■'
pilili
Siipdiaione in abbojiament« postale Poštnina plačana t gotovini
(ena 1 lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
V Ljubljani, 11. februarja 1943-XXI. štev. 6 (691)
Slab glas ima peroti, dober pa komaj leze.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob Cctitkih. 0 f e d o 111 f o f a uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Pofitnt preda! 6t. 845. Telefon 6t. 83 32. — Hačun poStne hranilnice v Ljubljani 6t. 15.893. — Uokoplsov ne vračamo, nefranklraoih dopisov ne •prejemamo. Za odgovor le-treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA */# leta 10 Ur. */* leta 20 Mr, vse leto 40 lir. V tujin!
64	Ur na leto. — Naro^ntr.e 1« tret* ola^ati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enoatolpči<a petitna vr«ta *U njt-n . pros*o> (vf&ir.a 8 mm n» Sirit a
65	mm) 7 lir: ? oglasnem d« In 4.50 Ure.
V (Jvoi-arvut m tisku eei.e no dogovoru — Notne : vrptira 7 Ur. M a 1 r c g I a -• i: beseda'0.50 ,Ure. Ogjasni davek povsod 4p post btrj. rr» »eck'(at.it u naročilu popust.
\	danes:	i
*	M
Naša nova pravljica:
\ Arif išče srečo \
m	»
■	»
■	■
i	'Gl. s h. 4.	\
m	»
m	»
Živahni krajevni spopadi v Tuniziji
Napad naših bombnikov na alžirsko pristanišče. — 10 sovražnih letal sestreljenih
<»liuiii Slan Italijanskih Oboroženih ®1*. le objavil 4. februarju svoje 985.
'<Uno poročilo:
SO vrše živahni letalski »ovnižuik ie skušal l>oinbardirati i»a»e letalsko oporišče, toda sku-sru.i’ SaiSlh lovcev, ki se ie z njim l,!uV .'- ,!? eu<> izmed sovražnih Rili!.. SjSlla- draga letala pa prilil' ‘,a. T se »maknila.
<i;i. I i lovci so v ponovnih spopadih sestrelili 13 sovražnih letal.
Sovražnik je poleg že omenjenih “Hal izgubil v zadnjih dneh Se dve »j eno iu padlo v morje v bli-stnj .,.‘axa- drugo so pa naši lovci sestrelili nad tunizijskem ozemljem.
Včeraj »o ameriški bombniki prileten nad mesto Palermo. Naši lovci in živahna protiletalska obramba so ovirali napad sovražnih letal in sestre-iili stm stirimotorua letala. Tri iz-
Čem '/-lit- 'So pail,i! vV,lori<* med rti-in!«,,n	m	krateni	Termini
te, n *’ " ,kl,lometra vzhodno od ilc d(‘l G°lf« in 4 kilometre tmn i!!? ■ jnistanišča Palermo, med-ii i M'! ?,,11! T.lrl° treščilo v plamenih , ,.ri.l(,f'ni S. Marconi in Cavar-reton v bližini Sciacce.
tih f,re,>'valstyom ie 16 ljudi ubi-i. 41 pa ramenih; poslopja so znatno Poškodovana.
„ S',.\ražnik je bombardiral tudi kraje I »lizini Raguse in Nicastra. dalje ne-katerv Uraie v pokrajini. Messini in
P« t’I'i'U-,-!<>VZro,nl,	škode.
bjj0 zite\ med prebivalstvom ni
f-laMu Stan Italijanskih .Oboroženih
Voinlr >,ay !* **• februarja svoje 98(5.
»ojno poročilo:
Naše zadnje straže so sr. usnolnn
nih lahkih oklepnih vozil
- 1 p • t,,u >e»raana. se ceso. ki ji bo ime Beatrice. Vzvišena
cusa). Pet oseb ie ranjenih, ena pa ubita.
(■lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objav il 8. februarja svoje 989. vojno poročilo:
Na.vtunizijskem bojišču omejeno iz-vidniško delovanje.
V alžirskem pristanišču, ki so ca napadli naši bombniki, so nastali obsežni požari Na področju pri (iabesu smo sestrelili neko sovražno večmo-torno letalo.
Sovražna letala so preletela obalo med Agrigentom in Empedoclom in brez posledic obstreljevala neki naš vlak; eno našo letalo se ni vrnilo v oporišče
Med Golo in Rutero smo s streli iz strojnic sestrelili eno letalo tipa >Spit-fi re«.
Oddelki sovražnega letalstva so bombardirali okolico Cagliarija. Povzročili niso velike škode, pač so pa trije ljudje ubiti, štirje pa ranjeni.
Naši lovci so sestreliti štiri sovražna letala, izmed katerih ie prvo padlo v morje pri rtiču Puli drugo pri rtiču Spartiventu. tretje 40 kilometrov južno od Spartiventa četrto je pa treščilo na tla med Iglesiasom in Sant An-tiocom.
Včeraj popoldne so ameriška Stiri-motorna letala bombardirala Napeli m povzročila liekai škode. Število človeških žrtev še ni znano. Naši lovci so zadeli štiri napadajoča letala. Prvo le strmoglavilo na tla južno od rtiča Posillipo. drugi dve letali sta padli v morje v iiapoliiskem zalivu, južno od Torre Annziate. četrto sovražno letalo ie pa padlo na tla v bližini Capri ja.
Vesel dogodek v Kralevi hiši
-JUui, 2. fi lvr. Danes oh <Ur» je Ni.
Kr. visokost Pijeniontska princesa
Fronte orienta-le: gli avieri tol-gono la neve dalle ali di un aereo da tra-sporto in parten-za per una mis-sione. — Vzhod na fronta:	le-
talci spravljajo sneg pred odletom s kril prevoznega letala.
ob najsrečnejšem dogodku, ki ga italijanski narod pozdravlja z ganljivo radostjo. — Mussolini.'
rNj. Kr. Vis. princu Piiemontskemu. Rim. — Z velikim veseljem sem do-znal o rojstvu princese. Tudi v imenu
fašistovske Vlade Vas prosim. Visokost. da blagovolite sprejeti skupno z vzvišeno Princeso goreča voščila in čestitke, katerim se pridružuje v predanosti in ljubezni italijanski narod — Mussolini.«
Ducejev govor Milici
»Ne bomo popustili, dokler bomo mogli držati v roki kako borbeno orožje«
ie povečalo za več ko tisoč ntož
taliim^1'"'11 '’Piih, ,1a(1 Tunizijo so letal	'm s k i	lovci sestrelili 15
nikliv''k. ^kiituiia sovražnih dvonio-tor-S r e 11 oz fins 1?"a n-eki 11 aS konvoj na usnelia - n? !nor|u- vendar ni imela Streli n Na8e letalsko spremstvo je se-, vcn<> sovražno letalo.
lovihV rn?n at ';>tala ,RO Ponoči v več va-
del-i sn m Da .mesto Torino. 7.a-
Škil	OKOx	število člove-
»Kili žrtev pa še ni znano.
,i,.i i1 tlTU?a sovražna letala so pro-
^ nok^i ,wr°S|n °r> Spe*ii. Odvrgla so nokai bomb. vendar niso povzročila nobene omembe vredne škode
tudi “m!,,.*? S"™*"« Hali napadla ~-4ota(o in i r,ar,,ln|.. 1-HO sovražno hramba ■ naša protiletalska
«a p"i ilonaiiji! plamomh tr“5,''i,<J >ia
Si Mo' objavi? /“‘Vr^i'.1 OI""."i,;niil Vojno poročilo: '	1,1	‘SV0|e
nen^ke'‘izviffe ^-iiSfu so ilaliiansko-v Hm’‘zavzele8^- fe^le U' stojanko.	° mko vuz“o f>°-
Vralm!Ž1iLir’cic,80 sestrelili tri so-Suoči initi.J- .?Pvra.J5n' 1'OlIlblliki so
be na mesto11 piT' J" za.ziealu« '»m-manišo E! ' ale!;mo in povzročili šo nisml ,,^.	človeških žrtev
topništvo ie zadel«! V • e obrambno 'lino j,- trel^L	tri sovražna letala.
severovzhodno °clfrp5 H!L?n„etrov
Sovražno bombardiranje Torina dne fcahtevnik ,e X »lestu iti v pokrajini 89 mrtvi), I?le(l svilnim prebivalstvom H ranjenih ^ rani(;M,ih- v Spezii pa ba ie uii Pmi ?! Protiletalska obram-seatrolil-. in« J	v okolici IiagiiBe.
dru^o 4v“^, sovražno letalo. Neko
V ii^oiie.severovzhodno 'od 't treS'-i-">
Nel-, iv,i» i	°o	I rapamja.
v iivoVe oporišče nU>r1ni't‘a se ni vrnila Se reiš?o Družin	Posadke
vestii;	IJiuzine osUildi smo ob-
Si' ^V oVmvVi' l,a’iii",skil' °l>orožcnili vojnJT jHirofiio:*’ <'‘,’r"ar'a 8vo|e #«8.
»o p ifi š 1; oJ '(bdo va i ['j 1 ' 1,1 eii živahno
kov. Zaiefj1*^^6!]^,'z.v'(lTli^kjl1 oddel-iieko ameriško, r,l(,ka! sovražnikov n ki je prodfridnigrano patruljo, frhim. prodlrala Proti našim bojnim
ražn^^J^i^^irala nel
:o so-ra žri'
“ WSSI 'u ,)uni,>ardirnLn nol ladje '\asirdn1,ZI'''	.i'>	sovražne
Polisi,.	V "nstuui5f!u pri Tri-
z»%'nluo1\0!;;t.n’i* so 'j"‘f:lla včeraj Palermo) in zaneti ol'pltco Fina la
®?»nl«ka vlalla^ki' st?i vozll'a"ined t? Uelo v bližini Cassibile (Sira!
niati in novorojena princesa sta čili m zdravi.
Duce. ki mu ie minister Kraljeve niše takoj sporoči] srečen dogodek, ie lioslal vzvišenemu Vladarju in Vlada-ritii. 1 icinoiitsktMiiu princu in princcsi izraze svojega zadovoljstva in veselja kakor tudi veselic fašistovske Vlade ui vsega naroda.
Minister Kraljeve liiše ie obvestil o veselem dogodku tudi viteze reda An-nunziata. predsednika Senata in Zbornice rasne v in korporacij, ministra državnega tajnika, in ostale državne visoke funkcionarje. Obveščeni so bili tudi prefekti in drugi zastopniki oblasti v pokrajinah.
Duce ie odredil opustitev disciplinskih kazni za pripadnike Oboroženih sil. v Rimu so po imenu vzvišene novorojenke imenovali dom za matere in otroke. Predsedništvo ministrskega sveta je izplačalo za potrebni fond vsoto en milijonih- iz svojih fondov za podporno in dobrotvorno delo Odrejeno ]V izobešeuje zastav na javnih poslopjih do 4. t. m.
„ Rim. 2. febr. Duce ie poslal Ni. Vel. kralju m Cesarju naslednjo brzojavko:
>V imenu fašislovske vlade in naroda Vas prosim. Veličanstvo, da bla-sovolite sprejeti skujmo z vzvišeno Vladarico goreča voščila in čestitko
Rim, 1. febr. Ob 201etnici Milice ie Duce pregledal v nekem kraju srednje Italije zastopstvo oborožene stražo Revolucije. Poslroiene legionarske sile so bile sestavljene iz treh bataljonov M . enega bataljona specialnih mi-ličnili skupin. 4 predlegicmarskih bataljonov. 2 bataljonov univerzitetne gpfff8 -• balaliona maatikfluiuni-sticnO Milite, enega bataljona mornariške milice iu mladih fašistov-prosto-voljcev ter enega bataljona kolesarjev, Poleg veteranov iz več vojen so bili liajmlajši. novi odredi, ki se pripravljajo za vstop v borbo.
Duce ie prispel oh Id. ob spremstvu tajnika Stranke in šefa glavnega stana Milice. Ob dolini borov, na katerih so se dvigale zastave trojnega pakta in znamenja Rima. so Duceja sprejeli kvadrunivir. maršal Italije De Rono. predsednik Senata in Zbornice faši-jev in korjioracij. člani Vlade in di-rektonj Stranke, sef Glavnega stana Oboroženih sil. poveljniki Kr. karabinjerjev in Kr. finančno straže generalni podpoveljnik CJI La. šef Glavnega stana Milice, poveljniki specialnih Milic, poveljnik področja legionarske Milice, predsednik združenja i>ohab-ljencev in vrhovni kaplan Milice.
Z zastopniki oblasti ie Duce stopil na naravni oder. s katerega se vidi obširna daljava, kjer ie v vrsti stalo tiOOO legionarjev za manevriranje. Na oder je Duce povabil vojaške zastopnike Nemčije in Jaj>onske. ki so bili v skupini atašejev iz držav trojnega pakta. Bataljoni so po valovitem ozemlju izvedli nagle manevre z napadom na grič ob ognju spremljevalnega I orožja, nakar so odšli pred hišico po-" veljnistva. kjer so se postavili v vrste, v ogromen četverokot. katerega bojna oprema je bleščala kakor jeklo. Na skrajnem koncu ie vihrala trobojnica in znamenje Duceja.
Duce ie stopil na poveljniško mesto in se je tako spet prikazal vojakom. V železnem zastopstvu se ie izražala vsa sila Milice: v njenih napadalnih bataljonih, v njenih neprekosliivih specialnih oddelkih, v njenem junaškem duhu. v njeni neporušljivi veri. ki izvira jz čistega srca ljudstva, kajti Milica je iiaiboli viden izraz italijanskega naroda. Med nedavnimi zgledi te vere je tista vdova nekega legionarja. ki ie padel v Afriki, in mati Itiletnega legionarja, ki ie padel v liusiji in ki ie odkrila vso svoio gorečnost s pomembnimi besedami: Verujem v zmago kakor v zakrament!
Rlok oboroženih, ki so stali v vrsti pred Ducejem. je idealno zastopal 8200 v voini padlih legionarjev. 12.856 ranjenih. 35) vojaških savojskih redov. 75 zlatih kolajn. 1497 srebrnih kolajn. ;il 12 bronastih kolajn. 4844 križev za vojaško hrabrost, ki so tkali slavno zgodovino v prvih 201etih Milice.
Proslava ie bila resnobnega značaja. Po ponovitvi jvozdrava Duceju so vojaki dvignili visoko bela la in peli s-Molitev legionarja pred bitko«. Kakor obljuba razsežen religiozen in goreč zbor je napolnil dolino. Sledila je himna bataljonv >M<. _ ki se ie sveže mogočno in podžigajoče razlegala: >Zmaga vedno tisti, ki liolj venijo. ki dlje časa prenese trpljenji*«. Neuničljiva gotovost ie bila v ozračju. Himna sGiovinezza : neminljiva Jiesem 20 let. je krouala učinkovito petie v zboru.
Potem ie nastopila tišina in Duce ie govoril:
»Častniki, podčastniki, legionarji!
Milica, ki ie nastala po odločitvi velikega sveta revolucionarnega skva-drizma. proslavlja danes v ozračju, ki ji je svojstven, svojo prvo 20ietnico. To je ozračje železa, borbe, odločitve.
Caccia osservatori su una na ve di gu.-rra italiana prontl udaessere spinti nell’aria dnrante la navigasione. lzvldiuski lovci na italijanski vojni ladji, pripravljeni, da jfh spustijo v vali, lucdtcm ko ladja pluje
v katerem se končno izkažejo ljudje glede na lo. kar so in kar so vredni. Od leta 1923. do danes ste Vi v tolikih bitkah dokazali z žrtvijo in krvjo svojo najčistejšo ljubezen za llaiiio iu svojo jioiKilno predanost Fašizmu Tako ste zvesto izpolnjevali zajioved
Nikoli ni bilo boli resnično kakor v tej vojni obsežnosti, katere lahko imenujemo nadčloveške, da odloča listi, ki vztraja čeirt ure dlje od sovražnika in da zadnja bitka prinese zmago.
Naš sovražnik št. t se je boril samo proti nam in šele po 82 mesecih najtrše bitke je lahko zabeležil neki uspeh. Italijanski narod je sprejel z moško, rimsko mirnostjo vest o sovražni zasedbi Libije, kajti neporuš-ljivo prepričanje ie v globini njegovega srca: Tja. kjer smo bili. kjer nas naši mrtvi čakajo, tia, kjer smo pustili mogočne iu neuničljive sledove našo civilizacije, tja se bomo spet vrnili.
Nujen, kakor fizikalni- gravitacijski zakon snovi, je zakon politične gravitacije narodov. 50 milijonov Italijanov _ ie gravitiralo in bo gravitiralo proti Afriki, kaiti oni imajo prav tako m morda še bolj kakor kateri koli drugi narod sakrasanktno pravico do zivlienja.
Legionarji!
Ob prvi poietnicl odgovarjam spričo blazne zločinske javne dileme iz Casablance. skupno z našimi tovariši Ost m trojnega pakta, da ne bomo nikoli odnehali, dokler bomo lahko držali v svoji pesti kako borbeno orožje. Vi boste še naprej marširali v prvih črtah in boste zmerom in povsod vsem za zgled. Vem. da ne hrepenite po drugem privilegiju.c
Goreče ovacije Duceju
Pozdrav Duceju ie kronal lapidarni nagovor.
Dva lovca sta se odtrgala od letalsko skupine, ki je pozdravljala v imenu sinjega orožja, in sta kakor puščici zelo nizko preletela množico voiakov. Ko so legionarji dobili povelje za <xl-mor. niso mogli več zadržati svojega navdušenja iu nadvse goreča manife-S i<ii-lfi»-i ki trajala več minut, jo JSHi Z1 • a .voiPi proslavljal ni obred -Uletuice žrtev. TKiguma in stave.
Duce ie ob bučanju neizčrpljive manifestacije potem, ko so se 11111 zastopniki oblasti zopet poklonili, v spremstvu tajnika Stranke in šefa glavnega stana Milice zapustil kraj proslave.
Važne Ducejeve besede o gospodarstvu in oskrbi
Rim, G. febr. Medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen je imel pod Ducejevim predsedstvom seie 30. januarja. 2. in 3. februarja.
V začetku seje ie Duce omenil, da ie seia sklicana ob obletnici delovanja tega odbora. Poudaril je delo ki ga je odlior opravil v tem letu na 17 sejali. za kar ie bilo vsega skupaj potrebnih 30 dni.
Ugotovil ie. da so obsežne in temeljite izjave, s .katerimi so sodelovali člani odbora in povabljeni strokovnjaki prj delu za rešitev jtosam^znih vprašani, dokazale, da je mogoče ustvariti enotnost in trajno sodelovanje med vsemi silami, ki so zaposlene pri težavnem in kočljivem urejanju preskrbe, razdelitve iu cen. i>a naj bo to na^ kmetijskem ali industrijskem področju, na notranjem tržišču ali pri mednarodni izmen javi.
Odbor je potrdil, da ie treba lo delo nadaljevati in v bodočnosti še oiauti, zakai vlada ie trdno odločena, da bo ostala zvesta programu gospodarske. finančne in denarne stalnosti, kakor ga ie dal Duce v znamenitem govoru 26. marca XX. Ta program mora vezati ne samo državo, temveč vse svoje, zakaj v njihovo skupno in
uazadnift
začrtano
is obrambo naše vere. za varnost dela. za družabni red in za ugled
države.
Duce ie poudaril tudi. da ie tami-šlvo odbora, ki ie dobilo naročilo, da
njegovo osebje ne sme imeti vež kakor
deset uradnikov, pohvalno opravilo svoje delo in se strogo držalo tega naročila. kateremu bo zvesto tudi v bodoče.
Nato ie poljedelski minister pojasnil položaj prehrane v raznih odsekih in pod vsemi vidiki. Iz tega poročila se vidi. da se delavnost stranke z uvedbo občinskih odborov, ki nai ugotove položaj posameznikov dede mlačve in zbiranje potrebnih količin semen, razvija zadovoljivo. Poljedelci so to dolo sprejeli s popolnim razumevanjem in ee bo nadaljevalo do zagotovitve dosege predaje vsega žita za mletev. Ugotovljeno je tudi. da ie bila sijajno izvedena jesenska setev in ie bila v ta namen površina polja obdelano tako. da bi čimbolj bili doseženi načrti proizvodnje. Poljedelski minister ie s tem v zvezi poročal o razvoiu vsega dela. ki skrbi za čim največje razpolaganje z raznimi sredstvi, da bi tudi pomladna setev v celoti odgovarjala načrtom za poljedelsko proizvodnjo.
Odbor je nato proučeval vrsto cen kmetijskih proizvodov za pridelek iz leta 1942-43. Pri tem so zaslišali vse vrste poljedelcev, kakor ie to bilo sklenjeno na prejšnjem zborovanju. Odbor je odobril načrt, ki naj zagotovi ravnotežje med raznimi vejami proizvodnje. ustali cene in izvede načrte proizvodnje in razdelitve. V ta namen je država določila za razne proizvode nagrade poljedelcem, vendar nove cene potrošnikom ne bodo zvišane. Nove cene bodo objavljene z ukazom kmetijskega ministrstva, ki se pripravlja.
Minister za promet Ie na podlagi izčrpnega gradiva pojasnil delavnost trgovske mornarice, državnih železnic in drugih prometnih podjetij, ki i%!-magujejo vse težave, ki so v zvez* z obsežnimi voiaškimi in civilnimi potrebami. Podčrtal je pomembno delo. ki ga dnevno opravljajo železničarji, nameščenci javnih služb, zlasti pa mornarji. ki so tako visoko dokazali svojega duha požrtvovalnosti. Odbor ie izrekel največjo polivalo tem delavcem. ki s svojim delom zadoščuieio potrebam prevozil. Gradnje novih ladij so v razvoju in železniške proge ter železniški material ie v zelo zadovoljivem Stanju. Minister ie poudaril da se mora prebivalstvo posluževati železnic samo tedaj, kadar to zahteva resnična potreba.
Nazadnje je odbor razpravljal o položaju italijanske prehranjevalne industrije. ki se bavi s predelavo in ohranjevanjem kmečkih proizvodov. Italijanska prehranjevalna industrija zadovoljuje odlično vse potrebe sedanje prehrane in daje poroštvo za uspeh na mednarodnih trgih po vojni. Položaj industrije bo še zboljšan z izbirnim delom in delom raeionaliza-fi ie. Za vse to skrbi ministrstvo za poljedelstvo s pomočio drugih uprav in strokovnih organizacij, to pa z namenom. da bi se kar najbolj zmanjšale izgube pri delu in kar najbolj tvišal hranilni delež proizvodov,
O	raznih vpraSaniih dnevnega reda so "ovorili: tajnik stranke, ministri za poljedelstvo, za promet, za korporacije. za valute, podtajniki Favagrosa in Amimuci in drugi. Prihodnia seja bo dne 27. februarja. .
PREOSNOVA VLADE
Duce je prevzel zunanje ministrstvo
Him. 5. lebr. S Kr. dekreti se ie
sestava vlade takole spremenila:
Ministrsko predsedstvo: mesto Lui-gia Russa prevzame nacionalni svetnik Amilcare Rossi, predsednik narodnega združenja bojevnikov.
Zunanje ministrstvo:	ministrstvo
prevzame Duce s podtajnikom Giusep-poni Bastianinijem: prof Ciano ie poklican za triletno dobo v Veliki svet.
Notranje ministrstvo:	podtajnika
Guida Buffariniia nadomesti Umberto Albini, dosedanji prefekt v Neaplju.
Pravosodno ministrstvo: mesto srofa Grandija, ki ostane predsednik Zbornice fasijev in korporacij, prevzame nacionalni svetnik Alfredo De Šlarsico.
Finančno ministrstvo: baron Giaco-mo Arerbo. predsednik proračunske komisije v Zbornici fašijev in korporacij. nadomesti Paola Thaona di Revela.
Ministrstvo za narodno vzgojo: mesto Giuseppa Bottaia prevzame nacionalni svetnik Orlo Biggini. rektor univerze v Pisi.
Ministrstvo za javna dela: namesto nacionalnega svetnika inž. Giuseppa Gorle ie poklican nacionalni svetnik dr. Zenone Bennini.
Ministrstvo za promet: senator Vit-torio Cini nadomesti sedanjega ministra Giovania Ilost Venturia.
Ministrstvo za korporacije: Prefekt iz Milana Carlo Ticngo prihaia na mesto sedanjega ministra' Renata Ric-ciia.
Ministrstvo la ljudsko kulturo: na-
cionalni *velnik Gaetano Polrerelli,
sedanji podtajnik, prevzame ministrstvo namesto Alessandra Pavolinija.
Ministrstvo za devize in valute: sedanjega ministra Raffaela Riccardija nadomesti nacionalni svetnik Oresto Bonomi.
Ministrstvo »a vojno proizvodnjo:
podtajništvo za voino proizvodnjo se poviša v ministrstvo za voino proizvodnjo. kateremu na čelu bo ostal general Favagrossa.
Novi senatorji
Rim. 6. febr. S Kr. dekreti »o bili naslednji nacionalni svetniki imenovani za senatorje:
Arlotti Emilio. Asinari di San Mar-zano Guido. Bibolini Gianbattista. Di Pani Antonio. Bolzon Piero. Borghese Rodolfo. Brizzi Alessandro. Brughi Alfredo. Bruni Giuseppe. Buronzo Vin-cenzo. Calzabini Alberto. Capialdi grof Massimo, Capri Crucinni Luigi. Sardi Livio. Costamagna Carlo. Del Buffalo Kdmondo. Donegani Guido. Durini Giangiuseppe grof di Ponza. Fantucci Vittorio. Farina Cini pl. Neri. Ghigi Alessandro, Maccarini Carlignani Renato. Maggini Giuseppe. Milani Gio-vamii Orelli Eugenio. Motta Giacinto. Paolini Francesco. Pelizzari Ludovico. Pesenti Antonio. Racheli Mario. Rot-tigliano Edoardo. Russo Luigi. Sacco Francesco in Trapani Lombardo Antonio.
Nov cenik za zelenjavo in sadie ie
določil Visoki Komisar. 1 kg česna sme stati L 10.60. cvetače L 3.60. čebule L 2.10. glavnate solate L 9.95. rr.diča L 7.50. šninnče L 5.40. pomaranč L 7.20, limon L 4.50. jabolk 1. vrste 6.20. hrušlc L 6.60. Zelenjava in sadje mora biti zdravo, brez listov in neužitnih delov. Prodaialci moraio imeti na blagu listek z označbo cene in kskovosti blaga. Trgovci na debelo morajo izročili prodaialcem na drob; no račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Cenik mora bitt obešen na vidnem mestu. Za domačo ze-
lenjavo veljajo najvišje cene tedenskega cenika. Okrajna načelstva lahko določijo nižje cene od zgoraj določenih. zvišati iih pa more samo Visoki Komisar. Kršitelji teh določb se kaznujejo z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir.
Novo razlago e izdaji duplikatov osebnih izkaznic ie izdal Visoki komisariat. V primeru spremembe stanovanja prebivalci Ljubljane ne potrebujejo nove izkaznice. Nove osebne izkaznice bodo pa dobili samo otii. ki iih po uredbi morajo imeti, sicer pa ie v primeru z dokazi utemeljene potrebe.
Davčna uprava za mesto Ljubljano opozarja vso davkoplačevalce, da ie pravilen in veljaven način plačevanja davkov edino po poštni položnici ali pri blagajni davčne uprave. Nedopustno je plačevanje davkov davčnim izvrševalcem.
Tri odstotke vsega hrvatskega zemljišča mora biti posajenega s sončnicami po naredbi hrvatskega gospodarskega ministrstva. Seme bo preskrbelo ministrstvo samo. Vsa državna in rol-državna posestva so dobila naročilo, da naj goje čim več oljnatih rastlin, zlasti sončnic.
Zobno postaio zdrastvene centrale državnih uslužbencev so pretekli mesec odprli v Zagrebu. Opremljena je z najmodernejšimi napravami, v njej pa dela 10 priznanih specialistov za ustne in zobne bolezni.
10 dkg smejo tehtati zavitki, namenjeni nemškim voiakom. Da bi bil nemški železniški vozni park v čim večjem obsegu na razpolago voiski, pošte do 31. marca ne bodo sprejemale težjih zavitkov od 100 gramov.
Nov vodnjak mestnega vodovoda v Zagrebu bo končan meseca maja. Imel bo zmogljivost 7000 kubičnih metrov. Mostni vodovod bo imel potem šest izkopanih in 32 izvrtanih vodnjakov.
V	počaščenie žrtvovania 6. nemške armade pod Stalingradom so bila do soboto zaprta kakor povsod v Nemčiji. po Gorenjskem in Spodniem Štajerskem vsa gledališča, varieteji in druga zabavišča. Odpovedane so bile tudi vse iavne. umetniške in zabavne prireditve.
Cesto, ki bo vezala Budimpešto z Adrijo. namerava zgraditi madžarska
vlada. Vlada je izdala vse ukrepe za izvršitev načrtov, za zgradnjo samo ie pa določila 3 milijone pengov. S to cesto bo madžarska prestolnica zvezana z Abazzio. Brionskimi otoki. Gradom in Portoroso.
Tridnevno žalovanje po vsei Hrvat-ski v spomin na tragično usodo hrvat-skih vojakov pri Stalingradu ie določil Poglavnik s posebno uredbo, llr-vatsko ljudstvo je že žalovalo pretekli teden.
Prvi spomenik vodic hrvatskega naroda bodo postavili v Banjaluki. Osnutek za Poglavnikov spomenik ie naredil hrvatski kipar Augustinčic.
Moški od IG. do 65. leta in ženske od 17. do 45. leta so v Nemčiji mobilizirali za državno obrambo. Vsi poklicani se morajo zglasiti pri delovnem uradu. Izvzeti so tisii. ki so že zaposleni' vsaj 48 ur na teden, osebe s samostojnim poklicem, ki dajejo de-
lo	najmanj 5 uslužbencem, osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, javni službi ali zdravstvu, dijaki srednjih šol. duhovniki, tujezemci (razen oseb brez državljanstva), noseče žene. matere z otrokom, ki še ne hedi v šolo ali najmanj dvema otrokoma izpod 14 let. Namen tega ukrepa ie. da bo delovna moč naroda povsem na razpolago vojni industriji.
Ali pijete Uran čaj? Po svojem aromatičnem in prijetnem okusu ne zaostaja za ruskim čajem.
Ureditev zasebne gradbene delavno-nosti v Nemčiji. Kakor ie znano, obstoja v Nemčiji že od 16. februarja 1940. splošna gradbena prepoved, ki predvideva le izjeme za nui io potrebne gradu ie. Po novi odredbi general-I ne<Ja pooblaščenca za gradbeno stro-j ko. ki ie stopila v veljavo I. t. m., so ' bili predpisi, ki se nanašajo na grad-i beno prepoved, delno spremenjeni, zlasti v pogledu pospešeni« postopka za izjemno gradbeno dovoljenje. Od-
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, sezite po »Družinskem tedniku«!
slej je postopanje za gradbeno policijsko dovoljenje in za dovolitev izjeme od splošne prepovedi združeno. Gradbena policijska oblast lahko izdaja dovoljenje za manjše eradnje do 5000 mark. kolikor se pri tem ne uporablja gradbeni material, čigar potrošnja ie omejena, in kolikor ie rešeno vprašanje delovnih moči. V ostalih primerih dostavi gradbena policijska oblast predlog pristojnemu pooblaščencu državnega ministrstva za voino proizvodnjo. Ta postopek ie predviden tudi za vsa nujno potrebna obnovitvena dela in tudi za dela ki so potrebna, da se nuino popravi škoda, nastala pri letalskih napadih.
Novo. doslej še neznano zvezdo je odkrila argentinska zvezdama v Bue-nos-Airesu. Zvezdo so krstili za >,love« in se nahaja med Sirijem in Ca-paptom v ozvezdju Puppis. Zvezdo so tudi že fotografirali.
3000 tovarniških kuhinj so dozdai ustanovili po raznih italijanskih tovarnah po naročilu Duceia. V teh kuhinjah dobi vsak dau toplo kosilo približno milijon delavcev.
Grška letina rozin je bila letošnje leto zelo dobra, iu cenijo pridelek na 40 milijonov kil. Pretežni del pridelka bodo uporabili za prehrano, prebivalstva. tako da bo izvoz kljub dobri letini zelo majhen.
Prva številka bolgarsko-hrvatske revije ie te dni izšla v Zagrebu. Izdajata io pod naslovom >Zagreb-Sofiia« Hrvatskobolgarsko društvo v Zagrebu in Bolgarsko-lirvatsko društvo v Sofiji.
80 milijonov tobačnih sadik bo lir-vatska monopolska uprava zasadila v Posavini v Orašiu in njegovi okolici.
S	tem hoče uprava kriti čedalje večje potrebo po tobaku in tobačnih izdelkih.
Pesek za gašenje požarov ob letalskih napadih razdeljujejo posebne komisije v vseli italijanskih mestih. Komisije obiskujejo zlasti boli izoostav-liene hiše. Kakor poročajo italijanski listi, so skoraj povsod dobili že potrebno količino peska, da ga bo prebivalstvo v primeru potrebe imelo I takoj pri roki.
Ljudska šola na Spodnjem štajer-' skem bo po novi odredbi, ki io ie izdal prosvetni minister, končala nouk 28 marca. Učenci liudskih šol bodo odpuščeni po opravljeni šolski dolžnosti že 27. marca. Isti dan bodo zapustili srednje in višje šole vsi dijaki, ki bodo po Veliki noči nastopili poklic. ki so si ga sami izbrali.
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: inž. Ljubo ropafnik In dipl. iur. Oliva Hočevarjeva; g. Branko Brankov <•, poročnik bivSe jugoslovanske vojske in pdč. l>ora Seibitzova; K. Marjan Vrančič in gdč. Marija Ca (leževa, farmacevtka; Jože Som, mapi str at ni uradn'k in gdč. Fanika Motosova.
Hilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Malčka Beličeva, trg. sotrud-nica: Ivana Jazbinškova; Mimi Kajfeževa; SGletna Marija Toniazinova; OOletna Marija Rnpn kovn; Josip Magušar, pekovski mojster; Minka Kolenčeva; Anton Mirtič, pek. mojster.
V Mariboru: 83letni Urban Rozman, obč. upokojenec; Franc Pisk, zasebnik; f«91ctni Martin Ofnar. višji nadzornik v pok.; Kegna Mežnar jeva; Jerica KramarSičeva.
V Velenju: Florijan Kavčič, knjigovodja.
Na EIscfu: S21etni Ivan Legat.
V Delu:	Olletnl Anton Mejač, klobučar; 721etni Anton Lobodu, pos. in bivSj krovec.
V Smartnsm pod Šmarno goro: Ludvik Zaje, slikarski mojster.
V Trbovljah: 841etna Toni Vart!ova, upokojena poštarica.
V Mo .r.mi pri Gor zii: Le opold ToroS, veleposestnik in vinski trgovec.
V Celju: Justina Zupančičeva iz Zaira.
V Rogaški Slatini:	Janez Lesjak; Janez
Ferlež.
V Dcbenu pri Mengšu: 75letna Helena Ručigajeva.
V Ptuju: Marija KolarICeVa; Ivan Veseli«.
Naše sožalje 1
Fašistovska Belana r Zagrebu. Ob
navzočnosti ministra Casertana in drugih zaupnikov italijanskih oblasti io bila v italijanskem domu fašistovska Befana. ki jo ie organiziralo povelini-štvo GILa. Otrokom italijanske zaied-nice ter hrvatskim učencem italijanske šole v Zagrebu ter našim vojakom so razdelili mnogo darov. Prireditev ie potekla v ozračju gorečega navdušenja ob vzklikanju Italiji in Du-ceju.
ŠPORTNI TEDNIK
Vsa pozornost športnikov velja še vedno samo zimski kampanji nogometnega prvenstva. Od nedelje do nedelje z napetostjo pričakujejo vesti z raznih igrišč, da potem med tednom komentirajo in kombinirajo Tako bo še celo vrsto nedelj in tednov.
Nedeljsko kolo je bilo 19. po vrsti. ; Rezultati: Triestina. Vicenza 2 0, Fio-rentina-Milano 3-0, Roma-Venezia 2-1, Genova - Torino 3 3, Juventus - Liguria 4-1, Livorno-Atalanta 1-1, Ambrosiana-Lazio 4-1, Bari-Bologna 0 1.
Dva rezultata sta predvsem važna. Lepa zmaga Ambroiiane m ne povsem nepričakovani remis v Livornu. Ta dva rezultata sta nekoliko spremenila vrh razpredelnice. Na prvo mesto je sedla, prvič v tem tekmovanju, Ambrosiana, ki je dosegla Livorno; boljši kol-čniK odloča v njeno korist. S tem so borbeno moštvo iz Livorna v tretjič odrinili s prvega mesta; kdove, če se bo dal ta tretji tekmec za prvo mesto še izriniti iz te postojanke?
Torino je dosegel samo neodločen rezultat, toda pristaviti je treba, da v Genovi Tako je ohranil razliko do Livorna, dočim je Ambrosiana vrinila eno točko več v razliko. Tudi Juventus se je s svojo gladko zmago ohranila v dobrem položaju. Vse kaže. da se bo med temi štirimi tekmeci razvil lep in napet finale.
Tako so torej opravila to reč mo štva z vrha. Borila so se posredno in so morala vzeti v račun, če jim je kdo cdščipnil kako piko. V spodnji hiši pa je bilo nekaj neposrednih borb in je bil vsak udeleženec sam svo.e sreče kovač. Tako Triestina in Vicenza. Sicer se Triestini v primeri z vicenzo ni tako zelo mudilo, z 2-0 pa se je ven dar že dodobra odmaknila od samega repka. Roma je imela pedebno reč z Venezijo S tesnim 2.1 je dosegla enak učinek kakor Triestina.
V sredini je še vedno gneča, čeprav so nedeljski rezultati ta od:ek pro; storno malo raztegnili. Bologna sedaj gladko vedi osrednjo skupino, Fioren. tina in Atalanta sta se novzpeli malo više; med Bologno in Lazijem so cele tri točke razlike, za šest moštev do volj zraka, da se nekako za silo razvrstijo. Vsekakor sta še vedno zelo vidni cbe ločilnici. ki ločita vrh od središča, to pa od spodnje hiše. V enem kot v drugem primeru gre za tri točke, torej za razliko, ki pp v enem samem kolu ne da preskočiti,
CMnleev jr b«5o n'a' VSeHTosBiTTr 'tekmah za ta letni čas še pvilično: nekaj manj ko 90 000 Po 16.000 iih je godilo tekmi Ambrosiana-Lazio in Bari Bologna, tudi Roma Venczia je imela še 15 000 obleka. Vse o-stale prireditve so imele v bistvu sorazmerno enak Obisk, pod 10.000.
V drugem razredu se rrzmere okoli vrha zaostruje;o. Spezia je še vedno na prvem mestu, sledi ji z istim številom točk Pro Patrla, Toda obe moštvi sta v nedeljo dosegli samo neodločena rezultata, tako da sta se jima
■	utegnila Modena in Napoli. lanska prvorazredna kluba, pribijati do sa-. mo ene točke razlike. Težka bo, ne mara, borba za prestop v prvi razred-
Pro Gorizia je zapisala v svoje dobro še eno zmaso in očuvala razliko
6	tečk prednotti. Za prihodnjih pet nedelj, kolikor bodo v tej skupini še tekmovali, bo nemara kar dovolj zaloge za prvo mesto.	i***’’"''
0:1 drugod je malo vesti. V Švici. so igrali par ziortalih tekem, sicer pa so imeli na sporedu obilico pvijatelj-' skih srečanj.	O.	C.
DETEKTIVSKA POVEST
SKRIVNOST TEM DEDIŠČiiiE
NAPISAL HERBERT ADAMS
Nekaj hipov je bilo vso tiho. Potici ie bilo slišati, ko da premikata kakšen predmet. Zdajci je hripavec spet ■povzel:
»Kaj ga le čaka?-?
»To Ih> že šel odločil,« ie odgovoril drugi glas. »Če bo šlo vse po sreči, bo o polnoči tu. Takrat boš odrešesi radovednosti.«
»Ali misliš, da ga hotno vrgli v reko kakor Billa Bellasta?«
Kljub svoji »nezavesti« bi bil Jim-mie skoraj izdal svoje presenečenje. Torej je tudi Bill Bellast žrtev to tolpe! Kaj le to spet pomeni? Po tem bi človek sklepal, da je stvar le se boli zapletena.
»Bill Bellast, dragi prijatelj, ie bil primer zfise. ta ie pa spet zese. Saj je vendar preprosta stvar, da so Bella-Kta našli v reki. Tam je bil zanj pravi prostor.«
»In tale?« Jimmie je čutil, kako ga je h konico čevlja dregnil poti rebra.
»Tale tu je žrtev svojo radovednosti — pregrešek. ki ie zani vsakršna kazen premila! Naj ti bo v opomin! Prvi pouk sem mu bil dal že takrat ko ie za menoj vohunil. Pa ni nič zaleglo. Zakaj in kako ie prišel prav v Woodworth-Park mi res ne gre v glavo. Drugi pouk bo pri'ikone učinkovitejši!«
Kaj torej, misliš, bo šef z njim ukrenil?«
»Saj veš. da je naš glavar umetniško navdahnjen. Nič rad se ne ponavlja. Pred leti — so spomnim — ie bil neki mladi mož tudi preveč radoveden — no, izginil ie in pika. Teden dni pozneje so ga našli nekje na zahodu mesta v gozdu. Izgubil ie bil Biu>min. Malce lakote iu nekai pra-
škov mamila — pa ie čudež storjen.
V	nobeno stvar ni več vtikaj nosu. in kar je pripovedoval, mu nihče verjel ni.«
»Ta naš šef je pa res bomba!« ie pribil hripavec.
Kljub preteči nevarnosti pa Jimmie že spet ni nase mislil, temveč na svo; jo Nonno. Taki brezvestneži so io bili dobili v nest! Pravi pravcat čudež, da je odnesla zdravo kožo! .	.
Očitno je bil prenesel svoie misli, zakaj čez nekai časa ie spregovoril spet prvi alas:
»Dekle ie ukazal izpustiti!«
»Ne bi se ie bili smeli dotakniti.« je povzel zategnjeni glas. »Se nikoli nisem videl šefa tako srditega. Pete jo ima na vesti. Vtepel si ie v glavo, da bo po vsaki ceni zagrenil liudem obiskovanje le Ijiše. Hotel ie celo kot strah tekati okoli, da bi sosede pošteno preplašil!«
»Prekrasna misel!«
•	Le pazi. da te šef ne sliši! Petu ie dejal, da ie stoodstoten norec. Takšne idejo, ie rekel, so pred sto leti uži-gale. Strah sredi mesta bi vsako noč privabljal na stetine radovednežev. Z vsega sveta bi prihajali ljudje, da zvrtajo sodu dno... Rečem ti. da ga io Pete h tisto nebogljeno deklico pošteno polomil. To se pravi ustvarjati ne-prilike. Če bodo^oblasti zaradi te nie-gove oslariie začele preiskovati, bomo morali torišče svojega delovanja pre-! nesti drugam. Preteto neumna stvar, j Sama sreča, da šef zmerom o pravem času prav odloči.«
j Jimmie si ie belil glavo, kai nai vse | to pomeni. Negibno ie ležal, niegov | duh pa ni miroval. Sprevidel ie ve-| lika nevarnost, zakaj zdai ie vedel, i da Nomio Ie po pomoti ugrabili-
Strovež Pete ie torei delal na lastno pest in zoper šefov ukaz.
Le kdo ie ta Pete? Morda plavolasec, ki ieelia? Kakšno delovanje bi utegnila motili preiskava? Edina sreča. da ga tudi ta tolna kdaj polomi! Pollard in Grostein sta bila svoie liu-di gotovo skrbno izbrala. Človek bi niti jecljajočemu plavolascu niti.ot";: mu z zategnjeno govorico ne prisodil umora.
V	tem premišljanju ca. Je_ zmotil .glas tistega, ki ga ie bil naibrze udaril po glavi. Po glasu ie Jinimie spoznal. da so sklanja nadeni. Potegnil mu je čepico ali obvezo se nize cez oči. Kar na lepem ga ie obrnil na trebuh in preskusil vse vozle njegovih spon. Spet ga ie obrnil na hrbet in mu nategnil vozle okoli gležnjev in zapestij.
»Zdai moram odtod. Zaklenil bom. ti pa zunai straži! Zdi se. da se bo kmalu zavedel. Pa nič ne marai. Tu mora ostati, dokler ne pride šef. Par. ur mirnega ležania je zdravju samo koristno! Nihče ne sme storiti ničesar zoper šefove ukaze. Do tu ie bila zadevica moja stvar — in upam. da sem io dobro opravil. Med polnočjo in tremi pridemo spet. Čakaj *unai kakor po navadi; to ie vse. kar imaš storiti!«
»Čakam rad,« ie odgovoril paidas. »Bom vsaj temeljito prebral .Športne novice*. Kakšne šanse ima ,Gaaed Bird‘ za jutri?«
»Nobenih!« ie nejevolino odgovoril zategnjeni glas.
Jimmie ie razločno slišal, kako sta se oddaljila po kamnitnih tleh. Neka vrata so se odprla in zaprla. Ostal ie sam.
25
Nekai minut je Jimmie ležal negibno. Slišal ie. da sta njegova ječarja zaklenila vrata za seboj, vendar se ie hotel dodobra prepričati, da ie ostal res sam. Nič se ni ganilo, nič zaškripalo, niti pritaienega diha ni bilo slišati. Tvegal i« in premaknil
noge. Nič se. ni zgodilo. Premaknil se je pogumneje l osteno si je oddahnil ob zavesti, da ie res sam.
Njegov položaj je bil na moč neprijeten m vse prej ko zavidanja vreden. .Vrvi so mu rezale zaoestia in Gležnje. Tudi čez kolena ie bil povezan. Pošteno so opravili svoie delo! Usta je imel boleče suha glava ga ie topo bolela — živ ie bil pa vendar še. Niti malo se ni hotel vdati malodušju.
Vživel se je v svoj položai. Bil je nekje zaprt, sam Bog si ga vedi kje, v celici ali v kakšni kleti... Okoli polnoči ali pa kakšno uro pozneje se bodo vrnili njegovi sovražniki: takrat se bo odločila niegova usoda. Če umorili, kakor vse kaže. Brudna m Billa Bellasta. potlei tudi zani menda ni upania. da bi odnesel zdravo kozo. Trudil se ie. da t>i vsaj približno iz-računil koliko ie fa uri. O poli treh ie bil krenil z \Voodworth-Parka... Prizor na cesti, ki se ie zani tako usodno končal, ie trajal le nekai trenutkov. Tudi vožnja — vsai odkar se je zavedel — ni mogla trajati več ko nekai minut... Vprašanje ie le kako dolgo ie bil nezavesten? Deset minut, pol ure ali. nemara cele ure? Tega ni vedel in ni mogel no ničemer dognati. Morda lezi zdai kje tlizu golfišča — blizu njihovega običajnega shajališča. Naisi ie presojal tako ali drugače, prepričan^ ie bil naposled, da še zmerom ni večer. In tu v tei ieči bo moral ostati do polnoči..
če se mu posreči, da se osvobodi spon. kai potem? Bil ie zaklenjen; pred vrati stoji straža... In kakšne so sicer zunai nevarnosti: še misliti si ni mogel. Boja s stražo ea ni bilo strah, toda kako se nai osvobodi vezi?
Prevrnil se ie na trebuh in suval in vlekel na vse strani, kar so mu moči dale. Toda vrvi so ga le še boli rezalo v kožo: komai ie še prenašal bolečine. Nekai minut ie počival, potlej se ie na prevalil da izmeri, koliko orostora ima okoli w>be. Seveda
ie moral storiti to skraino previdno in po tihem da bi straže ne opozoril nase.	.
V	neverjetnih mukah se ie prevali' štirikrat na desno stran. V to plat ie torej nekai metrov prostora... Zvalil se ie nazaj in se pošteno odpočil. Premeril ie prostor še na drugo stran. Komaj se ie dvakrat nrekotalil. že ie začutil hudo bolečino na glavi. Moral se je zadeti z ranjenim temenom v nekakšen oster predmet...
Toda v kai? Po malem in *na moč previdno ie poskusil obrat se enkrat. Spet je z glavo sunil v nekai... Zdelo se mu ie. da moli iz stene kakšen velik žebelj ali kaveli.
Nerodno se ie premetaval, dokler se nj z licem dotaknil predmeta. Bil ie mrzel, oblike 11111 pa ni mogel določiti. Drknil ie čezenj — in zdajci se je vanj zapletla čepica, ki mu io je -bil hripavec potegnil čez oči. Imenitno! O. da bi si io le mogel potegniti z oči in se razgledati po prostoru !
Vlekel se ie vzdolž stene. Po malem se je osvobodil nadležnega oklepa, čeprav ie čutil na udarjenem temenu skorajda neznosno bolečino., Hvala Bogu! Čepice je rešen! I11 kaj ie dosegel? Nič! Še zmerom ni ničesar videl. Ali je nemara oslepel?
Tedaj so ie spomnil Nonnine pustolovščine. Prinesli so io bili v popoN noma teman prostor, žaromet so ii naravnali naravnost v obraz: vse okoli nje je bilo zavito v nepredirno temo. Prav v isti sobi ie gotovo tudi on zaprt. Uboga sirotna Nonna! V tei groze polni luknji so io imeli zaorto
—	in iz teme io ie ogovarjal grozeč glas... Ni čudno, da se ie vrnila do smrti prestrašena.
Dve dobri minuli ie obležal v nre-mišljaniu jn veselju nad doseženim majhnim uspehom. Tedaj ie opazil, da se kradejo skozi špranie. nekai čevljev nad njegovo glavo komai vidni prameni svetlobe. Skozi strop ali skozi streho... Majcene odprtine prav zii prav samo reže čeveli dolge iB
Ob smrli G. P. Siamniova
Pisatelj, ki ni verjel ženam, a ni mogel živeli brez njih
Premalo jra poznam, da bi mu mogla pisati oceno. Premalo vem o njem, da bi mu mogla pisati življenjepis. Vse kar vem o njegovih življenjskih podatkih, je en datum — datum njegove smrti in ena letnica ~ njegova starost. Dne 9. novembra 1942. leta je umrl v Sofiji, kjer je sivel, star 73 let.
A brala sem nebroj njegovih na-?n * rnra^n'h dialogov med možem " zeP? —• med tema čudnima polo-tiHof •se škratu privlačita in od-7k!? a-ln kar čutila sem za tistimi * lmi vrstami, kjer je vse le naka-®’ skoro nič do kraja povedanega . ar tako krepko povedano — čutila sem drhteče pisateljeve hnliff 0 slačijo do golega, z :£™ razPotegnjenimi usti in po-Cledoin, prodiraiočim v tiste posled; »je globine duše, kjer se ne moreš "iKamor vec skriti 'kjer nobena samoprevara ni več mogoča, kjer ti ne ostane drugega kakor da končno veljavno priznaš: Da. to sem jaz...
Nekega dne sem ga srečala. Pogle-?al me je z očmi upokojenega preiskovalnega sodnika, s tistim globo-dobrodušnim pogledom, ki kakor da govori: »Saj vse vem.. Kaj ■jočete...« Takrat je bil star sedemdeset let in kljub temu. da je dolgo opravljal naporno službo preiskovalnega sodnika, je ponesel v svojo starost dovolj tiste vedrine in humorja, K! natn tako priljubi človeka. Bilo ie !/!+■’ .niegovi beli lasje so bili se ^.osti, njegova soba je bila bivališče ojenega bohema. Kar zdelo se mi je, i.j J1 Je Pravkar sam opral nogavice, čl se tačas sušile ob peči... Ta bi**. £ i v svojih spisih stokrat nnS; ursn'h koli olajševrlnih okol-°bs?dil žensko, me je gledal brodnik V1- s ^sto prizanesljivo do-
izkušeni h?j’- s katero eledai° starl> K« -,dje mladino...
W£. k? Jele na prelomu našega sto-našnt-° .ske revije in časopisi pri-in „ 1 .svojevrstne črtice, impresije „0 T10V(; e, “ Podpisom G. P. Stamatov. na s . .čitatelii na mah pozorni 0i, .Rajajočega se pisatelja, ki je j y da ima močan pripovedni ta-nt. In ze tekom prvih desetletij te-.4 stoletja se je razvil Stamatov v ’,^_veKa mojstra kratke novele. Spojka se je učil pri Maupassanu, t ehovu in Verlenu. pa se ie zgodaj osvobodil njihovega vpliva tar jel ubirati lastne stopinje. Njegov ori-, malni, do skrajne meje skrčeni stil - najbolj izraz njegovega nemirnega, 'čn.o razglabljajočega duha, pa tudi ! .-mirnega duha časa, v katerem je iivel.
,z.e v prvih njegovih delih srečamo i V^stavo glavne junakinje vseh ■	kasnejših	spisov — njo, o
NniakorKV1: >I>0Knali so jo na živ-?no' z edinim bogastvom na	ln	minljivo lepoto...« In
m 1lestu- veliko mani pri-na	*žena	ie bolj neodgovor-
KaKor potres...«
kav‘®esar ne vem. ° tisti ženi. ki je deln vjaka mati noč za nočjo beli m n- življenjem svojega otroka, „'u le z grenko skrbjo v srcu na-■KavaU korake v svet. Ali je po-•aoil nanjo? Kajti nikjer v njegovih povestih je nisem srrčala. A kako j« mogel prezreti to veliko, vse žrtvu-,,0co ženo, ki s svojim trpečim in i.f.!Janoma odpuščajočim srcem glasno e 1 j.e protest njegovim negativnim sodbam o ženi?!...
Morda je on. ki je bil sodnik tudi po svojem poklicu, prezrl to prvo '"‘.'no spričo one druge, ki se je tako t \o razmnožila po voi:kih m ('P H — ».e, kakor pravi neki njegov kritik — Pravkar iz raja izgnane Eve. ivajti to neodgovorno, sebično žensko srečujemo nenehoma, na vsaki strani treh zvezkov Stamatovih povesti. Na ®	' strani njegovih spisov vidimo,
I l"iko njeerove oči preiskovalnega_ sorl-nika grebejo po njeni notranjosti, neprizanesljivo vlačijo na dan vse njene skrite misli, vse pretkane račune, vse umazane nade... kako se spušča njegov pogled neutrudno vse globlje, kakor bi hotel najti brezdnu do temnega dna. vse do tistih_ podzavestnih nagonov, ki zanje človek že ni več odgovoren... Kot preiskovalni sodnik, ki pa v svojem življenju ni izrekel niti ene smrtne obsodbe — je dobil vpogled v najrazličnejše človeške usode, v vsakovrstne tragedije, ki jih je nato po svoje izoblikoval — »kakor klofuto krivcu vseh tragedij — njegovemu veličanstvu Življenju, ki je prav tako dvorezno, podlo in zvito, kakor je dvorezna, podla in zvita sodobna ženska po velikih mestih«...
Zdelo bi se, da je po vsem tem Stamatov pesimist in mizantrop. To-
IEZIANKA
S
»apisat. SINJIMI
™,,tNCK OČMI
Kolporterji so delali danes dobre kupčije. Ljudie so iim kar trgali od tiska še mokre časopise iz rok in razburjeno brali poročilo o vlomu v narodno banko. Poštene prebivaJce danskega mesteca ie ta skrivnostni dogodek čisto zbegal. V mestu se namreč skorai nikdar ni zgodil zločin, zato se ie policija kar dolgočasila. Toda v poslednjih tednih je prebivalce najprej vznemirila vrsta tatvin po zlatarnah. zdaj pa še vlom v narodno banko.
Drugače mirni ljudje so razburjeno
Eremlevali dogodek. Vsak ie s stra-om mislil na dom in hitel kupovat varnostne ključavnice, patentne zapahe in druge iznajdbe, ki bi jih varovale pred vlomilci. »Človek nikdar ne ve. kaj ga doleti!« so govorili, železninarji so se pa veselili, da ie trgovina tako oživela.
Bruno Ray si pa ni kupil varnostne ključavnice. Tudi on ie bil na cesti in je bral časopis. Neki majhen, debel gospod, ki je poleg njega bral. se je obrnil k njemu in vzkliknil: »Nezaslišano! Toliko denarja! Kaj neki lopov z n|im počne?«
i11-1?0 5e,.'e zasmejal. Nenadno ga le obšla želia da bi potegnil iz žepa denarnico in pomolil debeluhu pod nos bankovec za tisoč dolariev
»Lopov že sam ve!« Bruno Rav ie ukrotil svojo željo, visoko zavihal ovratnik in odšel svojo pot. Debeluh je gledal za njim. Bruno Rav je bil visok, črnolas mož temnih oči Nihče ni slutil, da je ta mladi elegantni tujec istoveten s sivolasim, starim gospodom ki ga policija dolži vloma in ga išče. Šel je v »Grand-hotel« ker se je nadejal brzojavke. Dotlej se je namreč zmerom posluževal uspele taktike, da ga ie po vlomu čakala v hotelu brzojavka z vsebino: »Hedv ie hudo zbolela. Pridi takoj. Pavel.< To brzojavko je vselej prebral v prisotnosti vratarja, potem je pa razburjeno dejal: >2ena mi ie zbolela. Pripravite mi račun. Danes odpotujem.«
.Ta trik ni nikdar spodletel. Poli-ciui ie namreč po vsakem vlomu poizvedovala za tulci v hotelu. Navadno so policijski uradniki vprašali po podatkih vratarja. Če so kdaj vprašali, zakaj je Bruno Rav tako nenadno odpotoval. je vratar vselej odgovoril: »Dobil je brzojavko, da mu ie žena zbolela.< Tako sc ni-‘gov nenadni odhod policiji nikdar ni zdel sumljiv.
Danes se ie pa zgodilo drugače. Brzojavka ie bila sicer v redu in tudi vlogo zaskrbljenega zakonskega moža ie Bruno kakor zmerom dobro odigral. Pozanimal se ie za odhod vlaka, potem je pa spet odšel na ulico, da bi se poslednjič, posprehodil no ulicah svoje zmage. Bil ie nekoliko živčen.
da kdor pazljivo čita njegova dola, najde v njih sicer sodnika in tožnika, najde pa tudi človeka, ki nam kaže zlo, da se ga vemo varovati ali pa da mu gremo naproti z mečem v roki. kakor mnogoglavi hidri...
Če Bolgari ne bi imeli Stamatova, tedaj bi bila njihova književnost po svoji vsebini izključno kmečkega značaja, pogrešali bi v njej to strastno podobo sodobnega velikega mesta, ki je našla prav v Stamatovu svojega zares velikega mojstra.
Umrl je sredi bojnega viharja, ko si novice težko utirajo pot iz kraja v kraj — tako nas je pozno dosegla vest o njegovi smrti. Zatisnil je oči, ker je spokojno doživel svoie življenje, mi pa bomo po tej veliki vojni, ko se bodo znova vzpostavile stare, trenotno prekinjene zveze, z užitkom prebirali njegova dela.
Katarina Špur
Čeprav ie bilo vse v redu in se ni bilo bati nevarnosti — Bruno ie namreč zaupal svoji bistroumnosti, ki ga je dotlej še zmerom obvarovala neprijetnega presenečenja — se vendar ni mogel iznebiti nekega nedopovedljivega. nepiiietnega občutka.
Podobnega občutka, kakršnega imajo divje zveri, ki v temi pragozda slutijo lovčevo puško.
Na nekem križišču se ie ustavil. Mimo njega ie prišla zenska, za katero se je moral obrniti. Naibrže ie čutil njegov pogled, ker se ie tudi ona ozrla. Na cesti ie bilo malo ljudi, zato ni nihče opazil, da je Bruno stopil za neznanko in se ji vliudno predstavil. Spremil jo ie. Morda sta sku-kaj hodila četrt ure. Ko se ie pa Bruno potem vrnil v hotel, ie rekel vratarju: »Odpotoval bom šele jutri!«
Ali naslednji dan se tudi ni odpeljal. Zaljubil se ie. Kako ie bilo mogoče. da ie ta hladni zločinec, ki ni mislil na drugo ko na denar in ie bil zmerom gospodar samega sebe. zaradi dvojice siniih oči pozabil na svoio preteklost, na svci poklic in na vse okrog sebe?
Pozabil je na svoj odhod, na policijo. ki ie lovila vlomilca, pa tudi na prijatelja, ki ga ie čakal v tujini. Njegovo srce ie objel dijaški ljubezni podoben plamen, ki ga ni še nikdar v svojem življenju občutil. S kakšnimi ženskami ga ie sicer družila usoda? Z muhastimi kabaretnimi plesalkami in zdolgočasenimi ženskami iz pol-sveta. Ljubezen, ki se ie zmerom začela pri čaši šampanjca in končala z mačkom...
Ime ji ie bilo Eva in iz nienili sinjih oči je sijala brezmejna dobrota. V teh dobrotljivih, sijočih očeh ie našel Bruuo vse tisto, kar ie od svoje mladosti pogrešal. Ko ie bil tej neznanki poljubil roke. ie začutil svil-natomehko polt. kakršno je imela njegova mati. ki ie že dolgo ležala tam daleč nekje v grobu. Ko ie ponoči sam ležal v svoji tesnobni hotelski sobi. se mu ie tisoč misli podilo po glavi. Samo da ga to pot ne bi prijeli, si ie mislil. Samo zdaj naj mu bo še po-
nil. pokazal svojo izkaznico in vliudno dejal Brunu: »Oprostite, gospod, vašo spremljevalko moram prijeti zaradi kraje draguljev!
Eva ie vstala iti brez odpora odšla. Bruno je kakor omamljen obsedel. Na lepem ie pa skočil pokonci in brez klobuka in plašča planil za nio. Saj vendar ni mogoče...
Toda izpred slaščičarne ie pravkar odpeljal policijski voz. V njem sta sedela policijska uradnika, med njima pa dolgo iskana tatica draguliev.
V nekaj dneh bo izšlo znamenito Gogoljevo delo v izvrstnem prevodu Franca Terseglava
..UKRAJINSKE POVESTI"
Ljubitelji lepega branja nai si čimprej omislijo že iz-išle knjige, to so:
znameniti češki roman
.GOLOBČEK' — spisal Baar,
»SRCE IN KRI” — eno najboljših del znamenitega romanopisca H. Bordeauxa ter
.DEKLE Z MOČEVJA
Knjige dobite po oseli knji-gams h in trafikah
katero delo je spisala Nobelova nagrajenka S. Lagerliif
FR. P. ZAJEC
.ZPRAsAN OP1 lo IN URAR L UBLJANA,sedai Mrilnrleva ul.*>
prt iranCiškanskem mostu
<si>g(rs!M ote*. 'timgiMi, eromir, mromiu - "ironitlr, '14. Vtuti Hm ir invioi ir <refcrnint Strni)	nnt'H	rt*'*
i O K V • !1 JI
V	£1	«
i SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. =
f	KLEIN	f
= LjUBLjANA. Moitova 4 S
1IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIiallllt...ilioillllMir
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše Kupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan. Ljubljana. Stritarjeva 6.
sledniič usoda naklonjena. Potem bo postal drug človek in bo za to žeusko pošteno delal.
Tako ie tekel čas. Vsako popoldne ob petih sta šla z Evo na sprehod v jesenski drevored, ali sta oa sedla v kakšno skrito, maihno slaščičarno. To je bilo vse. Brano ie bil srečen.
Potem so mu nekega dne. ko je ho-. tel plačati račun, pošle danske krone j in ie moral plačati z dolarskim ban-j kovcem. ki ga je ukradel v narodni banki. Njegova roka se ni tresla, samo srce mu ie močno bilo. To bi lahko pomenilo začetek konca. Če so številke ukradenih bankovcev znane, potem...
Tiho ie hodil ob Evini strani. Večkrat ga ie vprašala, kaj tako napeto premišljuje. Tedai ie. ko da bi se bil I prebudil, pogledal v niene velike oči. iz katerih ie sijala čudna radovednost, j kakor da bi pričakovala neki določen odgovor. Ta vprašujoči pogled ie za trenutek zbudil v Brunu sum. ki se ga ie pa že naslednji trenutek sramoval.
To noč ni mogel spati. Prižgal ie bil svetilko na nočni omarici in premišljeval. Poleg njega ie ležal revolver. Če danes pridejo, si ie mislil, se ustrelim. Toda ni iih bilo.
Ko se ie naslednji dan spet sprehajal z Evo po običajni poti. ie opazil, da in zasledujeta dva visoka, plečata gospoda s palico v roki. Brunove vešče oči so takoj spoznale, da sta kriminalna uradnika. Zanesljivo sta mu ze na sledi. Morda pa vendarle moti? Da bi se prepričal, ali iitna res sledita, ie zavil na zaraslo stransko pot. Toda tudi tu sta iima zasledovalca ostala za petami.
Zdajci se je Bruno ustavil. Moral je za gotovo vedeti, kaj ie. S hlinjenim mirom je pokazal Evi krasno zarjo zahajajočega sonca. Tudi zasledovalca sta se ustavila. Potem ie Šel z Evo dalje po samotnem parku in kakor običajno zavil v slaščičarno. Eva mu je nekaj pripovedovala, toda Bruno ni niti besedice razumel. Zdelo se mu je, ko da bi ga železen obroč čeT dalje bolj stiskal za vrat. V slaščičarni sta sedla za mizo nasproti vratom in Bruuo je s strahom zastrmel vanie. Tedaj sta vstopila oba policijska uradnika. Sedla sta za sosednjo mizo in naročila. Bruno je prebledel. Tudi Eva ju ie zagledala in oči so se ii zasvetile. Porogljivo se ie nasmehnila. Brunu ie divje zbijala kri v sencih, pred očmi se mu je temnilo. Torej ona... ona ga ie izdala! Ali ie mogoče? Ta zenska... te oči...? Tista, zaradi katere le hotel dati nepoštenosti slovo!
Tedai ie eden izmed zasledovalcev vstal, pristopil k njuni mizi. se priklo-
Filatelija
Nove znamke
Napisal D. Gruden (Gl. začetek v piej&njt številki)
Serijo lepih znamk je izdala poštna uprava v Generalgouvernementu. Slike prikazujejo znamenite može, in sicer: temnovijoličasta za 12+18 gr Vida Stossa, rjavordeča za 24 + 26 Hansa Diirerja, temnorožfiata za 30+30 Johanna Schucha, temnomodra za 50+50 Franza Elsnerja in temnozelena za 1.—+1— Zl. Nikolaja Kopernika. Osnutke za znamke je izdelal prof. Dachauer, gravure je izvršil prof. Lorber, tisk pa je oskrbela tiskarna na Dunaju.
Tudi Hrvatska je Izdala nekaj novih znamk:	za	senjske žrtve spominski
znamki po 3+6 kn karmin in 4+7 kn rjava (800-000 serij) ter blok: 5+20 kn modre barve (aobčan in nezobčan; naklada obojih po 70.000). — Pred krat. kim so izšle znamke v korist delovne službe: 2+1 kn zelena/aepia, 3+3 rja-va/sepia, 7+4 modra/sepia; naklada 108.000 serij v blokih po 9 znamk — Za 30. april so napovedane posebne znamke v spomin Zrinjskega In Frankopana.
Irska: nove frankovne znamke: 2'/» pinsina rjava, 3 p. ultramarin, 4 p. modra in 6 p. temnolila.
Tudi na Madžarskem so izdali nekaj novega: v korist Rdečega križa že drugo serijo znamk v vrednotah po 6 f+1 Peng6 modra/rdeča, 8 f+1 P. zelena/rdeča, 20 f+1P rdečerjava/rdeča. Izšle so v blokih po 4 znamke: nakla da 37.000 zobčanih In prav toliko ne-zobčanlh blokov. — Nadalje bodo imeli filatelisti priliko kupovati še eno dobrodelno serijo s slikami velikih mož iz madžarske zgodovine. Vrednote: 6+6 f sivorjava (sv. Laszl6), 8 + 8 f ??,l€,naT.isv- Laszlo), 12+12 f indigo ^®ela IV.), 20 + 20 f modrozelena (Bela imlon ,?+24, rJava (Nagy La.os> m 30+30 karmin (Nagy Lajos). — Dose-Jran^ovne znamke bo nadome. stila tale serija:	1	f	sivoaelena,
2 oranžna, 3 ultramarin, 4 rjava, 5 ci-nober 6 jeklenomodra, 8 olivna 10 sve. tlorjava, 12 zelena, 20 rdečerjava 24 vijoličasta, 30 vinskordeča. 40 siva 50 svetlomodra, 70 zelena in 80 rjava. Znamke od 1 do vštetih 24 f so majhnega formata in predstavljajo sliko zgodovinskih oseb. ostale znamke pa imajo isti črtež kakor pre šnje (cer. kve), le da so v drugih barvah.
Dalje prihodnni
jeh Lpalec široke so na dveh kra-temi, i 'e nialo svetlobe. Človek bi ie n« on,ai rekel svetloba, zakaj bila In v Pjaveni samo sivina v trdi temi. tloi.«®L ar si i® Jimniie po teh sve-oomh pramenih ustvaril sliko o iz-"ler, prostora. Na vsaki strani so bile ,\lr\ !ak5f?e reže. če so bile po ';eyelj dolge in poldrugi čeveli vsaksebi, ie morala biti njegova celica '®set do dvanajst čevljev široka. In ,.„?y toliko čevljev v višino ie mo-bil: « x n^- tH*e vrsti rež sta sebip?cez.morda dvajset čevljev vsak-mernii°l?' 'P M3 nie20va ieja soraz-širinn J>r°storna: dvanajst čevljev v set v i v višino in bržčas dvaj-kj ?P'žino! Med temi odprtinicami, sn ® bile bržčas zračenju namenjene. Snrrlti0 a bit» — nekje njemu na-'Megova"ječarja.'..k* S‘a Sk°Z"iU °dS1U
-t.u7eati«;?eLr,ie.Si«Ha v ?'»vo. Če niagal, da sf je Le 1 *tl9,i kaV^' -P? mu ne hotel pomaL^T0, za (!" bl vozlati! Ker nV„? '/S vrvi raz-
ne kavlja je jel spet otipavati slino
*	licem. Zvalil se ie bliže k stenj se Čutfl l0 11 ?e vzravnal i„ zdalej za-l'1. da se le kaveli uiel v vrv
šlo liV'^ bii0 ."ad, VSc? ,nužno in ie
ž„° Počasi od rok. Sprva se mu ie
Vrv	<Ja 'z te moke ne bo kruha.
.linim6 lnu 'e za'ezala prav v meso. si zafBl 'e -Sp^ S1l?’ vl'v 8 kavl'» 'n v voza' P,mad,e.v?‘i- d*1 spravi kaveli ®i)va	ivf	"	|0- ?oskl,s znova in
ZaPletel	s.e	1,1 kaveli vendarle
VleK.1 • zu"a,V°, z“nko vozla...
'n vozel Jo v,ekeii ,VIT *e »opustila
sledfl“rud raZV ' Kmulu U1U ie
mu *e lil s čela: vsi udi so pa fcut?l ta80!? ? bo,lli. totla odnehal ni. *daii-	?*	kak,° sc	vezi rahljajo — jn
■	enr	roko prosto... Kma-
foko	|e izm°tal iz vrvi tudi drugo
Dolom??!	8,oril- Je bilo. da si ie
HuTl, . l‘s‘ «»rn. žmokelj. ki so ua bili porinili meu zobe. O. da
bi le kaj vode bilo! Niegovo grlo ie bilo izsušeno do kraia. Naslonil se ie ob steno iti si tri roke. da si spravi kri spet v obtok. Se mnogo ga čaka. toda zdaj. ko ima proste roke. odprte oči in ga ne duši več ruta. zdaj čuti nove moči!
Komat si ie malce pregnal mravljince iz rok in iz trupa se ie lotil nog. Vozli so bili na moč trdno zadrgnjeni, toda s potrpljenjem ie šlo vse. Naposled ie planil pokonci... Vendarle... spet svoboden fclovek! Skoraj bi bil omahnil, zakai tudi noge so mu bile popolnoma odmrle. Sedel ie. da si pošteno natre iu spregiblje razbolele členke.
Medtem ie razmišljal o nadaljnjih podvigih. Resnično ie bil občutek da ie spet prost tesnih spon, vzvišen in bodrilen, toda kai. če bo moral ostati v tej temni ieči do polnoči iu se ukloniti razsodbi prevzvjšenega >šeta<!... Kajpak, boriti bi se že umel. toda kaj pomeni sam proti premoči? Bolje bi bilo v takem primeru ležati negibno ko klada, brez moči in napol omedle-vičen. d» se še prav zavedel ne bi, ko bi kovali njegovo usodo...
Z obema rokama si je pretipal žepe. Dognal je, da ga niso oropali, ker ni manjkala nobena malenkost. Na svojo nesrečo ni nosil nikoli žepnega nožiča. Zdaj bi bilo še tolikanj neznatno reziice zlata vredno. Tudi listnice, ure in verižice se niso bili dotaknili. Niti male zlate vžigalične škatlice ne. ki jo je imel za obesek na verižici!
Brsti so mu drhteli, ko io ie vzel v roko. Previdno jo ie odprl. Tri voščene vžigalice so bile notri... Tiste tri vžigalice, ki iili je zmerom nosil pri sebi. Samo tri... Ali bi tvegal, da eno prižge, ne da bi s tem opozoril stražo nase? Mora tvegati! Prešinila ga ie misel, da bo nemara lir.šel kakšno orodje, ki se bo lahko z urin postavil v bran... Prisluhnil :e N’ui nailalinei-sega sumni ni bilo slišati.
7. vso previdnostjo je vzel prvo vžigalico iu io podrgnil po škatlici. Zdelo
se mu je. da še nikoli na svetu nobena vžigalica ni tako zaprasketala ko ta. Zagorela te. Podržal jo ie kvi šku in se razgledal po svoji ieči.
Čuden ie bil ta prostor, ki so ga bili vanj zaprli. Prostorninsko ga ie I hi kar pravilno ocenil. Sta! ie s hrb-] tom ob steni in izmeril z očesom, da i ie nasprotna stena, kakšnih dvanajst ! čevljev od njega, nemara nekoliko j daljša. V kotu na levi je opazil železna vrata. Skoznje sta morala oditi njegova ječarja. Ali se mu bo oosre-j čilo. da si ondi utre pot v svobodo?
I	Ob stranskih stenah je komajda še opazil ozke sive reže. Oken ni bilo nikjer. Stene so bile opečne tla pa iz kamna in cementa. Strop se ie izgubljal v temi.
Nobenega orodja ni opazil. Blizu kota je stal stol, navaden lesen stol. ki je na njem bržčas Nonna sedela med tistim strašnim zasliševanjem. Ob slabotnem svitu vžigalice je opazil ob steni še široko klop. Morda delovno mizo. Bila je prazna. Nadnjo sta viseli dve električni svetilki, ki sta mo-rali daiatt za vsakršno delo dovoli svetlobe. Tudi drugod so visele enake svetilke. Vseh ie v naglici naštel šest. Ob nasprotni steni ie stalo nekaj štirioglatega. Presoditi ni mogel, kai ie. Debeli elektriški kabli so držali tja... Očitno torej napeljava visoke napetosti. V bližnjem kotil ie stala ogromna železna omara. Orodja ni bilo videti nikjer. Ta njegova ječa ie morala biti nekoč delavnica ali pa laboratorij.
Vžigalični plamen ga je spekel v prste: upihnil ga ie. Ves čas. dokler ie imel vžigalico v rokah, se ni zganil. zakai s slehernim gibom bi ji bil skrajšal življenje.
Spet ie stal v popoln! temi in se začel spraševati, kai zdai. Nikjer ni
opazil nobenega stikala. Očituo so torej prižigali luč pred vrati... Kdo ve. alj hi smel obrniti stikalo, če bi ga našel? Morda... Toda tedai bi prišel tudi že_odločilni trenutek! Če prižge
luč — in plane v to izbo niegov čuval. ki no more vedeti, da ie svobo-
den. da. potlei mu ie pot na prosto .odprta! Samo stol bi pograbil in tresk...
Odločil se je. da bo žrtvoval drugo vžigalico in poiskal stikalo. Pazljivo te hotel pregledati vse stene, če plamenček ne bo prei ugasnil, bo lahko pregledal še tisto štirioglato električno peč. ali kai že ie.
Moral bo hiteti, da obide vse stene, preden vžigalica ne dogori. Najlaže se bo orientiral s prostora, kjer stoji.
Obrnil se ie na desno in podrgnil vžigalico. Tri sto kosmatih! Glavica se je odluščila. Zaplahutal ie slaboten sij. na tleh se ie glavica razgorela v jarek plamenček in zdajci ie ugasnila. Spet trda tema in v škatlici samo še ena vžigalica! Toda medtem ko se ie bil plamenček zablisnil. ie opazil nekaj. kar je bil prej prezrl. Napol se je bil obrnil, in pri tem mu ie švignil pogled po steni za njegovim hrbtom. Tam. prav tam so bila še ena vrata... Zdelo se mu ie, da so bila prav tako železna kakor na nasprotni strani, vendar v toliko različna, da so se zapirala na zapahe.
To ga ie omalodušilo. Nobenega dvoma ni bilo. da sta niegova ugrabitelja odšla skozi ona druga vrata. Sai ie bil vendar ves čas na istem prostoru in ie natanko slišal nmne korake na kamenitnih tleh. Zapahi na teh vratih so bili na notranii strani!
Ali mar sploh kaže misliti na to. da bi mogel pobegniti? Ali so vrata zastražena? Morda. Natbrž pa ne; sai mislijo, da ie nezavesten, zvezan na rokah in nogah.
Po bliskovito so se mu podile misli po glavi in vendar ie postajal čedalie bolj prepričan, da iz tega pekla ni poti... Brez dvoma drže ta vrata v drugo podzemeljsko lečo. še temnejšo in še groznejšo. kakor ie niegova. Bog sam si ga vedi. kakšne grozote ga čalcaio tam.
Stopil je za korak naprej in začutil hladno železo pod dlanmi. Tipal je navzdol iu otipal dolg. težak zapah.
Bil ie dobro naolian in se ie dal * lahkoto odmakniti. Tipal ie še niže in otipal drugega. Tudi ta se ie brž vdal. Uprl se ie v vrata, toda niso so odmaknila. Potegnil ie za železni ročaj — in glej. vrata so se odprla navznoter! Nic škripanja, nikjer pra-menčka luči! Z iztegnjenimi rokami je stopil v temo. toda zdaici ie moral obstati. Zadel ie ob mrzlo steno'
Krik razočaranja mu je zamrl na ustnicah. Morda je tod držala uekdai pot v prostost, pa so pozneje vrata za-zidah— Morda so pa dvojna vrata! Pazlnvo ie tipal po steni. Strela! Kai.
•	.nt-i ,— a'’ nazadnje železo ko te tolikanj mrzlo! Površina ie bila po-polnoma gladka. Zapaha ni otipal nobenega. Tipal ie od zgorai navzdol, fle kljucavnice. na zapaha, nobenega roeata.
. Otipal je tudi drugo stran. Začutil ? i??z"atuo špranjo. Previdno ii ie sledu s prstom, špranja ie držala ob vsej strani navzdol. Torei vendarle vra.a! Morda niso več v rabi. nemara so privita, pribito pa je. da so se nekoč odpirala navzven! Uprl se ie t vso močjo vanie. toda vdala se niso.
Kai. če tii tih razbil? če hi se zaletel vanie, da se razkoljeio? Ali pa naj žrtvuje poslednio vžigalico in pogleda. ali res ni nobene možnosti, da bi iih odprl?
Če povzroči, ropot utegne biti vse. kar ie dpslei dosegel, zaman. Zato se te odločil za poslednio vžigalico. Če ne bo gorela bo pretipal vse stene in iskal stikaja. In če no bo stikala ni-kiei\ potlei bo pač stol niegovo orožje. Če ga razbije, bo vsai za goriačot
Prižgal ie poslednio vžigalico. Tokrat mu ni nagajala Svetal plamen ie ožaril nolrania vrata. Pri priči ie razvozlal uganko ki ii dotlei ni bil kos. v rata so imela zapahe in navore, bili so pa tako vešče utopljeni v les. da jih s tipanjem ni bilo moči naiti. Seveda. če so zaprta oboia vrata, ni za vnanje zapahe prostora.
Daljo prihodnjii
^BRESUSTESEN JE BlLun^SnTATOM 'N _ AEIF SE JE OBUPAN VRAČAL OB SORI £S) DOMOV KO JE...
™ ...ISO VSI ARIFOVI PRI MRANKI POSTALI PLEN
.27) drsnega vlomilca
ARIF JE SKLENIL,DABOS • 'fcUDEŠNIM KAMNOM PO-SKUSIL NAJPREJ SREČO S	PRI	RIBOLOVU,
SREČO, IJ JE"CUDE5NI kPRINASA.f’A5l NANJ IN 1 QA“... _______________
*ARIF,TI ISCES KAMEN,KIJOj NE liPABUAkfl
- " ' -* *
. . J DAJCI STAL PRED NJIM TAJINSTVEN STAREC
3ATO GAJE NAVE5AL NA TRNEK..
arif sl pogumno
POŠE.NE SA NJIM...
A SLEJ SMOtEN TRNEK S KAMNOM' VRED SE O.PJPSA
r-vČUDEŠNI KAMEN TONE ČEDALJE NJŠC, 6^(m)i e njegou so kasearifu PRAVO SMER
Neprostovoljne počitnice
Stolp zakonske sprave
Zanimiva zamisel starih curiških mestnih očetov
Neki francoski jurist ie pri neki j sledeio. koliko oken je v stolpu ostalo ločitveni razpravi v Parizu predlagal.! še popolnoma celili ali pa opazuieio tla bi morali zakonca, ki se hočeta lastovke, ki so si zgradile gnezdo tam ločiti, za teden dni vsakega posebei, v najvišimr. kotičku stolpa in dajejo
zapreti. V tem času bi lahko vso zadevo še enkrat dobro premislila, morda bi se jima pa tudi zbudilo hrepenenje drug po drugem in hi se spet pobotala.
Stari prebivalci Curiha so bili v tem tem pogledu veliko pametnejši. Trdili so namreč ravno narobe: zakonca. ki se hočeta ločiti, morata na državne stroške teden dni preživeti drug z drugim v sobi mestnega stolpa. Mož in žena. ki sta prišla v sobo v stolpu, podobna dvema divjima levoma. sta se navadno po tednu dni skupnega življenja, ki ga niso motile čenče sosedov, pobotala in prišla iz stolpa ko dva nežna golobčka.
Še danes stoji v mestu stolp, v katerem so se dogajale tragikomične zakonske zgodbe. Ko sta zakonca prišla v sobo, sta gledala eden skozi okno na jug, drugi pa skozi okno na sever. Pod seboj shi videla mesto, jezero, grič in ravnino. Ko sta tako zviška zrla navzdol, se jima je zazdelo, ko da ie praznik, da sta na majhnem oddihu ali na potovanju in da delata račun čez vse. kar se je dotlej zgodilo. Četrti večer žena ni več gledala skozi okno na jug in mož ne več skozi okno na sever, temveč sta oba slonela na enem. gledala hiše in opazovala liudi. ki so hodili spodaj po cesti. Morda sta katerega izmed njih spoznala. morda so pravkar stopali po cesti znanci, ki so bili kdaj priče njunega prepira. Oba zakonca sta spoznala ničevost ifi minljivost življenja in sta se sramovala. Kako neumna in smešna sta vendar bila, da sta to kratko, lepo življenje drug drugemu grenila! Tu s stolpa se ie videlo vse tako malenkostno in neznatno! Tu sta kaj lahko prišla do razsodnosti. Ko sta potem po enem tednu skupnega življenja v stolpu stopala z roko v roki proti domu. sta se veselila skupnega življenja in bila na tihem hvaležna mestnim očetom, da so zadevo tako pametno uredili.
Marsikateri par je prišel s »počitnic« v stolpu prerojen in kakor s poročnega potovanja. Kmalu pa dotedanji stolp ni več zadostoval in mestni očetje so resno mislili na to, da bi na drugem koncu mesta sezidali drugega. Stari cnriški sodnik, ki je ločitve željnim zakoncem odrejal »počitnice« v stolpu, ie imel le redko prosto sobo. Pogosto sta morala zakonca preložiti ločitveno razpravo, češ da ima sodnik premalo časa. V resnici je pa sodnik Regli samo tedaj hotel predsedovati ločitveni sodni razpravi, kadar ie imel sobo v stolpu prazno.
Tako je šlo vse v najlepšem redu. Lepega dne ie bilo pa te lepe navade curiških meščanov konec. Temu niso bili krivi ne zakonci, ne sodnik, temveč neki mlad par. ki ie to lepo šego izrabil in uporabil sobo v stolpu v čisto drug namen.
Nekega dno ie prišel k sodniku mlad zakonski par in prosil, da bi iu ločil. Drug drugega sta dolžiia vseh mogočih stvari in se tako sovražno gledala, da ie celo sodnik, ki ie bil vajen že vseh mogočih zakonskih prepirov. izjavil, da tema zakoncema nai-brže tudi soba v stolpu ne bo dosti pomagala. Čeprav je vedel, da plamen sovraštva v tako mladih ljudeh ne ugasne kar tako. ie kljub temu ,, sklenil, da bo mlada zakonca skušal spraviti. Dal iu ie zapreti v sobo v stolpu.
Dva dni nato so se razširile po mestu strahotne govorice. Sredi belega dne ie izginila hči vrlega gostilničarja Lechfelueria. Ob desetih dopoldne ie šla lepo oblečena z doma in se ni več vrnila. Vsa policija ie bila na nogah, da bi našla hčer častivrednega meščana. Izginulo dekle ie poznala vsa okolica. Bilo ie visoko, čedno dekle. Čeprav se ie pa zanjo zanimalo mnogo fantov, se ni za nikogar zmenila. Ljudje so sicer šepetali o neki njeni skrivnostni ljubezni, pcdrohnejšega pa niso vedeli.
Dva dni ie policija zaman iskala. Morda bi skrivnostno izginulo hčer euriškega meščana še več dni ne bili našli, ko bi se sodnik po naključju ne spomnil nenavadne mlade dvojice, ki se ie nekaj dni poprej hotela pri niem ločiti. Poklical ie slugo in mu naročil prinesti listine o obeh zakoncih i«-iu je v stolpu tudi obiskal.
Tedaj se ie moral sodnik prvič no dolgih letih jeziti na stolp. Izkazalo se je namreč, da sta bila dozdevna na smrt sprta zakonca 191etna Izginula gostilničarjeva hči In 221etni Lech-felnerjev natakar. Mlada zaljubljenca sta si obetala šest dni sreče in blaženosti. zdaj sta na morala sobo v stolpu zapustiti že do treh dneh Seveda tega nista bila vesela Kliub temu ie na stolp zdaj še poslednjič naredil dobro deto. Natakar in gostilničarieva hči. ki se 3icer nikdar ne hi b:la mogla poročiti, str zdaj brez večiih neprilik dobila dovoljenje za poroko Tako ie stolp kliub vsemu opravil svojo dolžnost: spet ie zvezal dva človeka Ni se torej čuditi če so na večer ko sta morala mlada zaliublienca zapustiti sobo v stolpu šaljivci zbiiali no go= stilnah sicer tako časlitliive^a mesta, vse mogoče šale na niun rovaš.
Takoj po tem dogodku so sklicali mostni očetje sejo in oo burnem prerekanju sklenili da bodo stolp zanrli in odslei tudi zakonske zadeve razsojali samo na ločitvenih razpravah
Od tistih rjob Ie štolo zaprt Okna so od v-drH in vrrmenskih nenrilik v teku desetletii posivela Nadz!dki nemo glednio na cesto do vseh Kotih stolpa na vise oaičevine Pogosto no-»toie moški in ženske pred stolpom in
curiškim meščanom zgled zakonskega življenja.
Svojevrstna nesreča
V bližini madžarskega mesta Saro-spataka se ie pred nedavnim zgodila svojevrstna nesreča. Neki kmet in kmetica sta Sla meglenega dne domov proti vasi. Da bi hitreje prišla domov, sta šla po bližniei čez železniški most. Komaj sta pa stopila na most, sta začutila, da iu po vsem telesu narahlo stresa. Tem dalje sta šla. tem močnejše ie postajalo tresenje. Naposled sla se nedoločeno ustavila in nista vedela ali naj gresta nazaj ali naprej. V istem trenutku se ie pa že kmet zgrudil in negiben obležal. Kmetica ie v strahu zbežala z mostu in tekla po pomoč.
Ko so prišli reševalci, so ugotovili, da se je po nesreči močan električni vod. ki je bil napeljan ob železnem mostu pokvaril in ie vsa elektrika prešla v ogrodje mostu. Kmetica je imela na srečo na nogah gumijaslo obutev in ie zato živa prišla z mostu, njenega moža. ki ie pa imel navadne čevlje, ie električen tok ubil.
Zastrupljenja s svincem v starem veku
Svinec so poznali že v Homerjevem času. vendar so ga pogosto zamenjavali s cinkom, šele rimski naravoslovec in pisatelj Plinius ie obe kovini
?UGANKI
Križanka 1 23^ 56789 10 11
II cantiere in un porto tedesco ove si rimettono a pošto i «sottomarini am. « ^ ^ malati». — Popra vi jalnica »bolnih podmornic* v nekem nemškem pristanišča. ♦
Zanimivosti z vseh vetrov
Vodoravno: 1. Telovadni gib: scv-afriško pristanišče. 2. Država v US A; heruščanski knez. ki je 1. 9. po Kr
ha preseli v komaj rojenega otroka nekje v širnem Tibetu. Ta otrok se rodi v isti minuti, ko Dalai Lama zatisne oči.
Tega »božjega otroka« pa nikakor ni lahko najti. V vsem širnem Tibetu
morajo namreč sli pretakniti še tako,	...	_____ __________________________________________
siromašno kočo, če se v njej morda je doslej še zmerom dosegel velik?sto; kraj blizu Ljubljane 5 Grško ni v isti minuti, ko ie umd Dalai uspeh.	1^™	cfo.-it
Lama. rodilo dete z znaki »božanskega otroka«.
Neki norveški zdravnik je ugotovil,?premagal Rimljane v Tevtoburškem
da je kitovo meso izredno zdravilno? iesu 3 v resnici zares- nrestolnic* sredstvo za gripo in sploh za visoko? ,'. v resnici, zares, prestom
(vročino. Poskusil je z njim zdraviti že iv J uzni Ameriki; romanska kratic
| mnogo ljudi, ki so oboleli za gripo in* za delniško družbo. 4. Madžarsko me-
Savno mesto južnoameriške države? “estece’ 80 nf5
. ........ Ekvadorja leži točno na ekvatorju m? klPcev:	ruska reka. 6. Piedloif-
Evropejcu ni lahko prodreti v skr iv- - je edini večji obljuden kraj, ki ga se-? nauk. 7. Orodje pri plugu (2. skl nosti tibetanskih samostanov. Teh sa-' ka ekvator. Povsod drugod poteka? mn.); kar pripada znanemu debelo-mostanov ie izredno veliko in na vseli ekvator samo skozi morja in puščave.?, -	8 Nm-i,,:..,, a1i ppm;Kni
straneh'obkrožalo Uiaso. da se zdi ko i Na francoski obali ob otoku Mont ?	,	' ,	■	- , ■ •	•
ogromno obzidie. V nuli živi nič mani Saint-Mirhei le razlik* med n! im n inlza težko kovino, oni, ki izvaj
tlenje ne prestoniio praga svojega sa mostana in ne delajo drugega ko pi-
— r_	...	.... .......... jejo čaj in vrte svoje molilne mlinč-
med seboi točno ločil. Ze stari Rim- ke Na dan pouiieio povprečno vsak liani so uporabljali svinčene cevi za ^ so skodelic čaia. sicer so pa v jedi
svnio vfvl n a nsnrnvo in rrn Vanoli'70. -..i,. nL.,r,i»ni TlKolan«;
svoje vodne naprave in za kanalizacijo. Razumljivo ie torej. Če so kulturni narodi starega veka bolehali za raznimi boleznimi, ki iih ie povzročal svinec in so jih tedaj imenovali z vsemi mogočimi imeni, čeprav niso vedeli kdo iih povzroča. Ni čudno, če ie ljudem škodovala voda. ki ie mesece in mesece stala v svinčenih posodah in se po svinčenih ceveh dan za dnem pretakala. Zato so včasih izbruhnile prave epidemije in ie za akutnim obolenjem s svincem umrlo na tisoče in tisoče ljudi.
»Božje mesto«
Lhaso, glavno tibetansko mesto, ne imenujejo po krivici »prepovedano mesto« ali »božje mesto«. Le redko namreč stopi za njegovo obzidie noga Evropejca. Če pa že stopi, potem ga v tem mestu, ki leži 3000 metrov visoko, obiame svoie-vrstnt občutek samote. miru in skrivnostne pobožnosti.
Mesto šteje 20.000 prebivalcev in ie svetišče vsakega Tibetanca. V njem namreč stoji »Patola«. palača Dalai Lame. v katerem vlada pravi bog. Ti-
znak
ogromno oDziuie. v nun živi me manj Saint-Michel je razlika med plimo in?za lezKC’ ™mo;. onl- «■* izvaja poko 10.000 menihov, ki vse svoje ziv- oseko izredno velika. Kadar nastopi? sebno skladne gibe. 9. Globok tol-
plima, se morje tako rekoč v trenutku?mun; del cerkve: Cezar ni tega dne
umakne za nič manj ko 150	kvadrat-?	Dreživel	10	Model	obrazec- zel-
nih kilometrov in pusti za seboj veu-Iva	Prezlvei.	tu.	jvioaei.	oDiazec, z
kansko površino kopne zemlje ko na.? nati stor. 11. Složnost, soglasnost,
■------------  ■	m,	.	.	,	-	v-	stopi plima, pa morje to kopno zemljo?vrsta papig.
zelo skromni.__ libetanci svoie bczie spet zalije Razlika med plimo in ose ?
služabnike	spoštujejo	in	radi	plačujejo	k0 znaša 14 metrov.	? Navpično:	1.	Srbsko	mesto, znano
visoke davke	za	gradnio	novih	samo-j Milijoni naših ptic selili:	najdejo? po	preprogah: poldragi	kamen. 2. Čr-
stanov. svetisč in velikih kamnitih smrt v južnih krajih, kamor se selijo?“1 noga-mlinov, ki Jih zone vodna sila in s nas obišče.zima. Prebivalci južnih* ?	pristanišče;	gnal, ^
1   -„ani,lin mo.lilniT	.	..<	-	,	I	n	Inl	O TT1 v ••	---- „ _ -lri oHAI*
tem opravlja molitev.
Kako so s oški brili i 30i* leti
Iz zgodovinskih najdb so raziskovalci ugotovili, da je bila bri .ev, s katero so se moški brili pred približno 3000 leti čisto podobna današnji navadni britvi. Držaj je bil sicer malo krajši, britev pa nekoliko daljša, okraski na njej so pa b:li še veliko lepše in po polnejše izdelani, kakor na britvah 20. stoletja.
Wagnerjevo življenje in številka 13
lAUrO UUlbbG . ZUI11C*. A ItlRVttiU J ll/Gll 111 ▲	.	•	•	1«
krajev jih namreč spretno polove in?nJa*- 3. Višji vojak; romanski spor pojedo.	?nik. 4. Medmet; predlog; poljedelsko
Dlake na moški bradi zrastejo vsak?orodje. 5. Strmina breg- če ne vidi. dan za povprečno 0.4 do 0.6 milimetra.*-v n ..
Vse dlake skupaj zrastejo torej na dan? Umetnik. 7. Otočje v Polmezu . za pet metrov. Zanimivo je, da imajo? laponsko velemesto. 8. Moško ime, navadno svetlolasi meški precej gostej ?desni pritok Save; zlato (fr.). 9. Za-še brade, ko črnolasi Da se nam tj? četnici našega pesnika; okolje, bli-
navadno ravno narobe dozdeva, je kri-*..	,„ ,r .	.	.____.,„„»1.
- •	-	-	-	’	J	1	zina.	10.	Vazna	pi-vma;	jasen,	vesejj
vo dejstvo, da rastejo črnolasim moškim debelejše dlake.
Neki pred kratkim umrli indijski maharadža je bil izreden ljubitelj p-ov. Na svo em obširnem posestvu Je gojil’ okrog tisoč različnih pasjih pa sem. Sezidal jim je bolnišnico in celo porodnišnico za psice.
Iz vulk-ri ih žrei ognjenikov ne bruhajo plameni, kakor to pogosto mi-
lil. čistost; ocenitev.
slimo. Ognjeni sij, ki se pokaže nadj Številka 13 je prav gotovo igrala v I ognjenikom je samo od-ev žareče lave? VVagnerjeveni živiieniu veliko vlogo, i v ognjenikovem žrelu	j
Veliki glasbenik se ie rodil leta 1813.; I Znanstveniki so ugotovili, da bo v j betanči namreč verujejo, da se Buddha 113. marca 1861 ie ustvaril »Tannhau-	1^ kTOne°zemlie fzgf^iL^^
naseli v telo Dalai Lame in v njem ser,a« 13. lanuana 1882 ie ko"J m0r u & ^ boT dal ^ nkn nncJra ? prebiva vse do njegove smrti. V tre-1 »Pareifala«, 13 mesecev nato torei morjU se bo še da Le tako pogre ^ nutku. ko Dalai Lama umre. se Buda- 13. februaria. ie pa v Benetkah umrl zala, kaKor se je doslej
ČRKOVNICA O
POSETNICI
VtoFiŠCE
y	PRIPOVEDUJE	IN	RIŠE	MOTI
NEKE NOCI^Š
MIR V-GORA5D
Š. Nomo	Pisa
N. Nomo	Draga
ODPRAVIL SE JE TAKOJ NAMORJE.
Dva brata različnih poldlrev...
ZAMEN J ANKA
Gobec, arena, sobar, slika, deska, ? Atika, penja, ropot, zgled.
Zamenjaj v vsaki besedi prvo črko, tda dobiš nove besede; začetnice po* vedo znano opero.
ČAROBEN LIK
1. stročnica, 2. ples, 3. pratika, 4. neumnež. 5. zaimek.
Rešitev ugank iz preišnie številke
Krliankai Vodoravno po vrati: 1. rovar lente 2 Jastreb, om. 3. Ar, br*c p. 4. veteran Co r> a, n, sobar. 6. mrk. stvari. 7-remis, ApIJ 8 abonma, t. s. 0. vrvi, krite-18. liana, as. b 11. 1. t, krater. 12. ad'J<8 biro.
Enačba: a = Blrerta, b — Berta, c = D»' kota, d = dota, o = Nevada, t = varia. B = valpet, h = Alpe, 1 = Solon, J = »o*' x = Irak Nervton Čaroben lik: 1. poper, 2. opora, S. pora* 4. Krato 5. Kar.or.
lest sprememb: pobočnlk, pomofnlk, V ' imenik, poroCntk, Potočnik podočnik.
> Dopolnilnica:	Predpust.
še zmerom jo je nepremično in ne-hio gledal, toda zdelo se ji je, da v tem pogledu ni več tiste strogosti in da ji pričenja verjeti. Strastno je nadaljevala:
»Prav zato, ker sem slučajno ujela nekaj namigov, tičočih se vase skrivnosti, sem se morala hliniti, kakor da ničesar ne vem in da ne maram shšati o vas. Spoznala sem, da gre za čudno, nerazumljivo zaroto, ki ji doslej še sama nisem uganila izvora... Zarotniki upajo, da bodo kmalu dosegli svoj cilj: da bi jim zaupali svoi izum, nato bi vas pa onemogočili v družbi in vam preprečili, da bi ga mogli dobiti nazaj. Vendar se zakli-?jdm, se z izumom ne bo okoriščala tovarna mojega očeta!«
ves je vztrepetal in jo presenečen Pogledal.
. »Ali veste, kaj govorite, Janina?« Jo je vprašal. »Ali ste prčtehtali svojo besede?«
»Oh,« je iskreno vzkliknila deklica, »vse to ša „i tako hudo kakor tisto, cesar se bojim...«
, »In zakaj mi tega niste takoj odkrito povedali?« je skoraj jezno vprašal Marcel. »Zakaj takšna sovražnost, takšno nasprotje?«
■	.»Saj vam nisem mogla!« je odvrnila Janina. »Za pravi cilj zarote Sem izvedela komaj nekaj trenutkov ;pred svoio nesrečo. Uganila sem ga iz. nekaj besed, ki sem jih na skrivaj ujela.«
»Oh, zdaj je vse jasno,« je olajšajo vzkliknil mladi mož. »Bili ste izredno razburjeni, ker ste se nekaj trenutkov poprej sprli s svojo gospo-sestro. Pozneje sta vročica in
-	Vglecine še ■ razplamtite vaše čustvo-,®nie. Ni čudno, da se vam je mor-nekaj nepomembnih besed zdelo ta«o važnih!«
.Janina je čutila, kako jo zagrinja Torej ji še zmerom ne ver-nrP' AH ga nikoli ne bo mogla pre-jin, Kaj naj vendar stori, kaj n H n p!)Ve- da ga bo prepričala? Omahuj -!e na divan, po licih so ji pol-Z()e debele solze.
.»Verjemite mi!« ga jo rotila tako bupano, da .je njen glas ganil ceio "tarcelovo nejeverno srce.
. Nežni lesk je spet zasijal v nje-Rovih sinjih očeh. Ali naj podvomi
11	glasek, v teko iskrene solze? Odgovoril je mirno in manj ostro: ni .m°ja želja je, da bi vam lahko verjel. Vendar gre za tako resne stvari, rta se ne morem opirati samo na izjave zastraženega, prenapetega in občutljivega romantičnega dekletca, ki bi rado že iz nekaj sumljivih besed spletlo nekakšen detektivski roman. MoraJ bi imeti podrobnejšo in natančnejše podatke...«
»Teh vam pač ne morem dati,« je obupana vzkliknila, čuteč, da ji izvija iz rok edino orožje, ki ga šo ima.
vn>;Xu',prav> ie odgovoril potrpežlji-
razgovnrte kadar se odrasel človek
ieio m »'• z Utokom. »Kaj torej kujejo proti meni?«
»Slišala sem,« mu je zaupala, »ka-So se pogovarjali, da je treba pospešiti vašo delavnost. Svoj izum naj bi dovršili kar najhitreje', da bi se ~a lahko čimprej polastili. Pozneje
i	že znali preprečiti, da bi ga ne mogli zahtevati nazaj...«
»Kje ste to slišali?« jo je napeto vprašal.
. »V parku blizu vašega paviljona,« Je odkrito odgovorila.
»Pravkar ste rekli, da je bilo to nekaj trenutkov pred vašo nezgodo z avtomobilom. Ali niste bili tisti uun na daljšem avtomobilskem izletu'.« Iz njegovega glasu je spet zazvenelo nezaupanje.
. »To ie bila moja vojna zvijača,« Je skoraj ponosno odgovorila deklica. »Hlinila sem se, kakor da odhajam iz graščine, potem sem se pa po ovinkih splazila do paviljona..«
»Bes romantično!« je vzkliknil »flarcel. »In zakaj ste se torej vrnili vipark?«
»Prav zato, da bi nadzorovala oko-hco paviljona.«
»Torej ste vedeli, da boste tamkaj srečali te ljudi?«
»Zanesljivo tega pač nisem vede-.
toda slutila sem... sumila. Imela T °'' vzrokov za to.«
. Marcel se io zasmejal. Vendar to ni jul tisti blagohotni smeh, ki ga Je bila deklica vajena iz prejšnjih uni. Neka čudna rezkost je vela iz njega.
§1
»Denimo, da je vse to točno. Ven-dar preidiva k jedru. Kdo so ti ljudje?«	...	, , ,
Ob tem vprašanju je vsa zadrhtela. Že ves čas ga je bila pričakovala in trepetala pred njim.	.
»Tega... tega ne vem,« je zaječala.
»Res?« je skoraj vnemamo vprašal. »Ali jih niste nikoli videli?«
»Nikoli,« je obotavljajoč se odgovorila. Tudi slab psiholog bi bil opazil. da se ne zna lagati.
»To ie pač res čudno! Torej pri belem dnevu niste mogli razločiti obrazov oseb, ki se vam zde tako nevarne?«
»Bila sem skrita za nekim grmom,« se je izvijala.
»Dobro. A njihovi glasovi? Te ste vendar morali slišati! Ali ste jih spoznali?«
Janina se je zmedla. Sama ni vedela. kdaj je odgovorila:
»Morda... ne vem... ne morem povedati.«
»Spomnite se,« ji je prigovarjal. »Ali ste jih poznali, ali se vam je pa samo zdelo, da jih poznate?«
Vsa prestrašena, da bi utegnil uga: niti, kdo so bili zarotniki in da bi tako nehote izdala ženo svojega očeta. si ie z obema rokama zakrila obraz in zašepetala:
»Ne! Ne! Ne vem... Nič več vam ne morem povedati!«
Zaslišala je ledeni Marcelov glas, ki je kakor prav od daleč dejal:
»Ne morete? Kakšna je ovira, ki vam brani, da bi govorili resnico?«
Snet jo je vso prevzel strah, da bi ie utegnil uganiti prava imena. Zato. je našobila usteča in trmasto odgovorila:
»Nobene ovire ni. toda nočem vam povedati!«
»Nočete?« je nejeverno vprašal, »čudno. Ali veste, da postajate tako njihov zaveznik?«.
Brž ko je spoznala, da se je njegov srd spet obrnil proti njej sami. je Janina postala mirnejša. Vrnili sta se ji razsodnost in hladnokrvnost. Dvignila je glavo in užaljeno vzkliknila:
-	»Oh, vseeno mi je! Mislite, kar hočete, delajte, kar hočete! Ze toliko dni sem se borila, da bi vas rešila, tudi to uro trpim zaradi vas strahovite telesne bolečine... Zdaj mi je vseeno! Tega ne morem več vzdržati! Odpovedujem se... čisto sem izčrpana...«
Bila je res prosojno bleda. Drobni nosek v shujšanem obrazku je bil čudno šiljast, v ustnicah ni bilo niti kapljice krvi. vročične rjave oči so obdajali temni, sinji kolobarji. Mlademu inženirju se je zazdelo, da utegne zdaj zdaj omedleti.
. Priskočil je in jo podprl, -tako da je njena ostrižena, drobna glavica omahnila na njegove lehti.
»Gospodična Janina, prosim vas... Kaj naj storim, če vam bo slabo? Poslušajte me! Janina! Oh, že odpira oči... Ali vam je odleglo?«
»Da,« je odgovorila čudno suho in stvarno, skušajoč se hkrati osvoboditi njegovih rok.
Oddahnil si je in si obrisal potno čelo. Tudi sam je bil že ves izmučen in utrujen.
»Zdaj pa pojdite,« je komaj slišno dihnila, »še dosti opravkov imam po vasem odhodu. Zapahniti moram vra-
•	, dnevno haljo, izpiti zdravila
in leči v posteljo, tako da nihče ne bo ničesar slutil...«
Komai je slišal, kaj je govorila. Nepremično je strmel v njen shujšani obrazek, ki se vanj ni hotel vrniti niti nadih rdečice, želel je samo, da bi ji odleglo in da bi ne b;l prav on vzrok njene šibkosti in slabosti.
»Poslušajte, ljuba moja, kar vam bom zdaj povedal « je dejal no kratkem molku. »Vidim, da v bistvu niste napačno dekletce, toda^ med boleznijo ste v vrečici in bolečinah pripisovali nekaterim dejanjem in besedam svoje okolice prevelik, preva-žen pomen. Nehajte se razburjati in vedite, da znam sam paziti nase. In bodite odslej mirni: če ima kdo tak-
šno skrivnost, kakor je moja, jo zna tudi dobro zavarovati!«
»To vsakdo sam o sebi misli...«
,»Ne, govorim stvarno. Bodite mirni. Janina! Uredil sem vse potrebno, tako da je moj izum dobro zavarovan. Kdor se ga bo hotel polastiti, si bo pošteno opekel tatinske prste.«
Nov strah je-navdal dekličino izmučeno srce. Že je videla, kako so našli lepo Arletto v nerodnem položaju. že je slišala, kako se zgrinja sramota nad imenom njenega očita... Elina in Gaston bosta onečaščena za vse življenje... Sama nase ni niti pomislila, ko je vsa v strahu vzkliknila:
»Oh, vse to še ni tisto, kar jaz želim! Treba bi bilo ukreniti nekaj čisto drugega!«	...
»No prav, svetujte mi. kaj,« je potrpežljivo odgovoril mladi inženir, čeprav mu je bil ta pomenek že odveč in bi se bil najrajši že poslovil.
»Bežite od tod,« je ponovila Janina sokraj iz uma. »Bežite s svojim izumom in ne vračajte se! Za zmerom zapustite nas in našo družino!«
»Ljuba moja,« je skoraj začudeno odgovoril Marcel Lanvin, »vidim, da ne veste vsega. Ne morem tako na vrat na nos pobegniti iz graščine. Zdai je prepozno...«
»Ne,« je ognjevito vzkliknila .Tanina, »še hi. saj še niste zaprosili Eline za roko!«
»Kako?« je presenečeno vzkliknil. »Ali tudi to veste?«
»Vem,« je neusmiljeno odgovorila deklica, »in prav zato zahtevam, da bežite od tod. Ne smete je zaprositi za roko!«
V 24 um H
oarva. plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd ->ki()bi in svellolika srajce, ovratnike za pestnire iIrt Here suši. munga m lika domače perilo Ramo čisti postelino perie in pub
tovarna iOŠ. REICH LJUBLJANA
Marcel je skočil pokonci in stopil nekaj korakov od divana, kjer je počivala bolnica.
»Torej za tem grmom tiči zajec!« je mrko vzkliknil.
Janina je opazila, da še nikoli njegov obraz ni bil tako zapet, njegov pogled nikoli tako prezirljiv in hladen kakor prav v tem trenutku.
»To je torei jedro vašega strahu,« je ves razburjen kriknil mladi inže-, nir. »To torej ste hoteli? Radi bi me odpodili z graščine, ker ne privoščite ženina svoji sestri! Ne morete prenesti misli, da bi se poročila pred vami! Zato ste si torei izmislili ves ta roman...«
»Izmislila?« je skoraj hkrati ogorčeno vzkliknila Janina.
»Da, izmislili od začetka do korca! Snletli ste ga v svojih bolnih možganih. pod vplivom strašne ljubosumnosti in samcljubnosti...«
»Ljubosumnosti?« ie kriknila deklica in skočila pokonci, čutila je, kako se ji odmikajo tla pod no~ami, toda imela ie se dovohi moči, da je vprašala: »In na koga sem ljubosumna. za božjo voljo?«
»Na Elino! Sami to bolje veste kakor jaz!«
»Oh, liubosumna zaradi vas! To mislite? Kakšna sramota!«
»To ni tako čudno, če pomislimo, kako nesrečne, trmaste nravi ste. Do, na videz ste nedolžen, iskren angel, toda v resnici...«
»To ne drži!« je zašepetala. »Zakaj tudi noi bi bila ljubosumna na va« in na Elino9 Zakaj?«
Marcel se is zdrznil: »Sam ne vem, zakaj « je nekoliko tiše odgovoril.
Vsa ogorčena je odvrnila: »Samo en vzrok bi bil in ta bi bil, da vas ljubim!« Naposled ii ie vendar nekaj rdečice pokrilo bleda lija.
Ni ji ušel zdrzljaj, ki je prebegnil zmedeni obraz mladega moža. In skoraj zmagovalno je kriknila:
»Kajne, to šte mislili? Domišljevali ste si, da vas ljubim?«
Marcel se ie vzravnal in se priklonil:
»Priznam, da sem najprej res na to mislil. Vendar zdaj vidim, da sem se silno motil. Tako ste samoljubni, da niste zmožni kakšnega globljega čustva. Zdaj vem, da ste proti tej zvezi samo zato. ker ne privoščite svoji sestri moža. Radi bi ji pokvarili življenjsko srečo, da ne omenim svoje sreče...«
»Njeno srečo,« se je zasmejala Janina. ki se zdaj ni mogla več obvladovati. »O. Bog, ali ne vidite, da se Elina norčuje iz vas? Oh, vi, ki govorite o komediji, odprite oči in ozrite se okrog sebe! Videli boste, kakšno komedijo igrajo drugi okrog vas!«
Skočil je k njej in ves bled vzkliknil:
»Zdaj je dovolj! Priznavate, da niste ljubosumni, da ljubite drugega in vendar blatite čast svoje družine, poštenost svoje sestre, ki vas ljubi! Oh. kako podlo!«
Janina je skočila pokonci in stekla proti njemu. Zdaj sta si stala iz oči v oči. Čisto je pozabila na svojo bolno nogo. Vsa ie trepetala od jeze. ko je pridušeno vzkliknila:
»Da, prav imate, ne ljubim vas! Ne. ne... sovražim vas! Ali slišite? Sovražim!«
Stala je pred njim kakor svečenica. ki brani svoj oltar pred skrunilci. Z dvignjeno roko in plamenečimi očmi mu ie pokazala izhod in kriknila:
»Pojdite! Sovražim vas! Pojdite!«
Z enim skokom ie bil pri steklenih vratih. Odurl jih je, toda na pragu se ie obrnil in jo premeril z dolgim, zaničliivim pogledom. Ledeno ie .odgovoril:
»In jaz vas preziram, gospodična!«
IX
Skrivnost noči
Ko je Janina spet odprla oči, je z začudenjem ugotovila, da je njena soba polna ljudi
Okrog njene postelje so kakor spla-šene ptice plahutalo znane postave. Spoznala je Elino, babico in mačeho. Zrak je napolnjeval vonj po etru. Široka steklena vrata so bila na ste-žai odprta. Majhna električna svetilka se je skušala kosati z jutrnjo zarjo, ki je vsa rožnata in sinja lila v sobo.
Vsi so silili vanjo z vprašanji, toda Janina se v megli podzavesti ni mogla domisliti, kaj naj odgovori. Trapila se je z mislijo, kako je mogoče. da hži na posteji in zakaj se je vsa družina zbrala okrog nje. Tedaj ji je pa preblisnila možgane nočna dogodivščina z Marcelom.
Oh, še zdai ie videla njegov zaničljivi izraz, ko ii je na pragu zalučal v obraz žalitev, da jo prezira! Zdelo se ji je celo, da vidi, kako so se vrata zaprla za njim in kiko so si nato zgrnile zavese pri oknu. Drugega se ni spominjala. Bilo ji je. kakor da jo ie nato zajela temna, trda noč.
In tedaj ie spoznala, kai se je bil~ z n jo zgodilo. Zaradi bolečin v nogi, na tudi zaradi strašnega razburjenja, ki se je je polastilo po razgovoru z Marcelom, je bila menda omedlela...
Omedlela je in ni utegnila zabrisati za seboj vseh sledov nočnega sestanka. Ni mogla zapahniti steki m h vrat. niti sleči svoje svilene halje, niti leči v posteljo. In Arletta je vse to ona"ila. Gotovo je vstopila prva ali vsaj med prvimi v sinji salon in takoj spoznala, da se je še nekdo drug_ pravkar mudil v sobi... Oh. le zakai. zakaj je morala tako nenadno omedleti!
5 Glede, odprla je oči in se mi nasmehnila!« ie vsa blažena vzkliknila babica. »Mala moja deklica, ljubica moia. kai je pa bilo? Kaj se je zgodilo?«
Janina je komaj dihnila:
»Ne vem.«
»No prav,« je živčno vzkliknili mačeha, »najbrže ti je bilo slabo Kako si pa vendar mogla pozvoniti preden si omedlela? Ali si čutila, d; ti pojemajo moči?«
»Jaz sem zvonila?« se je vznemi rila bolnica. »Ne razumem...«
Predvsem pa ni razumela, kako s mogli vstopiti vsi ti ljudje, ko vendai pred omedlevico ni bila odpahnili vrat, držečih na hodnik.
»Babica,« je začudeno vprašala »kako si prišla v sobo?«
»I kako neki?« se je začudila že nica. »Skozi vrata, menda!«
»Skozi hodniška vrata?« se je pra' tako začudila deklica.
»Seveda,« se je namesto babici oglasila Elina. »Vsi smo pritekli tv noter, ko smo zaslišali tvoje zvonje nje.«
»Kakšno zvonjenje?« je spet vpra šala Janina in si segla z roko p reki. čela. »Razložite mi že vendar vsi to...«
»Vse je čisto preprosto,« ie pričeli babica, vesela, da sme govoriti. »Prec tremi urami sem slišala, kako si zvonila. Vedela sem, da me potrebu ješ. Ko sem hitela semkaj, sem \ predsobju srečala tvojega brata, tvojo sestro in sobarico. Vsi so imeli isti cilj kakor jaz: tvojo soho. Mi slini, da ti je bilo slabo in da si me hotela poklicati, toda po pomoti si menda pritisnila na vse zvonce, take da je zvonilo po vsej hiši. Ko sme pritekli, se že nisi več zavedala. In kakor vidiš, nas je stalo precej tru da, da smo te spet zbudili.«
Janino je babičino pripovedovanji še huje zmedlo. Prestrašeno je vpra šala:
»In kje ste me našli, ko ste prisl semkaj?«
»Kje?« se je babica čudila še bol. kakor njena vnukinja, »v postelji, kj< neki drugje?«
_ »Kajpak, ležala si v svoji poste lji,« je ponovila z visokim, skora vreščečim glasom lepa Arletta, ne d: bi bila odmaknila svojih sovjih oč od svoje pastorke.
Janina je bila že opazila ta prom cavi, hudobni pogled, zato se ji obrnila k mačehi in s strahom vpra šala:
Ali si ti prva prišla senika i?«
»Da, ljubo dete. Kakor v--š, trpin za nespečnostjo, zato sem iatiko hi tro prihitela k tebi. Bila sem se oblečena in sem brala v svoji spalnic neko novo knjigo, ki mi io ie bil pri poročil gospod Lanvin.«
>,0h,« je vzkliknila deklica, pozoi no gledaje svojo mačeho, ki je bik še prav tako skrbno počesana ir, oblečena kakor zvečer, ko se ie bili poslovila od nje.
»Še ali že oblečena?« je_ hotela vzklikniti, toda ugriznila se je v je zik in molčala. Po glavi so se ji pa jele poditi strašne slutnje. Morda ji njena mačeha zaslutila, da se namerava sestati z Marcelom, in ji ostala vso noč budna? Morda io Ji zalezovala, se vtihotapila pozneje sk.o zi odprta vrata terase, io položila v posteljo in nato poklicala pomoč9 Zakaj je pa potem pritisnila na vse gOmbe, ko je bil pač samo srednj: namenjen babici?
Zato je ponovila, upirajoč oči nepremično v bledi Arlettin obraz:
»Torej si me našla v postelji, ko si prišla v sobo?«
»Da. da,« ie nekoliko raztreseno odgovorila lepa Arletta.
»Čudna vprašanja,« se je vmešala Elina. »Našli smo te tako. kakor smo te snoči pustili. Kje naj bi pa tudi tavala sredi noči?«
»Oh, ne vem,« je v zadregi odgovorila sestra in si z roko segla čez čelo.v kakor da bi si hotela jjregnati mračne misli. »Najbrže se mi je kaj grdega sanjalo.«
In res se ji je zdelo, da je samo sanjala, in da tudi strašni razgovor z Marcelom ni bil drugo kakor težke, moreče sanje. In vendar... vendar... ko se je premaknila, ie začutila skelečo bolečino v nogi. Spomnila se .ie. da se je udarila ob divan, ko se je zgrudila... In ko je s strahom pogledala, ali ni morda pri padcu česa razbila, je zagledala svoio dnevno halio. vnemamo vrženo čez naslonjalo bližnjega stola.
Dalje prihodnjič.
HUMOR
Idealist
»Zakaj se prav za prav nisi poročil, *trie?«
»Veš, zmerom sem iskal idealno žen-
»Pa je nisi mogel najti?«
idPninrSi1''™ ^	^ tudi ona Iskala
idealnega moža.«
Moder natakar
Gost: »Natakar, ali lrr.a:e v resta vraeiii leksikon?«	e	- les,ta-
• Natakar: -Zal ne. Kaj bi pa radi vedeli?«
Tolažba
, ‘Ka ne Ančka, prva ljubezen je naj-tePša?«
»Seveda. Vendar sem s teboj, tudi •^čna.«
Otroška
»Mama, ali zna Mina letati?«
»Ne, srček Tega ne zna, saj nima
»A angeli vendar znajo letati, mama?«
»Seveda, toda Mina Jii angel «
»Pač, mama. Saj ji je paca včeraj Nikel: .Kako srčkan angel sl!‘«
»A tako! Potem bo pa takoj letela «
Radovednost
»Zakaj vzameš vsak večer papigo
•	seboj v spalnico?«
»Iz radovednosti «
»Kaj bi pa rad izvedel?«
»Kaj v spanju govorim.«
Dediščina
Janezek je poreden v šoli, zato se učiteljica odloči, da bo pisala megovi materi.
»Vaš sin je najbolj nadarjen fant v mo;em razredu.« ii piše, »hkrati pa tudi najbolj navihan. Kaj naj sto
rim?«
Naslcdnd dan ie p-ine-el Janezek materin odgovor: »Storite kar koli ja7, jrppm že dovolj skrbi z njegovim očetom.«
Spozna sc
»Mislim, da smo dobil! cbkk.« pravi Metka svod sošolki.
»K^ko pa to veš?«
»Slišim, da je mamica rekla: .Dragi možek'!«
Zlobnost
šef: »Go-podična, komu ste zdaj telefonirali?«
Uslužbenka: »Neki stranki.«
sef: »Ali se piše srček?«
V	šolj
Profesor razlaga učencem fizikalni poskus in pravi:
»Kakor vidite, dragi otroci, zdaj še ničesar ne vidite; zaka' ničesar ne vidite, boste pa takoj videli «
V	zakonu
Stena: »Ti niti ne veš, kako so me na kolenih proelli, naj se poročim, preden si me ti zasnubil «
Mož: »Kdo te je pa tako prosil?«
Zena: »Moji starši «
Strog oče
»Očka, ali smem k frizerju, da me bo ostrigel?«
»Tako ne more več dalje, otrok. Včeraj sem ti dovolil, da si skozi kiju i čavnico gledal k so-.edovim, popoldan sem te peljal v dečji dom, da ro ti \ koze cepili, in danes hočeš celo k frizerju.«
Srečen zakon
»No. kako ti je všeč zakonsko živ-ljene?«
»No, šo gre «
»Ali si se že kaj sporek’a z možem?«
»Da, tri dni po porcki. Od tedaj že mesec dni ne govoriva.«
Poezija in proza
»O, Peter, ali je še kaj 'epšega na svetu ko ljubezen?«
»Nič, prav nič, srček. Kaj si pa skuhala za večerjo?«
Očetova vzgoja
»Niti pojma nimaš o vljudnosti, sin moj. Ali ne veš, da vljudnost nič ne stane?«
»če tako misliš, oče, pa napiši na brzojavko ,z odličnim spoštovanjem1, pa boš videl, koliko te bo stalo.«
Priče
Sodnik: »Vi torej še zmerom trdite, da. ste nedolžni, čeprav vas je pet prič videlo, ko ste ukradli sosedovo kokoš?«	i
Obtoženec: »Gospod sodnik, jaz M; vam pa lahko pripeljal sto prič, ki tega niso videle «	(
Štrekelj Josip:
Dva vzroka sta, da sadno drevje pozrba bodisi deloma, ali pa da vsahne takoj ali pa čez eno ali dve leti. To sta:, dolgotrajen mraz in prenagla menjava topline. Ob dolgotrajni nizki toplini ne morejo drevesa dihati, niti dobavljati soka, zato se zaduše. V takem stanju popoka tudi staničevje. ki so zaradi velike vsebine vode in obenem mraza širi v lubiu. pa tudi globokeje v lesu. da vzdolž debla ali veje razpoka. Zlasti je nevarno za pozebo drevja, kadar no velikem mrazu nastopi nenadoma toplo, še nevarnejše pa je. ako sijejo topli sončni žarki na poledenelo drevo. Led sliči zažigalnemu steklu, če na sonce obseva. Prenaglo taianie ledu in prehitro segrevanje drevesa povzroči pozebo, da poka lnb m v mnogih nrimerih tudi les. Kakor je za zdravje ozeblega človeka nevarno, če bi ga prenesli iz mraza na toplo, ie ravno to. tudi pri drevesu, če toplo sonce sije na. zmr/lo in z ledom obdano drevo, ki je tudi živa stvar. Na pozebi trpijo drevesa najčešče v mesecih januar, februar in marec, ko je- pogosteje preobrat v toplini.
Odvračal na sredstva proti pozebi so:
1. Saditi proti mrazu odporna sad na drevesa.
S. V maju in pozneje poleti ne gnojiti z gnojili, ki vsebujejo dušik,
n. pr. gnojnica, amonijev sulfat, čilski soliter, sečnina. Koristno na je, ako v maju ali v juniju gnojimo s kalijevimi in fosforjevimi gnojili. Po teh postane les boli jedernat in proti pozebi odpornejši. Obenem pospešujejo tvorbo cvetnih popkov.
3. Belenje debel in debelejših vej v krošnji. Zaradi bojše snrijemnosti dodajamo apnenemu beležu nekoliko krvh Bela barva namreč odbija sončne žarke, zaradi česar se žled počasneje taja. Najuspešnejše ie be-lenie dreves v januarju in februarju, ko je najnevarnejše za pozebo, zakaj jesensko belenje do tega časa odpade. Belenie ima to dobro, da tudi odpade raz dreves odmrla stara skorja, mah in lišaji, kier imajo skrivališča razni sadni škodljivci ter da drevo zadobi gladek lnb. Napačno pa je mnenje, da z belenj :-m uničimo •adne škodljivce. To dosežemo, ako c--evesa temel jito poškropimo s 5—6n/„ arboTinom pred br-imijem proti pomladi.
Ako pa je nesreča že tu, da je drevo pozeblo. treba, čim to zapazimo. ozeble in razpokane deje zama zati in obvezati. V to svrho napravimo mažo iz dveh delov kravjeka. enega dela apna, enega dela lesnega pepela in eno osmino dela peska. S to debro pregneteno mešanico obdamo lane in da ne odnade. povijemo še s kosom cunje. Pokazalo se je, da ta naicenejša maža ugodnejše pospešuje ozdravi icnje in za''e”anie ran, kakor cepilna smola. Tako zdravimo tudi rane. ki jih zajec naredi.
DRUŽINSKI TEDNIK
Urejuj« A. Preinfalk
Problem st. 22.J
Sestavil W. A. Sliinkman
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 1« lir
Ponarejeni rajželjc brez jajc
Vzemi SO »Iker kuhanih makaronov. 20 dkg kuhan etra riža. približno ‘20 dkg govejega mesa in vse skupai zmelji. Dodaj sesekljanega zelenega peteršilja. česna in popra in osoli. Nato pomaži pekačo z maščobo, stresi vanjo zmes za dva prsta na debelo in zgoraj in spodaj leno zapeci. Pečeno zreži in dai s solato na mizo. Tako pripravljen ponarejeni raiželjc ie zelo okusen in tečen. Gomia količina zadošča za 4 osebe. M. V.. Ljubljana
Hlebčki iz krompirjevega le»ta
Potrebuješ 7.5dki» kuhanega nastrganega krompirja. 5 dkg presnega ali kuhanega masla. 6 dkg sladkorja. 20 dkg moke pecilni prašek, malo limonovega soka in lupinice in 1 jajce. Zamesi vse skupaj v gladko testo, izoblikuj kroglice, deni na pomaščen pekač in naredi v sredino vsake kroglice s prstom vdolbinico. Kupčke pomaži z beljakom, ki si ga prihranila od jajca; če imaš. »otresi s sesekljanimi orehi ali lesniki, vdolbinice napolni z marmelado in soeci. Hlebčki so hitro pečeni in lopo narastejo. Hraniš jih lahko dali časa.
T. S.. Ljubljana
Rižev zavitek
Skuhaj na mlečnem nadomestku, še bolje pa na samem mleku. 30 dkg riža Naredi testo iz 30 dkg moke. po potrebi mleka, ki mu dodaš za imjI lire kvasa in soli. Testo razvaljaj, pomaži z rižem, potresi s sladkorjem, cimetom in limonovimi lupinicami Če imaš shranjeno skodelico smetane, jo pomaži po testu, če ie pa nimaš, vzemi kakšno drugo poljubno maščobo. Testo zvij in ca deni v namazano pekačo. Ko ie dovoli vzhajalo, ga lepo zlatorumeno speci.
N. K.. Zg. šiška Prosene drobtine
Pomagajmo si! Iz phanega prosa si pripravimo okusne drobtinice in moko za prežganje. Proso zmeljemo in presejemo. Debelejša zrnca porabimo namesto drobtinic, s katerimi zabelimo cmoke, testenine in podobno. Iz drobne moke pa delamo prežganje in razne močnate jedi. ki so boljše kakor močnate jedi iz enotne moke. Poskusite same in prepričajte se. kako vsestransko uporabno ie »liano proso. Dobite ga v prosti prodaji.
M. Š.. Ljubljana
Mat v 3 potezah.
Problem st. 226
Sestavil E. Buck.
(Ti 'je modeli «o risani mečno za »Družinski tednik« In niso bili 6e objavljen!.) Staro olneno obleko lahko prenovite s temnejšim blagom, iz katerega naredite ( »rnji del bluze in velik«, petljo ob pasu. Temnordečo obleko lahko poživile z bolerom z izvezenimi zelenimi cvetlicami in ga tudi obrobite z zelenim. Tretji model na naši sliki vam kaže popoldansko obleko z dolgo tuniko. Ob levi rami in levem spodnjem robu je tunika okrašena z vezenimi cvetlicami. Obleka je na hrbtu zapeta z ljubkimi majhnimi gumbi.
nato se pa parite še 20 minut v postelji. Kopalnica kakor tudi spalnica morata biti enakomerno segreti, da ne občutite prevelike razlike toploto. Sleherna neprevidnost more povzro-čiti_ poslabšanje prehlada.
Kadar zdravite prehlad, se morate ravnati po posebni dieti. Z jedilnika črtajte meso in vse tekočine, razen čaja. Jejte veliko presnega sadia in zelenjave. Dobro je. če uredite pre-
TRDAALI MEHKA VODA?
Mat v 2 potezah
Za vsak prispevek, objavljen v >Ko-tičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko si; nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Količek za praktične gospodinje. Ljubljana, poštni predal 313.
najboljše odvajalno sredstvo
bavo, zato ie najboljše, če takoi v začetku zdravljenja spijete na tešče dve veliki žlici ricinovega olja. zmešanega z mandljevim oljem. Jejte čim več zelen ja ve. zelo zdravilne so pa tudi kuhane suhe slive.
Pri zdravljenju morate pa paziti, da se vnovič ne prehladite, ker hi utegnil novi prehlad imeti še neprijetnejše posledice kakor stari.
3 dni prihaja, dni traja in čez dni izgine
Vsakdo, kogar se loteva prehlad, čaka tri dni. da v resnici zboli. Pojavi so z glavobolom, nerazpoloženjem do dela. z izgubo teka; bolnik potegne vsak čas iz žepa robec, kiha na vse pretege, toda ni mu dovoli samo en robec, niti dva. niti trije. Prehlad kai radi nalezemo " pisarnah, šolah, sploh v prostorih, kjer ie mnogo ljudi. Prenašilnja prehlada ne moremo preprečiti, tudi ne. če si zakrijemo usta z robcem, kadar kašljamo in kihamo.
Kadar se prehlad ne pojavi z zunanjimi znaki, se bo zanesljivo zadržal v notranjosti organizma. Prehlad, ki ga ne zdravimo, utegne imeti za posledico vrsto nevarnih obolenj. Utira pot bronhialnemu katarju, revmatizmu in drugim boleznim. Prehlad ie temelj raznih bolezni. Zato bi bilo zelo dobro, če bi se vsi ljudje tega zavedali in ne bi nikoli nahoda zanemarjali. H rž ko začutimo neprijeten ščegot v nosu in grlu. moramo takoi preprečiti resnejše obolenje.
Prehlad in angino najlažje preprečimo s toploto. Znojenje ie največji sovražnik prehlada. Največji mojstri znojenja so Japonci in. Finci. V starem Egiptu so se ljudje pozdravljali: »Kako se znojite?« O lem je pisal slavni nemški zdravnik Hufeland (17*12 do 183ti). Tudi laiki poznajo potrebo znojenja v primeru prehlada.	,
Če nimate kopalnice, da bi se potili , in parili v topli vodi. lezite v postijo ‘ in izpijte dve skodelici bezgovega £ai* I Topla tekočina bo povzročila mujenje.
Zavijle se v vlažno toplo rjuho In pokrijle se s toplimi odejami. Cim dalje boste vzdržali takšen ovitek, tem boljše bo za vas. K nogam denit* ogrevalen z vročo vodo ali kakšno drug vroč predmet. Paziti pa morate, da vas ne zebe. ker bi s tem zdravju boli škodovali kakor koristili.
Takšno znojenje sme trajati približno 20 minut; Če se parite v topli vodi. mora imeli 36 do 42“ C. To temperaturo morate vzdržati 10 mtnut.
HLAČAJTE
NAROČNINO!
Ljubek svetlosiv zimski p’a?č. pošlt s črnim krznom. Plašč je olil?pen in se spredaj zapenja z gumbi. Če mu od-paramo krzno, ga lahko nosimo še dolgo v poir.lad
Izda. a K.. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.