Književnost. Šestdeset nialih povestij za ofroke. Poleg italijanskega izvirnika spisal Jauko Leban, nadučitelj. Založil J. Giontini v Ljubljani. Cena 20 kr. Ta nova zbirka povestic bode posebno dobro došla otroškim vrtnaricam, kakor tudi učiteljem I. in II. razreda, katerim jo vedno treba iz rokava stresti kako mično zgodbioo. Tudi za narekovanje na srednji stopnji so iste prilične, ker so kratke. Otrokom naj se priporofe v nakup takoj, ko so se naučili gladko čitati. Pisatelju pero teče spretno. Radi tega se čudimo, da se mu je vkljub temu tu in tam vrinila kaka napaka. Tako n. pr. je »zabojček užigalic« morda bilo malo preveč. najbrže je bila samo škatljica. Izraza »požled« še nisiuo čuli, pač pa »poledica«. Stavek »Niti črk še zdaj ne poznaje« — bi se bolje glasil: »Niti črk še zdaj ne pozna«. »Takniti se njegovib reči« — bi bilo pravilneje: dotakniti ali pritakniti se. »Imevati« se tudi čudno glasi. Beseda »jezav« je nesrečno skovana. Boljše bi bilo: Deček nagle jeze. Panje pri nas delajo mizarji, ne pa čebele; pač pa iste spretno stavijo v Jianje satovje. »Porezala si je ob ostrem steklu noge, roke in okraz«. To bi bilo piegrozno; najbrže se je saino malo obrezala. Izraz »bolestoval« tudi ne bode izpodrinil »bolehal«. Nihče tudi ne govori: »Štirideset dan sein ležal v postelji« — nego vsakdo: »Štirideset dni sem ležal v postelji«. Vse drugo je dobro, kakeršno je tudi potrebno za otroke. Cena nizka. J. T.