St. 15.
V Mariboru, Četrtek 8. februarja.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI
Izhaja trikrat na koden, vtorek, četrtek in si>boti>. ter velja po poiti prejeman, aii v Maribora s pošiljanjem as dom, u celo leto 10 golti., za pol !f>ta 5 gotd., za četrt leta 2 fold. 60 Ur. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrste 6 ltr. č- -■■ oraanilo enkrat tiska. 5 tor. Se •« dvakrat in 4 tor. 8« ■etri-all večkrat tiska. Vsakokrat se plača atempeij za 30 kr. — Dopisi naj le Izvoli  frankiratii — Bostopi i ie ne vračajo. — Uredništvo jo v Maribora, v koroški u ki liišn. štev. 220
O p r a v n i š t v <>, na ktero naj se blagovolijo p<i»iijari naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči. je v t; kami i: P, s kaza in dr., v koroški ulici hiin. it. 228
\ar04Iiu denarni zavori.
porotnikov. To se  ve. da   bi morala taka. velika banka za vse  Slovensko   osnovana biti. Ka-V Ljubljani. c>. febr. [Izv. dop.]   j pitala se med Slovenci za tak početek lebko dobi. Hereni v Vašem denašnjem list imIvu članka, *)|Saj menda  vendar zna buli Slovenec   to ustvariti
kar Nemce, ki se obogati z denarjem naše domovine pa ga gre dmgam konsumirat, nam torej v vsakem obzira narodno-gospodarstveno .škodi. Torej možje na posvćtl
ki obadva pozornost Slovencev obračata na glavni i med pravili potov, po kterih se rešimo : na gmotne, materijalne reči. Vsi vidimo in vemo, da BO Cehi res najbolj se s tem tajili clenientov8oprostili, da so ustanovi juli, pole,",' dajanja političnega poduka, tudi S denarne inslitute, kteri so bili popolnoma domači in v poštenih narodnih rokah, je torej narod zaupanje v nje dobil.
Kavno zdaj, v politično mrtvem časa, ko sc
celo g. Poklukarju v državnem zboru zdeha, je
čas; da so opomnimo, da misel sprožimo v taeili vprašanjih, (iotovo jo sicer, da bode še dosti pretepanja in Oprezovanja in pomišljanja, predno se kaj stori; kakor pri drugih naših podvzetjih. Ali vendar imamo že več koristnih drugih narodnih zavodov, zakaj bi ne mogli ustanoviti tudi v <■-liki de n a V n i z a v 0 d. s kte.im narod osvobodimo od domskega in t ijegn kapitala.
V Ljubljani bi tak zavod gotovo vse druge enake, prekosil, ker je tukaj vedno dosti kapitala nakopičenega, (iraška eskomptna banka, ki je tukaj filialo naredila, dobila Je V prvem tednu vlo'Sonib 250>000 gld, in bo brani Be naprej, kakor je iz začetka storila, ;"»'/_.",., obresti plačevati za vložnine. .,(Jevvei b-bank" ktero so nemškutarji ustanovili, da bi zavirali „obrtnijsko posojilnico-, bode nehala, ker so upravnemu odbom protezavno zdi za la zavod delati brez primerno plafv. Združila so bode z oskomptno banko in dozdanji druš-tveniki trgovskega in obrtnijskega stanu, kterim to združenje ui rjo volji bodo menda spet pristopili „obrtnijski posojilnici."
Torej  tla v Ljubljani so dobra, treba samo ••■•i Nadaljevanje prihodnjič. Ucedn.
Dopisi.
Iz Miihljutii«'. 5. februarja [Izv. dop.j Med najsjajnije veselic©, ktere daje naša čitalnica svojim udom. spada v prvi vrsti vsakoletna beseda v spomin Vodniku. Tudi včerajšnja sc je dostojno pridružila dolgi vrsti prejšnjih Vodnikovih besed. Program je bil raznovrsten in se jako ngodno izvrševal. Pcsebno blagoglasno in krepko je pel moški sbor himno .. Vodniku" in Tomažekov zbor ,. D orno viniu ]><»<! vodstvom jako zasluženega
načelnika gOSp. V al ente. Poseben užitek pa nam je napravil gOSp. Moden, kteri je arijo iz. opere ..In bali o in masclieia" tako izvrstno ped, da moralno le obžalovati, ka nam je tako ledko dana prilika, slušati njegov zveneči glas in posebnim občutkom natlihnjeno petje, /lasti pa še na deskah, „ki pomenijo svet." Trio   v l)—moli i Mondelsohn
— Bartholdy) bo posebno okusno Igrali gospodje
S a u te I   (violončel),   i       ar   (gOgle) i  E ii'» r s t e r
(glasovir). Peto točko, tri spev it opore „Lucrezia Borgia" so peli«! gospa Odijeva in gg. Meden in Vaienta, kakor je pri tako izrednih močeh pričakovati, — izb eno ter nam lepoto te kompozicijo pokazali v vsem svojem blesku. Vreden finale pevskega oddelka je bil zbor Tovačovskega „Straža pa Višebradu". Kol sedma in zadnja točka programa je bil »dramatičen" prizor, kte-regaje zložila gospa Lujiza Pesjakova z naslovom:
.. Na Koprivnikn." Predstavljal se jc prav dobre, ka se samo po sebi razumeva pri gg. (i raseli j o, Nolliju in gospej Vaienta-Brusovej, a I i/ur sam nima nikakor snega dejanja, govori so predolg1 in konec ni ravno ngoden, tedaj ta prizor vsnj pri nekternikib ni napravil nikakorsnegn učinka. Blanstrumpf-Poesie.
Po besedi Be je pričel ples. kterega se je udeležilo nad 60 parov. Ce ne po Številu, smemo po krasoticall, njenih bogatih in okusnih opravah, po živahnosti, ktere j se jc plesalo in pO celem „arrangement" ta ples uvrstiti med najprvo v celej Ljubljani. Zlasti pa nam jc dopadal kotiljon, kterega je gOSp. Juvančič posebno okusno vratil. Po ranega   svita je  trajala veselica,  ktera bode
V8acemu vesel Bpomin, marsikomu pa — prijetna
srčna rana.
Ce Še pristavimo, da je vstopnina znašala nad 200 gold., bi bili v glavnih potezah omenili vse vaŽniSe stvari iz katerih je razvidna, da jc čitalnica Vodnikovoj veselicoj združila .,uti!e dulci,u
Dne, 4. t. m. je gosp. dr. Zamik iz Dunaja od predsednika Hopfen-a dobil nujno povabilo, priti v državni zbor, sicer izgubi svoj mandat. Gosp. dr. Zamik pa hoče biti dosleden in (»stane V Ljubljani, tedaj bode. mandat izgubil, kar jc vsakako boljši, nego iti na Dunaj, kjer se mora zlasti gosp. tiru. Poklnkarjn hudo goditi, kajti k Vodnikovoj veselici ie brzojavi!, daje ..v preg-nanstu (!??) v nstavovernera Babelu.*' Prostovoljno pregnanstvo! to vsaj je originalno! Po branem tem telegramu je bila pomenljiva tišina.
Iz Celovca«, 5. febr. . [Izv. dop.j Vsak izbujen narod česti Bvoje imenitne može. Francozi imajo BVOJ pnntlieou. Nemci svojo \Vallhallo, tu notri postavljajo svoje možake v večni spomin, I ir jih od leta do leta slave. Neumrli Kollar je prav tako opominjal Slovane,   naj tudi ..slavijo -lavno
Listek.
Beseda o Simonu Jenku.*)
Možje! mladenci! Trudni potnik, ki je ves mili »len potoval, z radostnim srcem pozdravlja večerni hlad, prijemajoč ga v svoje krepilno na ročje. Takemu potniku podoben je rodoljub, kteri se poleir poslov vsakdenjega poklica Bče za svoj mili narod trudi. Od sama iu hrupa nemirnega življenja se on rad v čarovnem kraljestvu poezije spočije. Ako bi ga poezija s svojimi milimi iu vzvišenimi mislimi ne okrepčavala, razdraženih žil mu ne pomirjevala, nabranega mu čela ne oglajala, 0n hi upešal, izvir besed bi mu usebnol, srce bi mu za lepoto prirode in blagost človeštva (drpmdo. I/. poezije, nam v rejo obilnOSt inislij. iz jeue.^a studenca zajcmljemo novih. mladenSkih močij, vdihu pesonskem, v raju pesenskih idealov in stvorov mladimo, blažimo, osrečujemo se, tn obogačeni visokih idej in nežnejših človeških Suvstev povra čamo se iz blaženih vi tov poezije ZOpet na šumno popriŠče javnega iu dušnega bojevanja, s ves tej Si
*) Ta spis ponatisnemo za pokus is ravno Izšle knjige „Izbrani spisi Janka Pajka,,, ki se dobi pri Ler cliejji v Ljubljani, iu pri pisatelji v Mariboru  za 1
gld. (zbrali smo baš ta v tej knjigi prvič natisnen
spis. ker 80 izvrstni nas umrli pesnik .Jenko vedno ho premalo ceni in — čita med Slovenci, Uredn.
si Bvojega zemskega poklieanja, navdušnejši za obči prid človeštva.
Zato &e zanimamo ne samo za pesniško proizvode, aegO tudi za pesnike same. ker nam se iz poznavanja jih življenja in mišljenja tudi smisli jih poezij bolje razodevajo, tako da, čem natenje se z jih mišljenjem in čuvstvovanjem seznanimo, tem veći duševni užitek iz jih pesnij posnemamo, a vrh tega i sami sebe po njih obrazujemo iu blazino«. Pogledimo torej Jenkovo življenje!
Simon Jenko se je rodil 1. 1835, 27. oktobra v Pedrečah blizu Mavčič na gorenskem Kranjskem. Hiša jegovega o$o si<ji na robu sorskega polja, kakor on sam poje: nKjer zibel je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji So hiša mi zdaj." Pod jelovim domom ..Sav.a grmeča v strugi šumi Ko leta nekdanja, liže peči." Diven okraj! kedar se na južnem br.egU Save z <<ušr proti Ljubljani za-viješ, prideš, samotno veliko 068to na desnoj zapustiva, v krajino /. losom iu grmovjem obraščeno. Lo^r sc skriva za logom, vesnica vrsti za vesnioo,
Saviu tok beži na levej, polja se razprostiraj., na desnej: tu pa tam sc beli kakova ostarela oerk vioa v samoti. Tako se pride <h» Podreč, Tam te sprjmejo bukovi in gabrovi uaji. pod njimi raste bujna travica, podrečkiiu Čedam ugodna paša. Tu pa tam izvira studenček izpod brega, bite* brž po svojem pojavu v Saviuo krilo. In kakov pogled z brega nad Porečanii! Pod teboj čisti, zelenosinji valovi Save, v Savi  meliue (nanosi) drobnega
peska, onkraj Save prostrana, zelena, v bogatem klasji zibajoča se ^gorenjska ravan" tja do Šmarno gore in do vznožja visokih „grintovskihu in ..kamniških"   planin,  molćčih   v visoki  oblok nebesni, ozirajočih bo črez tri slovenske pokrajine: kranjsko, Štnjersko in koroško, dledajoč znad Podreč na te veliče8tvene plan,ne spominjaš se nehote pesnikovih „naših gorM,kterim je te-le krasne vi'stioe posvetil: llogofino so dvigajo nase gorč, Ozirajo se na cvetoče ]»olj6. Pošiljajo toke mu bistrih voda: Kavzdol s.- podvizaj" hčere gora, Pozdravljajo rod, ki se dviga na dan, 1 last Imentde gord ino plan . . Odtod, kakor pesnik  zagotavlja, ..Triglava visoko snežno glavč še v sinji daljavi viili oko/. Ves okraj,pesnikovega doma diše nekim poetiškim, idiličnim, dobrodejnim  duhom miru, zninišljennsti,
senjanja. Tu je prijela pesnikova duša ono ljubezen k mirnej, tihej. a vedno delajočej in preme-njajočej prirodi, ktero pesnik s tako veščim in ljubeznivim peresom opisuje; tu s« v pesnikove) duši nastali vsi in vsakoršni ,.obrazi" prirodni, kterih pri njem toliko nahajamo« Naše početne misli so proizvodi in utiski prirode, pokazavŠO nam sc v prvih letih naše mladosti; mi — ponosni gospodarji vstvarjenjaI ostajamo vodni učenci in podložnik] prirode; rojstvena obstojate\jstva, prvi spomini, i»rvi uti^i zunanjosti dajejo nam merodaino naprav^jenje (smer) za ves život.
«»   učenji  Jenkovem  v Ljubljani  in Celovei
slavo Slavov slavnih" in obrodile so besede njegove v našej ne predavao minoli preteklosti mnogo dobrega sadu. „Narod , ki ne zna ceniti svojih velikouruuih mož in del njihovih, ni vreden da se mu rodijo.u Da pa tudi gorotanska slovenska mladina svoj jezik ljubi in zaslugo polne možake svojega naroda vrlo česti iu slavi, in se zaradi tega vsestransko v petji, v deklamovanji in v govoru vadi, nam jc bil dokazal 4. dan tega meseca. Osnovali so namreč pretočeno nedeljo v Schrnderjevej dvorani * slovenski dijaki tukajšuilt srednjih šol mično besedo v spomin Prcširnov, h katerej sc je velika množica poslušalcev zbrala, med katero smo našli marsikakega dobrega znanca iz bližnje in daljne okolice celovške. Veselico je pričel dijak E. s kratkim, ali jederuatim nagovorom. Razlegali so sc potem olikani, krepki glasovi 2$ dijaških pevcev v marsikakej lepej pesmici. Najbolj so dopadale pesmi: „Lipa oživljena", „Domovini, „Plahe deklice", ..Strunam" in Kocjančičcv šopek narodnih pesmi. Ncktcrc teh pesmi morale so se dvakrat peti, ker ploskanja ne bi bilo drugače kmalu konca. Slovcstnostui gov »r, (dijak F.) nas je povzdignil do pravega razuinetka cele svečanosti. Z lepimi mislimi in primerno besedo je mladi govornik spodbujal poslušalce k hvaležnosti in ljubezni do neumrlega našega Franceta, katerega nam jc narisal kot pravega človeka, domoljuba in pesnika. Euaka temu govoru dostojna je bila deklamacija Preširnovega rU6cnc-a." Želeli bi mlademu deklamatorju, da v prihodnje pazi na to, da sc kretauje, govorjenje, lice iu beseda bolj vjemajo. Mimo vsega tega jc to svečanost ven-Čalo urno in razumno sviranje na glasovira od strani mlade gospodične Janežičeve, katero nas jc spominjalo nežnih in rahlo čutečih src naših Slovenk. Vso hvalo izrekamo ob enem mlademu G. za izvrstno iu popolnoma izurjeno igranje na go-slih iu posebno pevovodju za marljivo njegovo delovanje.
Došlo jc mnogo telegramov, katere so zbrani z velikim navdušenjem sprejeli, tako od goriških dijakov, iz Maribora, Trsta, iz Rojaue, od Ukov-skih narodnjakov i. t. d.
Vse je popolnem ubrauo bilo; lepota in prijetnost domačega jezika ste se močno vtisnili pri vseli poslušalcih in reči smemo končno, da letošnja Preširnova svečanost vsem , ki so sc je udeležili, iz prijetnega spomina uikdar ue p rej de.
Iz l^tiftltfirtl tr|gi*. 4. februarja. [Izv. dop.j Pisal mi je prijatelj iz Dunaja,  da je slišal
v državnem zboru brati peticijo tukajšnjega „Fort-sehrittsvercina", kateri je zopet enkrat zbobnal vkup toliko udov, da so mogli sklepati. Smešno je res, kaki so uaai ustavoverci. Hočem Vam vendar povedali en dogodek iz ustavoverske zgodovine naših tržanov, kateri boda pokazal, da možje, ki so podpisali peticijo, naj sc napravi postava rproti klerikalnim napadom na ustavo" iu za druge „liberalne" naredbe, nimajo ue iskrice političnega prepričanja v sebi, da se samo kakor slepci dajo voditi od celjskih kričačev (Marck, Neckermaun). Hotel si je narodnjak na Laškem napraviti šalo in jc predložil istim, ki so odposlali kot „ustavn-verci" peticijo Seidlu v državni zbor, neko eminentno federalistično manifestacijo v podpis. „Ustavoverni" udje „Fortschrittsvcreina" so jo podpisali, kar jih pa ne zadržuje, podpisovati centralistične izjave. Tz tega sc vidi, da peticija laških „Fortschritt-vereiucev" nima nobene veljave, kajti ljudje ne razumejo ue betviec, zakaj gre. Dcnes podpisujejo federalistične adrese, jutre ustavoverne peticije — kakor kdo poželi. — Na narodnjakih, ki vedo, zakaj gredo sedanji politični boji, pa bi bilo, da bi paralizirali, uničili upliv celjskih usta-vovernih duševnih rev in tako uemogoča storili društva in početja, kakoršna imamo tukaj. Povsod so ljudje, ki po svojem umu niso tako daleč, da bi si napravili samostalno razsodbo o vsakdanjih dogodkih in namerah, pa delajmo, da take ljudi za nas pridobimo, podučujmo jih, vežimo jih na nas z vsemi mogočimi, duševnimi iu matcrijahiimi vezmi!
Iz Trttttl« 6. februarja. [Izv. dop.j Da si ravno smo osamljeni in precej zapuščeni mi slovanski varhi slovanske Adrije iu dediči prihodnjega glavnega pristanišča Slovcuijc — vendar tudi v tej osamljenosti ne drcmljcmo, temuč dcnes tu jutri tam nekaj za narodno probujo storimo.
Rojanska čitalnica, katera mnogo dela za prohujenja naroda v okolici, napravila je 4. t. m. impozantno veselico v spomin Vodniku. Vstop k tej veselici so imeli samo udje, kar jc odbor odločil zarad tega, ker se je pri zadnjih veselicah vsled povabil toliko neudov zbralo, da udje sami niso imeli prostora. Neudje se za majhno vstopnino radujejo, udje pa, kateri za začitalnico mnogo žrtvujejo, še prostor težko dobe. Da se je neudom vstop k veselicam dovolil, je bilo na kvar niatc-rijalucmu stanju čitalnice, ker marsikateri je samo pri veselicah svojo vstopnino plačal, kot ud pa ni pristopil. Tako je čitalnica ude si odvračevala, sedaj pa jc temu konec.   Zadnje veselice so se
samo udje udeležili in bila je vendar krasua. Prvič je govoril gosp. Hadcrlap o Vodniku, potem se je igrala igra „Klobuk". Godba polka Sachsen-Meiningen je vse zadovolila. Posavski bratje iz Krškega (pevsko društvo) so nas v veliko naše veselje telegraiično pozdravili, kar smo vrnili. Po končani besedi jc bil živ ples.
Zarad pomanjkanja časa se je igra „Svoje-glavneži" morala odložiti. V sahoto bode zopet ples in v nedeljo 11. t. m. vkupua veselica, pri kteri bodo „Svojeglavncži" prišli na oder.
Iz Kagrcbll. 5. febr. [Izv. dop.] Počil jc bil glas po našem mestu, da naši zaupni možje v Pešti niso uič opravili, da jih je Magjar zopet za nos zvodil. (Slovan idc že od nekdaj rad na led.) Akoprem uič gotovega ne vemo se, vendar nemarno nobene vere. Zato tudi včerajšnja novost ni iznenadila, in denašnje govorice, ki trdijo, da dogovarjanje ide dobro dalje, ni obveselila. — Kako! Ktcremu Hrvatu krvne vzkipi, ako ima še kaj poštenja v sebi, če vidi, kako pišejo mađarski, in po navodu teh, nemški listi o Hrvatih in našem političnem gibanji sploh! Na pr. „N. Fr. Pr." ne neha dau na dan svetu tolmačiti, da na Hrvatskem vse preži samo po službah, službah, službah, in da je politika samo pripomoć do njih ! Prav tako pa tudi pišejo peštanski vladni listi v isti čas, ko so naši možje — kterim ui treba slu-žeb — v Peštu, Ni to zasramovanje, natolcevanja celega uaroda, ki kaže, da bi Hrvate radi prevarili, ue pa pošteno pogodili se ž njimi ! Nema po-pošteuja-jL Magjara!
„ Magjaroni so začeli izdajati svoj dnevnik, kterega ,,Narod" imenujejo. Videl sem dozdaj prve štiri liste, in silil sem se tudi citati jih, kar je pa težko šlo, ker se vsem tem piskarijam vidi, kako ne pridejo iz srca in osvedočenja njih otcev, nego iz magjarske mošnje. — Tako imamo torej v Zagrebu 5 dnevnikov iu sicer tri v hrvatskem jeziku (narodni „Obzor" ter magjarska: „Narod" iu „Narodne Novine") in dva nemška (narodno ,,Slldslavischo Corrcspondeuz" in magjarsko iz Pešte mizerabel uredovano „Agramer Zcitung".)
Iz IHillftiJti. 5. febr. [Izv. dop.] Ko so kranjsko-slovcnski poslanci v državni zbor vstopili, navedli so za svoj korak tudi ta razlog, da bi državni zbor, ako ne pridejo, materijalno subvencijo, katero kranjska dežela od države dobiva, izbrisal. Dcnes je finančni odbor posvetoval o točki „subvencije in dotacije za nektero glavnice za zcmljiščuo odvezo." Rcfercut dr. Hcrbst predlaga, naj se sprejme od miuisterstva v proračun
— bil je ondi bogoslovec — nij mnogo sporočati; I tem važneje jc bilo jegevo bivanje na DuuajiJ kakor pravoslovca. Leta v Beču prebita so Jenku v literarnem oziru najplodnejša bila. Jenkovo življenje v Heču opisovati pravi se življenje sloveu-ske todaj z njim študirajoče mladine opisovati. Bilo je 1. 1859. Bitve pri Magenti iu pri Solferinu so Bacliovej sistemi luč ugasile ; absolutizem se jc tajal: mora, avstrijske narode, posebno neuemške tlačeča je odlegala. Slavjaui i u -Magjari so svo-bodneje zadihali. Prikazala se je 1. lSb'0 .,okto-berska diploma" — obet ustavnega vladanja. Narode je vzdramila uekakova nova sila iz mrtvila; mladež iu izobraženi del slovaustva je vzletel k višku kakor skrjanec v proletnej sapici. Kako jc vrvelo iu žarelo v uaših prsih! Kakova čuvstva, polna nadejc, kreposti, srčnosti, radosti so nas protresala! Slovenski dijaki smo se jeli spoznavati, zbirati, čutiti sinove ene matere Slovenije. Brez pravil, brez dolgočasnih društvenih ceremonij smo imeli „ besede", „posvete", igrali „parlament". Literarne moči so se jele pokazivati ; mladi pesniki
— pesenstvo in poezija je oudaj bila „prva" 5 kako bi tudi drugače svoja čuvstva bili izraževali?
— BO besedili svoje pesnice, mladi skladatelji besedam skladali uapevc, mladi govorniki prve poskušnje v govorništvu delali. Kakova živahnost, kakovo delovanje, kakovo rodoljubje! Iz one dobe so nam prirastli mnogi sedanjih slov. literatov in umetnikov j naj imenujem našega Erjavca, Tušcka,
Stritarja, Zamika, Tonklija, Davorina Jenka — iu našega pesnika „Simena"! Vtem šumnem pre-rojenji časa je nastala slovanska marseljeza „Na-prej", kterej jc Davorin dal glas iu peruti, noseče jo v migljaji Črcz ves slovanski svet. Ogromni utisek te pesni si vsaj nekoliko predočiš, pomi-slivši, da je to pesen prvikrat okoli 1!K) mladih, navdušenih pevcev pred občinstvom kake dve tisoči poslušateljev broječim pevalo! Kako ponosni smo se čutili oudaj Slovenci! Kar jc slovanski vzbujeni svet čutil, sve to je slovenski pesnik v gorečej besedi, slovenski skladatelj v veličestvenib glasovih izrazil. Videlo se jc kakor da Slovenci, ta ,.bcnjamin" in „mezinec" med slovanskimi plemeni , slovansko kolo vodijo. 8 kakim vernim srcem smo popevali Jenkovo „Pobratimijo", s kako pobožnostjo jegovo „Molitov" ! To niso bile Jenkove pesni, to je bil izraz vseh iu vsakega. Enega se je boginja pesništva doteknola, da jc čuvstvom vseh podelil besedo, enega, ki je glasom podelil mero iu pravce. Pesnik Jenko je bil „vtelesjena beseda, Davorin Jenko živo je glasilo. »Strelovod ne stvarja niti kuje žarečih strel po njem iz temnih oblakov v črno zemljo švigajočih, a ou jim kaže najkrači pot, on jih vodi v zemljo: pesnik nij znašel domoljubja, a ou je učil ccuiti iu slaviti je, podelivši mu uajkrasnejši izraz. Duh časa, visoke ideje po pesnih izražene so dih pesnikovega naroda. Da si genij narodov tega izbere, a ue drugega ljubljenca, to je oni dar viliuski, kteri se
zove „dar pesništva". Takov dar je slovenska Vila uašemu „Šimeuu" poklonila.
Izpolnivši pravdoslovskc nauke ua Dunaji naseli se S. Jenko v Kranju, ..malem mesteci", stopivši v „tesno, zadubio pisarnico" za uotariat-skega pisarja. Jegovo življenje je bilo v Kranju jednostavno, tiho, malo znatno. Pisarnica, čtenje v Čitalnici, kratki sprehodi, tak mu je bil vsakdenji život. Jako ljub mu jo bil prijateljski pogovor pri kupici vina z rodoljubi na „starej pošti", in^raz-govarjanje s prostimi ljudmi pri bučki piva. Jegov govor je bil vselej šaljiv, dostikrat šegav, nikdar brez soli; o filoznfiških in juridičnih predmetih, v kterc se naši prosti ljudje tako radi spuščajo, jim je „g. dohtar" rad zabavljal, kar je jemu in jim mnogo veselja delalo. Najljubše pa mu je bilo zamišljenemu stati pred svojim stanom iu s tobačnim dimom poŠilati svoje misli v neskončno prostranost neba. Po cele ure jc stal včasih pred pragom zamišljen, pravi naslednik Prcširnov, ki je imel enako navado. Kako pusto mu jc bilo pi-sarjcuje, to mi je večkrat tožil. Ravno tej nevolji jc dal nepresegljivi izraz v klasičnem „Trojucm gorje", kterega zadnja strofa sc glasi:
„Gorje, kdor zatajiti
Prisiljen voljo i »reč Bedakom posoditi
Caa mora, glavo i roke1*.
O Jenkovem bivanji v Kamniku in jegov eni povratku v Kranj ue vem poročati; 18. nov. 18G0
postavljena svota za Galicijo, pri Bukovini pa je že nekaj zbrisal. Potem pride na vrsto Kranjska. V ekstraordinariju je za Kranjsko postavljenih 70,710 gld., to svoto pa je miuisterstvo v dopisu na finančni odbor zvišalo na 100,701 gld. Dr. Herbst pa nasvetuje in odbor tudi sklene, postaviti za Kranjsko samo 40.000 gld.
Kaj bodo naši poslanci rekli, kadar prida stvar pred celo hišo, ne verno. Menda pa bodo sedeli po navadi kot tihi družniki in k večjemu proti nasvetu finančnega odbora glasovali. Da pa bode nasvet odborov v tej stvari od cele hiše sprejet, ni dvomiti in naši poslanci bodo vendar enkrat prepričam, da od ustavovernežev ni doseči nič in ob enem bodo videli, da glavni razlog, katerega so navedli za svoj vstop v državni zbor, je prazen. Ustavoverci jemljejo državno pomoč kranjski deželi, naj bodo nje zastopniki v državnem zboru ali ne. Naši poslanci vidijo sedaj, kako jim ustavoverci povračujejo, da so jim pomagali, državni zbor oživiti. Ali pa bodo Poklukar in Barbo si zmogli do možatega dela 3 Hočejo še za naprej se sramotiti dati V Rečeno je že, da glavni razlog za vstop v državni zbor se jc pokazal prazen, toraj ce-sante eausa cesset eflcetus!
Eno leto ! samo eno leto nam daj vladati o bog liberalizma in nemške velikosti ! — to jc zdaj molitev oticijoznih časnikov in ustaAoverccv. V tem času bi ozirali se na okolo in okolo, da morda vendar od kod pride augelj rešitelj. — Dozdaj ga ni videti od nikoder. Že ustavoverni časniki sami priznavajo, da nagodba s Poljaki ui mogoča, ker hočejo Poljaki odgovorno deželno vlado. — Kaj bode potlej, kadar Poljaki odido, tega si ustavoverci, kakor je videti, še ne vedo uamalati.
„Še eno leto" tako jc molil tudi minister Auersperg, kteri neki deputaciji graškega mesta ni mogel zakrivati svojega straha pred Iloheu-vvartovci, kterih „namene" je »izdajalske" imenoval, ter rekel, da so vse postave gazili. Torej miuister cesarja Franca Jožefa, imenuje bivšega ministra istega cesarja indirektno zločinca, ki spada v teško ječo ! I u vendar jc onega ministra cesar imenoval iu cesar tudi „v milosti" odpustil! Človeku bi se lehko v glavi zmešalo, ko bi v tej noruišuici Avstriji ne živel.
Politični razgled.
O pomemhi posvetovanj v financ uem odboru državnega zbora za Kranjsko , govori
je S. Jenko v Kranju premiuol ua sožalenje vsem, ki so ga poznavali. Pokopan leži na Kranjskem pokopališči, v sosedščiui svojega ljubljenega pesniškega naučitelja Prcširna. Najkrasuejši spomenik mu je prijatelj J. .Stritar postavil v krasnej elegiji: „Na Jenkovem grobu" v Zvonu str. 39, kjer Str. poje :
„V zemlji domači ležiš, v najlepši družbi počivaš.
Pole/,' tebe leži pevčevo blago srrč j Blažka ni srca slovenska nam zemlja rodila.
Ti po krvi si brat. brat si po duhu inu bil " —
Simon Jenko jc svoje pesniške iu prozaiške spise po Jaucžičcvcm Glasniku priobčeval: zbrane „ Pesmi" pa 1. 1865 izdal, z veliko skrbjo iu pom-ujivostjo opiljcue; Jenkovo pisateljsko ostalino hrani ,.Matica". O pesnih Jenkovih je J Stritar v Zvonu str. 44—47 izvrstno sodbo in pohvalo napisal: jaz tej sodbi samo nekoliko pridani. J. Jenko spada k epigonom Prcširuovim, ali kakor sem je negde vžc uazval, k Prcširnovičom. Lastnosti teh pesnikov, kterih glavni predstavljatelj je nedvojbeno Stritar, so: čistost iu jasuost besede iu oblike, umetnost združena s priroduostjo, ediu-jcujc narodne in umetne poezije, jemanje predmetov iz kolikor mogoče domačega življenja, za-globljcnost v filozofijo uarodovo. uckakov občečlo-veški kosinopolitizem združen s slovenskim rodo-ljubjcm. Pindarskih poletov, epopejskega kraso-slovljcuja, koturuske vzvišenosti, premda jih ti pcsuiki čislajo iu tu pa tam poskušajo, ipak niso
dopis iz Dunaja. V istem odboru je bila skleuena resolucija, katera vlado opominja, naj predloži državnemu zboru osnove postav, katere bi razmero države k glavnicam za zemljiščno odvezo u a Kranjskem, v Istri, Galiciji in Bukovini končno v red spravile po načelu, da se imajo pri-kladc k glavnici za zemljiščno odvezo v- dotičnih deželah določiti in samo, ako se še potem poni aujkljaj kaže, uaj država pomaga.
Po direktnih volitvah v državni zbor voljeni in t je ne došli češki poslanci kakor naš dr. Zamik so dobili od predsedništva državnega zbora opomin, naj pridejo v 14 dneh v državni zbor, če ne, se bodo za izklopljene smatrali. Seveda bodo opomneni volili v tej dilemi zadnje.
0 historičnem plemstvu ua Ceskcm pripoveduje praški ustavoverni list „Bohemia" sledeče v razjasnilo, kako so plemcnitniki državo-pravne strauke tolik upliv dobili med lojalnim plemstvom; „Glavar ene najvišjih plemcuitnih ro-dovin v cesarstvu je cesarja brez ovinkov prašal, ali je za ustavo. Cesar odgovori: „Ljubi moj knjez, kako morete dvomiti o resničnosti mojega podpisa!" Od tega trenutka sc plemeniti kavalir v ustavovernosti ni dal omajati, pa 12. september jc v njem toliko pomislekov izbudil, da se je pri zadnjih direktnih volitvah za državni zbor pasivno držal." — Tako „Bobcmia"; drugi listi mislijo, da je omenjeni kavalir knjez Janez Adolf Schvvarzenberg, kateri kot sedanja glava svojega rodu nosi tudi naslov „vojvoda Kruinauski."
Naš praški dopis je v zadnjem listu govoril o najnovejši svobodomiselni naredbi na Ceskcm, namreč o nameri, za razsodbe v tiskovnih pravdah čeških časopisov delegirati uemške porotnike. Ne samo federalistični, tudi skoraj vsi ustavoverni listi obsojujejo to uaredbo iu pravijo, da ua vsak uačiu mora škodovati. Ako nemški porotniki Češke urednike osvobodc, ni nič doseženo; ako jih pa za krive spoznajo, bode razsr-denjc med obemi narodnostim ua Češkem postalo še hujše, ko je že sedaj in nemški živclj na Češkem bode izročen ncpomirljivemu sovraštvu Cehov. — Pomenljivo je tudi to, da eminentno ini-nistcrijalen list na Dunaji začenja sprevideti, da ustava veudar ni tako nedotakljiva, kakor dogma: list toži o „trdovratnih ustavnih dogmatikih." Ta izraz je najnovejša krilo vita beseda v ustavo vernem slovarji.
„Česky klub" se imenuje politično društvo katero   so   ustanovili   odlični Cehi v Pragi, med
šče dosegli: človeško srce. majhni boji vsakdenjo žizui, ljubeznivo češčeuje vedno pomlajajoče sc prirode, neženje iu blaženje človekoljubnih čuvstev, s tem se oni najraje havijo. s tem se našemu nravu tudi najbolje prikupujejo. Ako sc pesuiki smejo kiparjem prispodobljati, prispodobil bi tc pesnike onim starim kiporezcem, ki so nam toliko nežnih Aniorjcv, Psih, Genijev zapustili, iu tu pa tam kakov torso.
Vse te lastnosti obilno nahajamo v Jenkovih poezijah. Posebno pa se trije predmeti v njih odlikujejo : ljubezen k prirodu, ljubezen k človeškemu „srcu", ljubav k slovcnskej domovini. Pesuik iu ,.uarava" sta si liki brat iu sestra, poznavajoča iu razumevajoča se z mlada : vsaki dih v prirodi je pcsuiku znan iu pomculjiv:
„1 sred umeje Čudno govorico, Ki jih govorijo Zvezde i cvetice".
Najuežneje je Jenko prirodo poslavil v »Obrazih". Kar pesnik v prirodi vidi iu sliši, kar se z njim iu človeštvom godi, to mu sega v srce, to opazuje — ne s hladno pametjo — nego s srcem, on piše iu poje, kar mu srce narekuje. I tretji predmet, ljubav k narodu, k domovini, kako nežno, skrbuo, kako proroško iu tolažilno poje o njej. Jegova ljubica je domovina, za njo mu niti v grobu srce ue bode mirovalo. Primeri pesen ..Po smrti",   kjer pravi,  ka črez sto let jegovo
njimi dr. Klaudv, Skrcjšovsky, Zeithammer, grof Harracb.
V Pragi so na dnevnem redu konfiskacije, pravda zarad veleizdaje, žaljenja Veličanstva itd.
Podelitve redov na Češkem, o katerih smo v zadnjem listu poročali, še niso pri kraji. Ministcrski listi pišejo, da bode nekoliko plemeni-tašev ustavoverne stranke imenovanih za tajne svetovalce. Morebiti pridemo še do tjc, da bode vsak ustavoverec kak red uosil. Srečna Avstrija, koliko zaslužnih mož imaš!
Iz Angleškega se poroča, da so burni glasovi o nevarnem stanji ,.alabamskega" vprašanja bili nekoliko prenagljeni, ter da bode v prihodnjem prestolnem govoru izraženo upanje, da se bode stvar po mirni poti rešila. — Amerikanski listi pišejo mirno pa odločno o tej stvari. „Herald" sc izrazi resneje, rekoč: Amerika ne zahteva več odškodovanja, nego kar mirovno sodišče razsodi; to pa se bode moralo plačati, če uc sc bode z bajonetom izterjalo. (Amerikanci po nekterih virih terjajo šest miliard, t. j. ne samo ono, kar jim angleška ladja „Alabama" v vojni naravnost škode naredila ampak vse stroške in izgube, ki so iz tako prouzroČencga podaljšanja amerikanske vojske izvirali.)
Razne stvari.
* (Mariborska čitalnica) bode imela v nedeljo 11. t. m. ob 8. uri zvečer občen zbor, v katerem se bode volil predsednik na mesto umrlega dr. Preloga. Po volitvi bode ples.
* (Osemnajsta predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči v Ljubljani bode v četrtek 8. februarja. Predstavljala se bode nova burka s petjem v 3 dejanjih »Raztrgani", ali slabi prijatelji, poleg Nestroj-evega „dcr Zcrrisscne" poslovenil J. Alesovec. Burka jc znana kot eno boljih del Nestrojevih iu jc tedaj nadejati se, da se bode dopadla.
* (Kranjska deželna v 1 a d a) je plačala Janezu Jamšku iz Lož v vipavskem okraji četvorno talijo, ker je pri nekom požaru rešil štiri bolnike iz smrtne nevarnosti.
* (Železnica iz Maribora v Ptuj.) Prosilci za koncesijo tc črte so predločili mini-sterstvu dodelan projekt, po katerem bi dolgost železnice iz Maribora v Ptuj znašala 3.57 mil in stroški za njeno izdelauje 809.047 gld. S sedanjim ovinkom čez Pragersko je pot po železnici iz Maribora v Ptuj za 1.29 mil daljši, ne gledo
„srce bo živo spet", ka „po dragi domovini ogledovat bom šel, ko sinov naših sini, nov rod bo v nji cvetel;" prim. podobno misel v pesnikovej „Gori" (75). Kako bi tudi pesuik brez domoljubnega čuvstva mogel biti, ki nam je „Naprcj", „Molitev", „Samo", Adrijausko morje", »Pobrati-mijo" itd. zložil? Kaka ljubezen k domovini se odkriva v „Slovcnskcj zgodovini"! Domovina mu jc „Vsemu svetu nepoznana, od nikogar spoštovana" ali ipak jo ljubi, strastno, goreče. Mogočno, čestito, slavno bi lehko vsaki ljubil; to ne bi bila zasluga! Ali vtolaži se, pesnikovo srce! Nij tako ubožua povestnica naše domovine; jej posvečuje najboljše glave mozeg, uajčvršči duhovi krepost, najblaža srca čuvstva, uajboljši siuovi desnico! Sredi velikih narodov vklenen, stiskan, zaničevan brani se Sloveuec z zvezauiini rokami vsem navalom, neustrašen, iu ako ostauc sani sebi in svojemu programu zvest, nikdar ne bode premagan. Duševna in kulturna dela so tudi dela, dostojna, da jih Klio zapiše v knjigo ncumrlosti. To prepričanje, možje, bodi nam v tolažbo; to, mladenci, bodi vam v spodhujo! Pesnik pa, kterega život in dela smo pregledih, bodi nam vsem čislau, hodi nam v rodoljubji posneman! Jegova „pamjat" naj sc od zaroda do zaroda slovenskega ponavlja iu omlaja!
na včasi sitno čakanje v PragBTSkeni, Z name-ravno železuieno črto M bila tore] potnikom čez Maiibor-rtuj precej večja legotuost dana.
* (Nova slovenska knjiga.) .. Brstje, zbirka različnih pesmi j, zložila in založila L. Ila-derlap i Iv. Hribar." To je naslov zvezki, ki je ravnokar na sritlo prišel in se pri založnikih prodaja. Tisek je iz tiskarnice F. Skaza in dmgi v Mariboru.
T r bi ž - 1» e lj a k. Upravni odbor Uudol-fove železnice jc prevzel dolžnost, napraviti želez-nično čito Trbiž-Beljak tako. da bode ua nji vsak dan vsaj 15 vlakov sc lahko vozilo. To je na oni crti potrebno zarad tega, ker Be V Beljaku dve železnici združite in je torej živega prometa pričakovati, kameri se bode Še povzdignil, kadar bode črta Loka-Trst izdelana.
* (U j c t p o u a r e j e v a 1 e o b a nk o v c c v.) Janez Jagodnik iz Toiuin, okraj Ilirska Bistrica, jc bil zarad ponarejevanja denarjev na 8 let težko ječe obsojen, je zadnjo jesen Ušel, nedavno ukradel dve uri za žep. pa m. ni. ga jc Juri Mlakar iz Babne police pri sv. Ani nad Ložem spoznal in žandarjem izročil. Našli so pri njem ukradene reči in ponarejen bankovce za 10 gld. z mašino vred, s katero je denar delal.
* (Novomeška čitalnica) bo napravila 10. t. ni. drugo predpustno veselico s petjem, govori, plesom i. t. d. — Posebna čast in zahvala gre gospej Skaberne-tovi, ki bode tudi za to zabavo, kakor je za prvo, rado voljno in brezplačno odstopila prostrano nadstropje svoje hiše. Uljudno
se tedaj vabijo udje čitalnice. Lahko je ingotov« ljamo, da bo tudi ta pot vladala v našem narodnem društvu tista presrčna radost, ki nam je storila tako nepozabljivo milo prvo letošnjo veselico. Med nami o tacih prilikah ui razločka stanov in kast, ni neslane etikete, ne praznih marnov in po-klonov. Pošteno in odkritosrčno občuje Slovenec bc Slovencem, ko dober brat z dobrim bratom. Zato kličemo le za naprej vsem udom, ki bodo počastili našo družbo so svojo pričujočnostjo: Dobro došli ! — Le veliko naj Vas pride, da bo veselje tem večje. Odbor.
:;: (Gitfl ln i c a v Postojni) bode napravila v spomin prvega pesnika In buditeljo slovenskega naroda Valentina Vodnika 11. t. m. ob polu Tini uri zvečer besedo s petjem, slavnostnim go* vorom, deklamacijo, komičnim prizorom, tombolo in šaloigro: ..Kdor prej pride, ta prej umije.•- To igro je sestavil Mir. Vilhar iz domačega življenja: bila je lansko leto igrana f čitalnici v veliko za-dovoljnost ljudstva, katera zdaj tudi ponavljenje tc igre zahteva. — 1*<> igri bode ples. —
:i: (Rojanska čitalnica) napravi v nedeljo 1 1. t. ni. besedo B tombolo j dramatični odsek bo predstavljal igro: „Svojoglavneži". Uljudno se vabijo vsi čestit udje. UCUdje povahljcni z listkami, ]>o udih vpeljani plačajo vstopnino.
,: (Smerkavi I o nji.) Med konji ua štajerskem se v zadnjem času kaže v pomislekov vredni razširjenosti bolezn, katero smrkavost imenujejo, za to je e. k. namestnik baron Kttbeok v posebni okrožnici vsem okrajnim glavarstvom in
[46-6]
- • i ]-.■■> - , "J
občinam zaukazal pazljivost na naredbe, ki so pripravne, nevarni bolezni pri konjih, katera lahko tudi ljudem škoduje, v okom priti.
:fc (Pun t proti pivo varjeno) je nastal v Građci. Tamošnji pivovarji so namreč ceno pira povišali, zarad česa se je kričeča množica pred stanovanjem graškega podžupana zbrala in terjala, naj podžupan pomaga, da se bode pivo po tisti ceni pilo, ko poprej. Podžupan je lastnike pivo-varjev k sebi naprosil, pa rekli so. da nemorejo shajati več, ako pivo po prejšnji ceni prodajejo. Kako se bodo ta stvar končala, se še nove.
:i: (V sle d tožeb zarad drag ote soli) je minister za trgovstvo kmetiškim družbam naročil , naj mu pošljejo svoja poročila ali nasvete o/ tej stvari.
(S t e v i 1 o a k t i v n i h d o s t o j n i k o v v naši vojski) znaša 184 generalov, 1236 štabskih častnikov. l.'l.<;7.'; višjih Častnikov. Pomorna vojska ima enega vice-admirala, 6 kontre- admiralov, 15 kapitanov vojnih ladij, 1"» fregatnih, in 17 kor-vetnih kapitanov. To jc število samo aktivnih : mnogozaslužni v pokoju niso prišteti.
* (Stroški za prusko vojaštvo) znašajo 64,800.000 miljonov, vsi dohodki Pmsije 17<» milijonov. Izmed stroškov Priisijo pride <!4" „ ua vojaško ministerstvo iu samo 41/.. % na ono za uk in bogočaslje. In to je „prvi kulturni narod" !
i: (Prebivalstvo v II i mu) znaša vslcd, zadnje štet ve 260.000 ljudi.
:|! (Ženski duhovnik) jc bil slovesno nameščen v Mansfieldu, mestu severno Amerike, ža župnika. To je drugi slučaj, da je ženska postala opravite!jica duhovnih opravil (seveda ne rimskokatoliške vere) v zedinjenih državah severne Amerike.
maclBOit nacliKtcMborac;;e ; ? realkai<& jf.<.B*fiinđms^eiio :1
Ersparniss. I
Kein Zim^erpntzer mehr.  Ein Sio^ der WUsensohaft
Dlo tiTirgfiizelohnoto Zlmrnorhodn- ' Dan neue AtUcm Pi ftaTvatlv. Ut(fl)fl Olauspaata mit ita.iftbuf i, w:1d)e tem tOM-cn tet e»e ranm >:■' :t      n is ve.r t*'tu6erti ttitem.
bfnfABlt« bon tra« i:n:i et b: r:i*< ml. Benlmmt tinh imt |ttn©ianj t nem »natn m : ituu- bc:i Kt ma vcv.vti&fe t, »ericibtu ii't .liifin in bev atleti nteit fflleter'aai |u jasen ait p«it»|tlQt ;K.tir et bef n<vrc> \u tmbftbien. i flt»6l bar ( t     .Waf.be fantuit Hntt i'inii '.'0 Ir.
Itbem   B8ugllil4  a:ii\t 'i t 1- rdj Mc l" eru n a  j;t neti   lvci: -t.-.t   i m .-.bn en« iiid'i f.tini I dr ići'.'; i a   rb Ifbt milic eitt-t br:i •» aat    Dal Hi nt   a .1 M.'genb,
auft d)t eter ic b : I ni 5iMa"': bft .ranitua, or. b.i;ei. ur \w t n ttvUlttn tife. al>< »en« c« to.: ■ ''utierbniM Uttttcttn u<! r o n.iinlirt) . b"« lete Bnflr« nuna Rut ■»Mor tBnnin b-.i ©ctlB irii bitn« fiD.i^-it. 1 etfli ro !v„ fcfnfl «u« fft.i:t t '.'0 fr
t>      ■ • r.'. x\ -J 'V:   >«      ; 1
K ti     \k    \  Nt   -n   *u'r'*'
— - ntm c.
D .1^4 -'i-' t 111      ■.!'■•   ■.!■•■ t   • a-'\ :ntle •'■'.\d). b i ti- !' t) n lun« ■'.1: c c t    ■ t|t.
1 2ta.i Bo«un--.vLc»:a,ir.to fo »t . . \ i.   Neueste ohirurgische Erfindung ! AtmoriKanlSOneS Jratent. EnfvlIsoho3Plbi»t-iciyntlerm!t8ufteumte, G« t -u-10   sohono wo1r«o Z<ihno f.irn J f ei Jnn?ir.i mtb v:t»ad):e:!e:t aijutreiite t; felbi mm Rbatitn te: u»e»rai a) b v ti vMr.nTiaje.t 1 g-icbtcaa)tct fraufe BevfOnttl fBnttnt obne it,-*,-it eu( r \: c <!a nM-tt'- nbnburftcn |fl Btunb« ■ nve.iaitn t ,:n fiib fc('"t ba« Šntirinttnt tootijle^tn,
^MF?H   t1 Ur |ebe tmt'»
ng talin ,i a b bi.-
•^ft.-'\: ,     9       Lon . -e II-
■h; •
'rautc uiu-itiieDtiicb 1. 1 S'.a.t i'O Ir. I Cu'den 50 kr. ein Dampf-Apparat \ut SeelnfeVrton tor r<SSbll<lien Kuft. Tine      V A "it Si-ttHlor, Scb' lan, Ao riter,   W .k til tiu, Wolinzou:u* r. o-i: •a* Balon*. - «■   ma   lite I      1Q) [b E c obr  uteMiit) ,1 fflcfubrt, (e ta6 "e «Hi v-11 n :auN u t a:'j ?t n- ; b ■<. ' n n. 1 e u I ' let
u:n- ninimt biefcfl Kltifliev jc na* -ii batf bie titinfte »bri rBfitl t t anf. Titf 9 ;iiif»oim nt feotc c.-'i'; iti tcin.m ponfc ftb^n. 1 Stiict 3 U
Ein interessanter Federhalter.
TA- -Ka\ ffaif« :lfa»clccn III. raJ "iTJ-Tf 3ulluf c.i av |o) l >. ,tab tr ftn 9lu;ti'44, tn«:t mcflt IBtn bit 4 ttutn bor acfitiftfteii 9Rca)atii'tt einen 9<tertaitet uarfj ua/ner nnflab< maib«it
,1 .    . . ,   ..... M „ i. r r.uu   »ci ci i.iuci   iiuiu   n.ifnr*   .in.u-o: ih.iuc.i
J    tf 1 * 'vl • *■ 1 1    fWMt*f«1rti B0 rt. ,a ,„. g«mtt ba« [afltra «fitnn«tnerfDatt»?ett.
0»ena titt HU fanfUjm*! „   „•., c .x :vt b im rtbtetbcn ebe- anb to : < -:i t
Sum tocbut^e tier Povson
e t Brlltb ina.i e. ve-r (Vttbtrt Diod)« vrheflott tt o b bcbcutcnb Me .»bec, nnb trftiot fftt bie'e V t<.t t    2 -f 50 •.'!.• »c ceu.'.r », ^4 (I illvc «»Uc tinrav iiirtit ttm .streetj tntfrrotben bat. ■ | •• bcrBatter i-t a« Idncm tib'nart'btr, m'* o-bar, bic KOttfrrttttton tfl tcurt. bal m.'» ven ivu, 10 i a-t m.1.1 m «t: r "u :tt-<   1 'h     **tnb fa>ttlb«n f«nn. eine tebe Ctžtunfl red)-J i;*«re etbtifft, nb b u ranni t? it bal       «■*• »luucn btr Hntebelitol«tejul'tenitanit, . u ba -tr .t -be*titanu )u emplcblcit, befeubeci «bcc fftr
■\   ■ uto.statuti', ii'tii.'ttirt-i, i fftcrtit, icbuet-
nnb nt Bicbrrh it tc# (Klgrnthtitnl
"ft u !tr;a'";i-it> 11 -tkivni a.  cin: a.;.    tt b lb!«
llllt.l tr.Vf ^11 i\- •) n;   bicfci'   jltib Me lltUVC-l>l;»
r 11 LoTmicU u>: It vclvrr   :in      1 • 5t ti-.^V rt', fo.P U t   >t«t|mi|   :::ib   t.a.\ti e:t ,
i trud 7 ajUfliiiteJ« B. 3
Vatriitn fl fl.
-0 11 Stiiđ reftet fl. l, l Xir;enb tt«b»fcenfiKtll
Tarob«n-Vl«tol«tt, f-n hamalclrt, 1 it.i ilavanna-BouCiUet.
FUt l' , Tr e:ne Sit tr. dlaotet. namlirt) MebUH-.fte bev  ToatBohl.ieor       aijarre fanti t« Muc tAte vatvnta Mtrrt) ta« * .'>,ir,nt 1 •..'*!> i.-itct "o tr• \t t ti'tcbcn. i tt< nanj ti ImpoitUtl Dtigtna •Utfleni »irb   oni l
■ m . 1 m. I1, i Ifiinnsr' t:er
iian.t>   X eivij »rit vinea-u 1 vav.e.i.tc tttett ift t r BeJbftoertBtl i Mini b i vin -.rt- e t u«
nt bet 'Ba-e .tt etnr et le , ca min. tur« bie aMttfl ttnb 2ta«be b-t e*:en "trt.tinbtidjtu la
vorm tet |t tn -it .-.v <-c »etralt an.:   i tatin.      n     -..,r0    , „ 6 ur* elnfacie Oefeucotunfl
nb tn bi« Sagen Pfart, ba>t te i btinia.t   bti „, , be, e b"en w,t, tct Wnmb be« orb itiren 5a<
dj tn b r laftbe fant lana. 1 Btfid bio« o tr. ,a., ent|   „ u.lf ,e ,„ >aS ftlmarom« i-eteal
'31ektro-galvani5Che Rinpre, Betettbneieti &a<t«n»« oenre*'«tt. Sine .vi.-ifibe.
tint bochit  >».fhtifl.-.   itir  irbttt SOtctifeban t) NJjBJtb W* r>( 0 S^atteit, fl. 1.
moMrhafiflt e>rtYnbttt«n. MedizmiBcne Theerseite,
i'o;t ^enb., *n-n m.-ri,' t"<btia• a.-t'!'c:t ift ' fltua„:„ tiC Bniberfrttei aofrcbale« unb n*:rc«
» oiticiteut, P r      I bit'«*«« nKBltBBtil) ..,.„e,     f„ fvt,vaut r.ut 6,it. BH«feBfag .»icaj-c«.
:t.t u.tteit b a mte«tan  t trn tptttj      •> .1 • ~tl,.,K„ ,»„^11 :c   ^.t »lintcn nnb ttrtra ficnrti
abeeittes b • 1 m tU ■ ar     Htitt« teuttt   t ■'■■•. ....im,mttn.   1 $tiia txmmt jiniv.i ima s:, fr.
IIH K' lo'. ■ eu n*
tntPtbrleb, ttf f». r ■ >; a 1 n-elb, G ( '.uitii; ,-.11 ,- e 1. Iltit :> fr. V r m'* tnaterlal i tt it lan ci e.t balben : .'i bit ieln: tc o t Bul bab rt bal fj tti\ i m C fen, 1 m i en > ircttbv-n StabI ttt fvfen. Lic vetrn rt:ftl i;i t; Keul (fl beratti ^ai'! ei ftbt leirt)! t.i 6»*tbi b ben i it unb fant bab t* tn hent[e(Beu .'c.trsu-.n iifl uit tii e n pt»Bbnlid)tn eflgeieiftn tu* £op« veli   icitift I v.ct en.
1 i tuđ ia.. iti. -'.'e'I toftti B Ol fi   S. M).
Persiscker, HaarfMrbemittel,
troburdj anketiMiđti# gtauel ftaat naib Betteben brattn ever (a)wav) gti'trM rrctcit t.intt; ta crbSIt jtiaKiib ; te tiatilOut c   tf :■ ■ Ift V n.Ht.iif
ttm Beretttt ttnb ifi gati) unfctSbltcB, 1 Barten fatnntt HntBtifuttfl s tt.
Zahni)erlen!!
nnftreltji Ift e«, boj Me .lintet ftbon in l^ra-
;art ileit Cltttcttb burit) r.t<i i'a'i ■m ,v • 2 mcr» iru t t-:cen. Ta* aner ni.t btite Uttttel ta tf.i tinb iic rrr.''tc;' ^a6hvertn, toettbf benSInbern faj Rabtten Ptia-.t ecfitb t n, 1 a i fte [cbrnetil 1 lbt< -al'ne etbalten.  Hiet»* ttner Gtbitm   o 'r
Pulver ge^en Fna«ach\veiFs.
1'ie'c* Bcfeftl^l ba* (Bflia« 2tbiritj:n bet tittb
ten r.-.bttrtb cttCltetrn boftfl i-nma.it*■>■■•• 11 rii'V.
lonlervtrt au<b tie Beftbnbuna. 1 Mi>.«bt-l. (antatl ?ln 1 e 'uttfli 1 »ilaub dr 8 Vtonatt, BU fr.
Dlagen-Tropiou,
bur.'j tre rbc nt fflagtnObtt, Ion tc Rretmbf, f 11  tii.. ■> •.babini Bi.t'i.i'cir, £rbbtcnnfR| .»tatar.-1 :c. tc. fi»fott b.tu.nib bet>ot-c:t toetbtn, mit garatu tirtem Btfetje, 1 •Uaccti fatntnt Khtecifuttfl so r
Ein7.i{>:e Hilfo
'Ur frantbfltUeitbe fjflfe j nu- tntt bie tnitlfnc sitamM ter rilutve raitt M:ic ld)teđll<be Utbel aatvi lebotltt vctrttn. ^tu Btrunipl t-ibr Brt foftel 'i. i.fO ^.
Kcrkul cs-Ef s išuz.
EpileptiSni k rc
(hožjast 1
zdravi pismeno /. zdravilom, ki ')■' ž 1   ve8 ln> Bto ljudem potnngalo
(60—19) 1. i n d f n - si ia «s (» is, Berlin.
h-j"^ •Tiir*t*fiiirii>faBJKitTii¥'i7i"rtrv--" "inn^r"   •. j ?i> v:; * v • -n t jfrv»Ait2TiiJJi
'.Vitreittttt.   1 žiti« viutnit .'lun'.t uitj
Kein Zahnsclimeiz mehr.
B
.tate
rtu,« in icbct ViOif au« H u ■ Ib an.c e-.-: nI m t ttt .»uloge ein«* ct: ro inatjnetlfd} n i'nbtc
»elđjet bte ttitfeblb r.    ti u 1-, Bat,  $1   oern tu ,t.:t<:r .^atir'd) nett. buteb tJtbciiuta rter ^rfalitiita
uif vi bellcn allc ,-t bt . "iic nt 1  11 ib  .'Orvt • \ua.ftr-atn, irirb in einc^i llu .enbltd gebcilt burđt
iciren, ^ittern, Bcbitotb t«, ^im frdber a a ter bie neucn B3ctl<net Rabntroblctt. Xit vataittii tfl
:i.ei''rina fcftft bio- •••> tr. unb m rb atjtUtbttffitl betitt ntbet, b-o; bti -'dđittvirfiiMob.i« Otelb retcur«
-•bevmaitu ju trajen tmtfoblen. flrjcbcn tritt. 1 Jlaccn mit flntrcttuna ho fr.
Iiuftpolster, j     Praktische Eriindunp,.
ju tmtftb'en ulltti ;He | »ben . f.» at:đi fiir jfa» 1   CS blirti ift t« atlun cn, ttt lint, ncultcr ItlR«
tm trbii-aT ■ s ■ if e, unb .in> btefe tutej t'rcCffa'ti. j:ti.-e.t. »tl.be* ^»eben b:fti(blAen »ttb; e* tibtr«
V ta 1, ttt  <    u- b nb Čuft t lengtnetbetl au;i, , itint allc* *>i b-ti;ie icm.bl aitOJittc, al« ait* an
al* 2a«   nb -:.biv> iner tn br o* .te umi e-« Biulflfett. Dunb Sfciinif<bnni eine« JTBelfe« CDaffas
trcffltrb: c .   r -;cr -'criui tfk  9. bat; tnan biefe faitn iua:i auafitb'.iđltrtt tit bere ftbtt.iMt linte
Itcifter im ticlnftcn Btaitn nnterB Inaen fantt, ttieusen. »ct*- teatci.it »u gebtauroeu ift. 1 V*'
».•nn titan bie Ctift bevau l.tfct, 1 2tul fl 3 bi.. 4 fc, atuiMciib f .tr eine JltaS. tcfttt t' 'r
Itefl C£ it-1 fitflt}t bie ffraft tint ttiae f.laft b?n t-aatiovt , m v.te i va.mrutj.i -,u B-lebenunl iu ftatfcit, ver.'tiee«" ■ ai» r jo v ti rad) • nt etfleii » branibe ba«ittt«f«fl« f r pa K be i kgt|ct t, i- tc. biub »en ; n>nbv ■» mtb vcrblnbei:t . (tu J.'cu.'tifuiifl. t Btacon [amntt 'ilmve litnsi **>> It. a' tiacb un '.
■■'ttin SDajitiemtrfett Mer ".»tunfe  eiti getltci it Oftold)   -tint. <■ '.'in ba'-et jau.mt taitenbtr J4:
fet. .
0*ara t r Hifi'r ; Uit e-ni» B..i> ■ t dj ntiftct 1'tari t ute unb l&tat ierttinfef, .iUe:< jufautm tj lil itnein babjajen Barten teftet bie« 7» It. tinte aUeln tofttt so rr.
(Meueste Zaubernndel-Biichse. eine ut te tla ifB0n)f«i sefuHl um BO feinen Irr. tiiieu enatiifo u BlelbBntnabeln nnb mil etnei aj.rrirtituna. Mitj man iebc nttv :n ibte »Jtarct natb stiiiume-.n t»m Bitfdein leutmeii taiei fantu B« nm>> baburib ba^ tiicften »etbOttt nnb taj <Su*;n trii-art. l Bad)|c 4-> tr.
Fliegen-Aether
fiirSimmtr. ftuebcii, Batenl 'e' ia:t.it;icl'niricc>:iib unb tettet biiine 1 '« etuntt b.t griMjte vtituae (Jlieo.eu aufl. l 6(aj.t)t 3u Ir. nuu
Jf^» Dotfletettbc «rnrel fmb filt bie bnerretd)dt)C i'fonaicrj c elnzlg und alleln tu ber gtfertifltfn 9tiebevtaoe fiaben.
A. FRIE3STSIAI81V 111 W?EW, j)rttttr|lrafic Ur. 20.
3 *  ... ... j      55 2 4
? *" o •• y --P ~ -' |j
rt »M
•c
- J .rt
r - *
-t KS
9§g 18
i Vli    ti ~~ S -r i - ' 7. 4»
-V ■"' •
-b c i i"4
rra«|».|-H*> |B:p|..
55 £
5
■■ O
S Vd   A To
m Hm«
m n ■ d ^. a >č o
k*
i
s.
trj   0  /• a
lzdatelj m odgovorni urednik Martin Je lov.še k.
Tiskar: F. S kaza in driiin.
 Y