Za poduk in kratek čas. Osteklenej gori in zaktetem gradu. (Pripovedka, zapis. Matikla Kurnik.) Imel je oče tri siue. CK-e je oslepel, joče se ubožec in tarna. Sliai pa o steklenej gori in zaklctera gradu, v katerem je zavdana kraljičina; a kateri njo reši, dobi njo za ženo in vse ujeno veliko bogastvo. V gradu se tudi nahaja živa voda, rabljiva za vse bolezni. Zaklestvo kraljičine pa pravljica tako le opisuje: »Kraljičiiia se omoži z mladim iu poštenim kraljevičem, s katerim je npala, da bode v miru in lepi zastopnosti do smrti živela. Bil je pa tekmec, ki drugače ui mislil, kakor da ga bo vzela za soproga. Milinio si ne malo jezo onega goapodiča, ki pa i bil onemu jednak ne v priduoati ae pošteoati. Ni čuda, da ne maia zanj. V tej jezi je raj premišljeval, kako se osvetiti; na njegovo eselje mož one kraljičine uinrje, a tudi dalje narej se prepriča, da ona ue mara za-nj. Sedaj je ia jeza tudi njegove matere, stare — čarovuice Tikipela do vrbunea. Zaklela je torej kraljiiino in v tem naatane steklena gora iu v gradu se zakleto. Kdor bi si pa upal rešiti, mora 3 seboj imeti tri leakovice natanono pol leta stare, s temi naj kraljioino vdari in eez nekaj čaaa se gotovo predrami iz zaklestva ona, kakor tudi vse, kar je v gradu iu steklena gora se sprenieni zopet v poprešnji stan." Oče pošlje staršega sina iskat steklene gore. Da mu na pot zalega konja, vina, živeža in maogo denarja. Bil je že daleč. Vino mu gre posebno v slast; tudi beli krub in meso mu diši. Sieča pa berača, ki ga prosi za skorjico kruha, a požrešnež mu ne da niti drobtinice. Vendar še ga berač vpraša, kani namerava: ,,Po živo vodo za mojega slepega očeta, gori nekatn na stekleno goro !" je bil odgovor visokoletečega gizdalina, zapravljivca. Naravnost rečeno, pravi berač, nikdar ne bodeš pluzal po stekleuej gori. Z Bogom ! No, to ga tako razjari, da še tem bolj jame zapiavljati denar, ki mu ga je oče le za potrebo dal; a na slepe oči očeta ni nnalil. Tako brez uspeba primenca domu. Oče se ga razveseli iz kraja, a tudi razžalosti, kadar izve, da sin, katercga je priarčno Ijubil, ni nieeaar opravil, ampak še brez potrebe je denar potroail. Povedal mujihje nekaj prav gorkib. Sedaj prosi srednji sin oeeta, naj ga pusti v svet. Se ve, da s težavo dobi dovoljenje, ker že prvi ga je mnogo oškodil: vendar sila kola lomi; za svitlobo oii bi vsaki dal zadnji vinar. (Dalje prih.) Smešiiica 27. ,,Dober dan, oslova mati!" kričijo učenci nad kmetico, ki je osla peljala. ,,Bog ga daj, oalovi brati", odzdravi žena in gre naprej.