nemar zastarele stvari, pišite o tem, kar je danes važno, kar se pred vašimi očmi dogaja. Z dopisi vred pošiljajte tudi fotografije, odnosno, posnetke tistega, kar v dopisu opisujete. Na svidenje v uredništvu, časopisa- ki vam je vedno in ob vsakem času na razpolago z navodili in nasveti!
Globodolčanki. Tvojo emodejanko smo prejeli in te v zvezi z njo prosimo, da se oglasiš ob prihodlu v Novo mesto v našem uredništvu. Lepo si napisala.
»Sosedu iz privatnega sektorjau, Z imenom na dan ali pa — stop! Brezimnih dopisov se »Dolenjski list« otepa. Ce vse tisto, kar si napisal, drži, imej ta, ponos, da se tudi podpišeš. Ali bi ti verjel nekomu, ki bi ti obrekoval ženo in- se ne bi podpisal v pismu. Ne bi! No — tako je tudi pri nas.
Ježek. V našem uredništvu ne kuhamo zdravil za nesrečno ljubezen. Zate velja isto, kot za »Soseda iz privatnega sektorja«.
Grešak FrailC. Takih dopisov želi »Dolenjski list«. Piši še in še! Pričakuj daljše pismo od našega uredništva.
PREKLICI
Podpisani Berus Franc iz Cegelnice 22, preklicujemi trditev, ki sem jo iznese l o Gailoiui Valterju, direktorju tekstilne tovarne v Novem mestu, kot neresnično, in se mu zahvaljiuijeml, da je umaknil zasebno tožbo, — Novo mesto, 14. julija 1950.
Berus Franc   s. r.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik lože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo- mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri
Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca*