Narodno obrambni namen maniffestacijskih uiiteljskfh zborovanj Slovensko učiteljstvo, združeno v svoji stanovski organizaciji, se je vedno bavilo z narodno - obrambnimi vprašanji in jim je posvečalo na svojih zborovanjih še posebno pozornost. Praktično delo ob naši meji, spoznavanje narodnih potreb in stalna želja po rešitvi perečih problemov naše državne in narodnostne meje, vse to je dajalo učiteljstvLi stalne pobude za predavanja, sklepe in resolucije. Le žal, da vsa ta prizadevanja učiteljstva niso naletela na zadostno zanimanje javnosti in upoštevanje na merodajnih mestih. Prav iz tega razloga, in ker se je pokazala v zadnjem času še večja potreba po takem delu, potreba po združitvi vseh naših sil za obrambo narodnega značaja naših obmejnih krajev, je začelo učiteljstvo prirejati večja manifestacijska zborovanja z narodnoobrambnim značajem. V preteklem šolskem letu, za naše obmejno ozemlje najbolj perečem in lahko rečemo tudi zelo nevarnem razdobju, so bila sklicana tri velika učiteljska zborovanja, na katerih je sodelovalo po več učiteljskih društev. Ta zborovanja so bila manifestacijska in posvečena narodno - obrambnim in obmejno šolskim vprašanjem. V Mariboru se je vršilo 11. decembra 1937. zborovanje sreskih učiteljskih društev Maribor mesto, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Sv. Lenart, Dravograd, Slov. Bistrica in Ptuj. Sedem učiteljskih društev se je s približno 600 člani udeležilo te manifestacije za našo mejo v Mariboru in poieg stanovskih zadev razpravljalo tudi o narodno obrambnih vprašanjih. Učitelj Mirko Vauda je zborovalcem predočil, kako se odtujuje slovenska zemlja in kako prehajajo naša posestva v nemške roke. Predložil je zborovalcem posebno obmejno spomenico, ki naj bi jo poleg učiteljske organizacije osvojile tudi vse politične organizacije, vsa narodno - obrambna društva in vsi vplivni činitelji, ki naj bi posredovali, da pride pred zakonodajni forum, ker je važna in nujna za utrditev naše meje z vsem njenim zaledjem. Spomenica je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Na tem zborovanju so bile iznešene tudi slcdeče ugotovitve: V političnih srezih Maribor levi breg, Maribor desni breg in Dravograd je 24.389 šolskih otrok s 499 oddelki in samo 460 učnimi močmi. Manjka torej samo v teh treh srezih 39 učitcljev. V omenjenih srezih primanjkuje 18 novih šolskih zgradb, 47 prezidav šolskih poslopij pa je nuj.no potrebnih. Stanje obmejnega šolstva kliče po^ nujni ureditvi, po opremi, po oskrbi obmejnih šolskih otrok s šolskimi in življenjskimi potrebščinami ter po socialni in nacionalni zaščiti obmejnega življa. Zborovanje je v imenu CMD pozdravil upokojeni šolski nadzornik Tomažič, ki je tudi kratko očrtal delo CMD za obmejne šole in učence, popisal vrednost darov za letošnje obmejne božičnice. Na zborovanju devetih učiteljskih društev v Ljubljani 5. februarja 1938. se je zbralo nad 750 učiteljev in učiteljic, članov sreskih društev Kamnik, Kranj, Litija, Logatec. Ljubljana mesto, Ljubljana okolica zahodni del. Radovljica in Škofja Loka. To zborovanje je bilo v celoti posvečeno perečim obmejnim vprašanjem in potrebi narodno - obrambnega dela. Dve predavanji: »Ali nam je narodnoobrambno delo potrebno« in »Po slovenskem Korotanu« sta zadostovali, da je učiteljstvo spoznalo, kako zelo je prav sedaj potrebna privatna iniciativa, ki naj postavi vse sile v obrambo proti ogromnemu raznarodovalnemu aparatu, s katerim razpolagajo nasprotniki. — Mi nimamo osvajalnih namcnov. ampak hočemo le ohraniti jezik naših dedov. Sprejeta je bila tudi sledeča resolucija: 1. Oblasti naj pri podeljevanju subvencij upoštevajo predvsem potrebe obmejnih šol in šol v narodno mešanih krajih tako, da bodo lahko v vsakem pogledu opravljale svoje naloge v korist našega naroda. 2. Spoštujemo sedanjo državno mejo, vendar pa ne moremo pozabiti na brate onkraj nje, ker ne more biti državna meja hkrati tudi kulturna meja. Zahtevamo manjšinske pravice onkraj meje v isti meri, kakor jih uživajo manjšine v naši državi. Velike manifestacije obmejnega slovenskega učiteljstva v Murski Soboti 14. maja se je udeležilo članstvo dvanajstih učitcljskih druitev. Nad 800 učiteljev in učiteljic se je najprej poklonilo na ondotnem pokopališču borcem, padlim za osvobojenje Prekmurja, nato se je vsa množica učiteljstva podala na zborovalni prostor. Trije predavatelji, učitelji Antauer, Gumilar in Kokolj so natančno očrtali narodne, socialne in gospodarske, kakor tudi šolske prilike v Prekmurju, ki je v vsakem pogledu najbolj prizadeto in predstavlja tudi danes nerešen obmejni problem naše domovine. Da je temu res tako, priča na tem zborovanju sprejeta resolucija* Smatramo, da je neobhodno potrebno takoj prirstopiti k ureditvi osnovnih pogojev za neoviran razvoj šolstva in za napredek narodne kulture, pri čemer je treba posebej upoštevati dbmejne kraje in razmere. Med osnovne pogoje spada ureditev obmejnega šolstva: gospodarsko, socialno in narodno osiguranje obmejnega življa; obmejna šolska poslopja naj tudi po svoji zunanjosti oznanjujejo ponos in dostojnost svojega zvanja. Namen vseh teh manifestacijskih učitcljskih zborovanj je bil zainteresirati pxav vse učiteljstvo, predvsem pa vso javnost, za pereče narodno - obrambne probleme in jih skušati spraviti v štadij sistematičnega reševanja in urejevanja. ; Dnevno časopisje je poročalo o teh velikih učiteljskih zboTOvanjih in objavljalo tudi njih potek in sklepe. Javnost je torej bila informirana; učiteljstvo je samo sodelovalo, ker se pač v ogromni večini že od nekdaj najintenzivneje bavi z narodno obirambnim delom. O'b praznovanju dvajsetletnice narodne svobode pa se morajo najti tudi sredstva, da bo vse to prizadevanje in delo rodilo zaželjene sadove.