“n Celje - skladišče K1U1Ž11IM S €0¥«#*i*R»ELJAt [)—Per V CžUH I 214/1989 glasilo delovne organizacije emo celje leto xxxix - št. 3-4 -26. APRIL 1989 OSREDNJA KNJ. CELJE Naš trenutek Svet, katerega sestavni del smo vsi, se vsak dan spopada z vse večjimi težavami tako na gospodarskem, kot na političnem področju. Opazna je eskalacija hladne vojne, odpirajo se žarišča napetosti, grožnja velike katastrofe je vse konkretnejša. Temni, zlovešči oblaki se zgrinjajo nad nas. Jugoslavijo pretresa huda gospodarska in politična kriza. Tisto, kar smo jeseni slutili in upali, da se ne bo nikoli zgodilo, je pljusknilo na površje z vso silovitostjo. Pregreta čustva in pregrete glave. Dogodki, katerim smo bili priča v mesecu marcu, pa tudi še v tem mesecu in katere si je lahko ogledal cel svet, so skoraj takšni kot moreče sanje. A žal niso sanje. Vse to je kruta resničnost, nevarne igre se nadaljujejo in dosegajo vrelišče. In kar je najhuje, na obzorju ni skoraj nobene svetle točke, ki bi obetala, da bo vendarle prevladal razum in vse tiste lastnosti, zaradi katerih človeka imenujemo človek z veliko začetnico. Prebivalce Jugoslavije je uspelo spreti. Spremljali smo lahko nem protest albanskih rudarjev v Starem trgu, spremljali smo zbor v Cankarjevem domu, pa številne mitinge po vsej Srbiji, v Beogradu, Vojvodini, Črni gori ter doživeli izredne razmere na Kosovu. Tu zdaj razmere urejajo ob prisotnosti milice in vojske ter v senci tankov in nadzvočnih letal. Veliko tega se je nabralo v tako kratkem času, v samo nekaj dneh. Na žalost pa je veliko vprašanje, kdaj bomo ponovno vzpostavili normalno stanje, normalne razmere. Bodo za to potrebni meseci, leta, ali morda celo generacije? Bližujoča bodočnost name torej ne kaže lepega stanja. Stabilizacija bo še nadalje vodilo našega dela, pričakujemo lahko še nadaljnji padec standarda. Resno in trdo delo nas čaka, da premagamo vse težave, v katerih smo in ki nas še čakajo. Morali se bomo odreči še marsikateri razvadi in se končno sprijazniti s tem, da lahko porabimo le to, kar si ustvarimo na podlagi lastnega dela, da je bodočnost odvisna izključno od nas samih. V preteklosti smo že dokazovali, da smo sposobni prebroditi vse težave, zato je odveč vsako malodušje, nasprotno težave nas morajo spodbujati k še bolj zagrizenemu delu. Kot moramo na eni strani preprečiti pojave centralizma ter onemogočiti razraslo birokracijo, tako moramo na drugi strani krepiti bratstvo in enotnost naših narodov, saj je to eden bistvenih pogojev našega obstanka. Naš trenutek, naše odločitve in naše delo bodo v marsičem odločili, kako bomo živeli jutri, zato ga moramo izkoristiti tako, da bomo lahko zadovoljni in ponosni, da smo ukrepali kot zrela družba, ki vidi in si zna izboriti želeno bodočnost. Urednik ČLOVEKA NE OCENJUJEMO PO TEM, KAR MISLI O SEBI, TEMVEČ NA PODLAGI TEGA, KAR DELA, KAR JE KORISTNEGA ZAPUSTIL. TITO - NAŠA PRETEKLOST SEDANJOST IN PRIHODNOST 4. MAJ 1989 Mineva devet let od smrti Josipa Broza-Tita, toda v naših mislih je še kakor živ. S spoštovanjem gledamo njegove stvaritve in beremo njegova dela. Ko se bodo 4. maja ob 15.05 oglasile sirene po vsej državi, se bomo spomnili, da so posvečene njemu - tovarišu Titu. Vemo, da ljudje, ki živijo častno in plodno življenje, ne umro s smrtjo. Tako bosta ime Tito in njegov duh večno živela med nami. Pred nami referendum in volitve Referendum o novi organiziranosti konec maja, volitve v organe podjetja sredi junija Občinska skupščina je s litve v organe podjetja pa bi tem je ocenil, da bi izvedba sklepom o uvedbi družbene- potekale v sredini junija. Pri dvojnih volilnih postopkov v ga varstva v naši delovni organizaciji 12. januarja 1989 med drugim razpustila organe upravljanja (delavske svete TOZD, DSSS, DO in njihove komisije) ter določila 60 dnevni rok, v katerem morajo biti razpisane nove volitve. Začasni organ upravljanja je v programu ukrepov kratkoročne sanacije določil, da se izvrši usklajevanje organiziranosti in dela z zakonom o podjetjih na referendumu konec maja 1989, vo- Franc Pangerl odstopil Član začasnega organa upravljanja Franc Pangerl, ki je bil zadolžen za trženje in strateški marketing in ki je bil s skupščinskim sklepom imenovan na to delovno mesto 12. januarja letos je zaradi neurejenih kadrovskih razmer pri svoji matični DO AVTO Celje odstopil. Skupščina občine oziroma Izvršni svet sta njegovo odločitev sprejela in ga 30. marca razrešila. Istočasno je pričel teči postopek pridobitve novega člana začasnega organa upravljanja za to področje. V. K. razmaku dveh mesecev negativno vplivala na motiviranost delavcev pri vključevanju v izvajanje rednih nalog, pa tudi na izvedbo referenduma in obeh volitev. Zaradi tega je bila na predsedstvu občinske skupščine posredovana pobuda, (ki je bila v celoti sprejeta) da skupščina spremeni rok za izvedbo volitev podanem v sklepu o uvedbu družbenega varstva iz sedanjih 60 dni na 120 dni. Nasvidenje na Gričku Tako kot prejšnja leta bo tudi letošnje prvomajsko srečanje z osrednjo proslavo na Gričku. Sicer pa so se športna tekmovanja in kulturne prireditve začele že v tednu pred praznikom, praznično razpoloženje pa ustvarjajo tudi urejena in okrašena okolja, kjer delajo in živijo delovni ljudje in občani. uveden začasni ukrep družbenega varstva za našo delovno organizacijo. Začasni organ upravljanja je takoj, po vsestranski analizi poslovanja, pristopil k konsolidaciji le-tega. Izdelal in sprejel je program kratkoročne sanacije delovne organizacije, v izdelavi pa je tudi sanacijski program, ki bo opredelil podobo bodočega EMA. Kratkoročni cilj sanacije je ustavitev produciranja tekoče izgube sredi letošnjega leta. Tekočo izgubo iz meseca v mesec že zmanjšujemo, smo pa tudi na dobri poti, da bomo uspeli znižati za polovico izgubo iz IV. kvartala 1988 in to kljub visoki inflaciji. Težave so, a jih premagujemo Poslovanje naše delovne organizacije je bilo v lanskem letu pod vplivom tako splošne gospodarske situacije, kot naših notranjih slabosti. Negativni vplivi 251 % inflacije, visokih obresti, ki jih naš proizvodni program ne prenese, močnega padanja kupne moči in splošne finančne nediscipline, so povzročili precejšen izpad planirane prodaje. Če k temu prištejemo še nizek (24 %) delež lastnih virov poslovnih sredstev, zaradi neakumulativnega poslovanja v preteklih letih, prevelik razkorak med nabavno-prodajnimi plačilnimi pogoji, neustrezno cenovno politiko in nedosledno prilagajanje proizvodnega programa tržnim možnostim, je razumljivo, da nas je takšno poslovanje privedlo v dohodkovne in likvidnostne težave. V letu 1988 smo z 2900 zaposlenimi ustvarili 215,5 milijard celotnega prihodka, 35.9 milijard dohodka in zaključili poslovno leto z izgubo na ravni delovne organizacije v znesku 19,2 milijarde dinarjev (21,9 izgub-2,7 ostanka za sklade). Z izgubo so poslovale štiri temeljne organizacije in sicer: POSODA 16,4, RADIATORJI 3,8, EMOKONTEJ-NER 1,2 in ODPRESKI 0,5 milijarde. Skupno izgubo 21.9 milijard dinarjev smo že pokrili iz lastnih virov znotraj DO v višini 11,5 milijard, iz sredstev LB Splošne banke Celje 5,8 milijard in iz sredstev rezerv poslovnih partnerjev v višini 1,4 milijarde dinarjev. Tako ostaja še vedno 3,2 milijarde nepokrite izgube, ki jo bomo morali pokriti v sanacijskem postopku iz nepovratnih sredstev. Stroški revalorizacije so znašali 38,7 milijard oziroma kar 21,4 % vseh porabljenih sredstev. Za plačilo obresti (neto) smo v lanskem letu porabili 42,1 milijard dinarjev sredstev t.j. celo za 26,4 % več kot za bruto osebne dohodke. Kupci nam dolgujejo 7 milijard za izdo-bavljeno blago in 3,6 milijard za obresti, kar skupno pred- stavlja skoraj tretjino naše zadolženosti po kratkoročnih kreditih. V letu 1988 pa smo dosegli tudi nekaj pozitivnih premikov v poslovanju. Znižali smo vse vrste zalog, saj znaša njihova ve- zava v dnevih le še 84 (predlani 121 dni). Povečali smo količnik obračanja obratnih sredstev iz 3,12 na 4,14 letno. Povečali smo izvoz za 24 % in tako iztržili na tujem trgu 15,4 mio $. Izvoz pred- stavlja že 19 % ustvarjenega celotnega prihodka. Pretežen del (91 %) našega izvoza je usmerjenega na konvertibilno področje. Pokritost konvertibilnega uvoza z Izvozom se je povečala na 1,32. Osebne dohodke smo v lanskem letu izplačevali na osnovi zakona o zajamčenih OD. Povprečni mesečni čisti OD na zaposlenega je znašal 579.061 din za 16,6% zaostaja za povprečjem v gospodarstvu republike. Zaradi visoke izgube v poslovanju, nelikvidnosti in rastočega nezadovoljstva delavcev je bil 13/01-1989 Program ukrepov kratkoročne sanacije EMO Celje Delovna organizacija EMO Celje je tipičen primer zastarele industrije z izrazito distribucijsko poslovno funkcijo. Praktično so vsi programi tehnološko zastareli, z močno konkurenco na domačem trgu. Izrazito je pomanjkanje marketinške inventivnosti, poslovnosti in podjetnosti v poslovni funkciji, v tehnični sferi pa količinski produkcijski kompleks, z neučinkovitim in počasnim prilagajanjem tržnim potrebam, ob neinventivni in neagresivni razvojni funkciji tudi, ko ne gre za večje naložbe. Zmanjšanje plasmana proizvodov se reflektira v zmanjšanju proizvodnje (pred 10 leti tro ali štiriizmensko delo, danes le eno ali dvoizmensko delo), fiksni stroški se večajo na enoto proizvoda, dražji izdelki se slabše plasirajo in vplivajo na zmanjšanje produkcije. Krog se torej zaključi. Cilj kratkoročne sanacije je, da se ob polletju ustavi produciranje tekoče izgube in da se zagotovijo minimalni pogoji za dolgoročno sanacijo, ki pa brez novih programov, ustreznih finančnih sredstev za investicije in postopnega prestrukturiranja EMA ni mogoča. Bistvo kratkoročne sanacije je v naslednjih smereh. 1. Analizirati ekonomičnost vseh proizvodov in z agresivno marketinško po- litiko čim ugodneje plasirati proizvode, ki so rentabilni, ostaio ustaviti. Izvoz mora biti rentabilen, kar je mogoče ob boljših izvoznih poslih (manj posrednikov) in dolgoročnih kooperacijah z ambicijo privabiti tuj kapital v mešano podjetje. 2. Rentabilno proizvodnjo pregreti s premeščanjem delovne sile in uvedbo več izmen (tri ali štiri). 3. Optimalizirati blagovne in denarne tokove (obračanje zalog je npr. 2 x letno). 4. Zmanjšati stroške poslovanja na vseh ravneh. 5. Nastale proste storjne kapacitete zaposliti z novimi deli. Realne možnosti vpeljati v proizvodnjo takoj. 6. Zaradi omejenih možnosti zaposlovanja visoko strokovnega kadra z referencami najemati znanje. 7. S politiko diferenciranega nagrajevanja in napredovanja, predvsem visoko strokovnega kadra zagotoviti realizacijo zastavljenih ciljev (± 50 % OD) in zlomiti tradicionalno miselnost »bo že kako«. 8. Postopno zmanjšati stopnjo zadolženosti, predvsem kratkoročnih kreditov, ki danes prekoračujejo mesečno realizacijo. 9. Zaostriti odnos do okolja in najti ekološko neoporečne rešitve pri ekološki problematiki (predelava posebnih odpadkov, rekonstrukcija čistilne naprave, oljne emulzije), ki so lahko tudi element dolgoročne sanacije (ekološki inženiring). Detaljnejša razčlenitev posameznih usmeritev je podana po področjih: kadri, organizacija, ekonomika, trženje, tehnika. Operacionalizacija posameznih področij je v nekaterih primerih že opredeljena z izvedbenimi projekti, v drugih pa so še v izdelavi. 10. V sodelovanju s sredstvi javnega obveščanja ustvarjati pogoje za realizacijo zastavljenih ciljev. 4 —HE M O-------- Občni zbor »Diati« EMO Stane BRGLEZ, zaposlen v Anton ŽLIČAR, dipl. ing., zapo-TOZD ERC, kjer opravlja dela slen v TOZD ERC, kjer opravlja in naloge »samostojno projek- dela in naloge »vodenje tehnič-tiranje zahtevnih aplikacij«. ne informatike«. Tomaž PAVLIN, dipl. ing., zaposlen v TOZD Frite, kjer op- Rihard MADARASI, el. ing., za-ravlja dela in naloge »samo- poslen v TOZD ERC, kjer op-stojno razvojno raziskovalno ravlja dela in naloge »vodenje delo«. sistemskega programiranja«. Martin ŠKOBERNE, ing. org., zaposlen v TOZD ERC, kjer opravlja dela in naloge »izvajanje sistemske software podpore«. Miran OJSTERŠEK, strojni tehnik, zaposlen v TOZD Kotli, kjer opravlja dela in naloge »vodenje oddelka mehanske obdelave«. Inovatorji EMA 1988 so sodelavci: OJSTERŠEK Miran -TOZD KOTLI PAVLIN Tomaž - TOZD FRITE MADARASI Rihard -TOZD ERC (krožek) ŠKOBERNE Martin -ERC (krožek) BRGLEZ Stanko - TOZD ERC (krožek) ŽLICAR Anton - TOZD ERC (krožek) Komisija je pregledala tudi 21 pripravniških nalog in ugotovila, da naloge niso to, kar bi si želeli in od česar bi pričakovali korist. Opaziti je dosti prepisovanja iz leta v leto, brez posebne inventivnosti, določene naloge so obremenjene z »balastom«, ki ne nepotreben in daje samo videz »velike« in us- V sredo 15.3.1989 je imel občni zbor DIATI EMO, to je društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. V uvodnem poročilu je tajnik društva, tov. Drofenik povedal, da v preteklosti nismo imeli sreče s kadrovanjem predsednikov društva, saj so kot po pravilu le-ti kmalu zapustili DO in sploh v svojem delu imeli premalo časa za aktivno vključevanje društva v inovacijsko dejavnost. Tako smo zadnje leto bili brez predsednika, vse to pa se je održalo na aktivnosti. Imeli smo nekaj »okroglih miz«, za katere lahko računamo, da so bile uspešne, organizirali smo ogled razstave Rast YU, tovarne RIKO RIBNICA in TORPEDO Rijeka. To pa je bilo tudi vse v preteklem mandatu. Finančna sredstva društva so več kot skromna, saj je saldo na dan 31. 12. 1988 bil ca. 800.000.- din ob nena-kazanih obveznosti EMA 700.000,- din za leto 1987 in 2.700,000.- iz leta 1988. Eden od sklepov občnega zbora je, da društvo najde način, kako realizirati rizične inovacije, za kar so seveda ta sredstva premajhna. Članarina, ki je bila simbolična, bo v prihodnje 0,5 % od povprečnega OD za preteklo leto in bo pobrana preko IBM obdelave ob izplačilu OD v prvem kvartalu tekočega leta. Zalagali se bomo, da bo društvo res v pomoč inovatorjem, za to pa je zagotovilo novo vodstvo s tov. Jožetom Gubenškom, dipl. ing. na čelu. Namestnik je tov. Stanko Stepišnik, dipl. ing. in tajnik Lojze Drofenik, na katerega se obračajte člani društva v zvezi z vso problematiko, s katero se srečujemo inovatorji. Tov. Jože Gubenšek, dipl. ing. je preverjen inovator in zvest pobudnik inovacijskega gibanja ter dolgoletni strokovni delavec, ki je opravljal razna strokovna dela v vseh procesih naše DO, med drugim je bil tudi direktor TOZD in pomočnik gl. direktorja za razvoj in investicije. Kot dolgoletni član UO DIATI pozna vse težave društva, ki jih bo po svojih močeh poizkušal reševati v vsesplošno zadovoljstvo. Jože GUBENŠEK, dipl. ing. - v. d. pomočnik gl. direktorja za področje razvoja in investicij -novi predsednik drušva inovatorjev in avtorjev tehničnih izboljšav EMO. Nič kar je ustvarjenega, ne sme biti za nas tako sveto, da tega ne bi smeli izboljšati in da ne bi odstopili mesta nečemu, kar je naprednejše, svobodnejše, bolj človeško. Inovatorji EMO 1988 Stanko STEPIŠNIK, dipl. ing. -v. d. pomočnik gl. direktorja za program orodij in naprav - namestnik predsednika. Tov. Stanko Stepišnik, dipl. ing. je mlad strokovnjak in uspešen inovator, ki je prav tako seznanjen z vsemi procesi DO, saj je opravljal podobne odgovorne naloge kot tov. Gubenšek. Tov. Drofenik Alojz-vodja službe varenja, izkušen in priznan inovator, član UO DIATI od njegove ustanovitve, bo še naprej opravljal naloge tajnika. Takšno vodstvo je garancija, da bomo v društvu kvalitetnejše delali in upravičili za upanje inovatorjev. Kot vsako leto smo tudi letos podelili priznanja posameznikom inovatorjem in pripravnikom. pešne naloge. Strokovne službe bi po mnenju komisije morale uspešneje sugerirati teme nalog, mentorji pa vložiti več truda pri spremljanju dela pripravnikov, sami pripravniki pa se morajo zavedati, da to ni več šola, ampak življenje, ki ga bodo odslej živeli. Komisija je izdvojila dve nalogi, ki izstopajo iz sivega povprečja, predstavjajo vzorno delo, kažejo na trud Alojz DROFENIK - strojni tehnik, vodja oddelka tehnologije varjenja v službi razvoja, izkušen in priznan inovator bo opravljal dela in naloge tajnika tudi v prihodnje. in izvirnost in so lahko za vzor pripravnikom v bodoče. Te naloge je društvo nagradilo v skladu s pravilnikom z denarnimi nagradami. Te naloge so: - vpliv finoče na lastnost emajla - tov. Edita Dobovi-šek, ing. kemije, -prilagoditev projekta FIS za DO EMO - tov. Davorka Polič-Jošt (dipl. pedagog) - nagrada je podeljena tudi za vestno vzorno urejeno nalogo dveh tehničnih risark - tov. Andrini Tatjani in Andrini Ireni. Podeljena so bila tudi priznanja, ki so jih inovatorji prejeli na razstavi RAST YU 88. Diplomo in srebrno plaketo so prejeli: BINCL Avgust, OVČAR Branko, GOLČMAN Miro, POGLAJEN Janez vsi DSSS Na občnem zboru smo pogrešali predstavnike vodstva DO, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in ostalih društev DIATI v Celju. Upamo, da bomo v prihodnje s svojim delom opozorili na pomembnost inovacijskega gibanja in s tem pritegnili tudi te dejavnike. Dolfe ŽVIŽEJ Še tiste pol ure... Da lahko naša TOZD Orodjarna solidno izpolnjuje ostre zahteve po izdelavi orodij za domače in tuje naročnike, se vsi zaposleni trudijo, da izdelujejo na podlagi sodobnih tehnoloških postopkov, z najnovejšimi preciznimi obdelovalnimi stroji, ki omogočajo tako zahtevno proizvodnjo. Na sliki: Konec marca v proizvodnjo vključen CNC frezalno-kopirni stroj, med orodjarji imenovan tudi bbke. Za delo na teh strojih veljajo vsi dosežki razvoja tehnologije z odrezavanjem, vodenje poteka numerično z računalnikom. V TOZD orodjarna nadaljujejo s posodabljanjem strojev in naprav Da lahko obvladuješ položaj na trgu v bitki s hudo konkurenco le, če imaš na voljo sodobne naprave in stroje (seveda ob ustreznem nivoju strokovnega znanja), se dobro zavedajo tudi sodelavci v naši TOZD Orodjarna, zato intenzivno posodabljajo strojno opremo. Kljub temu, da naši orodjarji slovijo po kvalitetni izdelavi, veliki sposobnosti in iznajdljivosti, saj so kos tudi najzahtevnejšim nalogam, vedo, da so v teh zaostrenih gospodarskih razmerah znanje, marljivost in dobra volja premalo, zlasti če sproti ne razvijaš lastne tehnologije in posodabljaš strojne opreme. Orodjarska dejavnost postaja v zadnjem času v naši delovni organizaciji vse pomembnejši dejavnik pri našem razvoju in širitvi, obenem pa je to tudi dejavnost, ki ima prihodnost v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Z visoko stopnjo predelave kvalitetnih surovin in veliko vloženega umskega, pa tudi viso-kostrokovnega fizičnega dela je orodjarstvo zanesljiva proizvodnja, s katero EMO more v prihodnje konkurenčno nastopiti doma in tudi v mednarodni menjavi. Viki KLENOVŠEK Ob obilici dela sem mimogrede pogledal na uro in kazalci so sprožili lakotni nagon. Da, čas je, da odidem v menzo. Povprašal sem Slavka, če bo šel na malico, pa ni bil za to. Po ozki (ne vem, kako bi jo imenoval) cesti ali pa poti, obzidani z VVestnovimi zidovi sem se odpravil proti menzi sam. Z lahnim pritiskom na tipko so se odprla mogočna vrata in mi omogočila vstop v še mogočnejšo halo, napolnjeno z relativno spodbudno tehnologijo. Obdala me je misel in obenem vprašanje o vrednosti vloženega v tehniko. Benti, takšna mašinerija pa Stopal sem dalje in obstal v vrsti čakajočih na hladno malico. Prejšnjega dne zaradi odsotnosti, ki ji je botrovala politična aktivnost, bloka nisem uspel zamenjati za topel obrok. Pa kaj, le malokdo bi v tem neumnem, skromno socialno obarvanem času, prav rad prejel dve pašteti in svežega kruha, kolikor ti ga prenese želodec. Ja, pa še fruktalov sok, sem si dejal in strpno spremljal počasen, pa vendar zanesljiv premik čakajočih, med katerimi sem bil. Še dva, pa bo pašteta v mojih rokah! Da ne pozabim slamico za sok in noža iz jedilnega pribora. Od prijazne delilke sem dobil obrok. Z nasmehom sem se ji zahvalil. Ti boga, kam pa se naj usedem? Prisedel sem k starejšemu članu našega kolektiva in mu zaželel dober tek, čeprav je že z zadnjim koščkom kruha previdno potegnil po krožniku, ga zadovoljno pospravil, obrisal roke v zašmirano ban-duro in zadovoljno odhitel. Pravi proletarec, sem si dejal. Z umazano banduro do penzije, pa še socialo so mu zajebal. V tem je nasproti prisedel podoben sodelavec kot prej. Osivel starejši možakar, z izrazito ostrim obrazom, pa vendar s posluhom do kulture, kar sem ugotovil ob pozdravu in željo po dobrem teku. Ob sicer prikritem opazovanju zadovoljnega hlastanja nasproti sedečega sodelavca, se mi je nehote vsililo vprašanje, kako dolgo bomo, glede na razmere v našem kolektivu, še lahko zadovoljno hlastali? Neumnost! Saj veš, da nimaš pravih informacij o poslovnih in dohodkovnih rezultatih, sem si dejal in dodal, ne verjemi in ne nasedaj krivi veri in pa- ničarjem. Ja, hudiča, pa saj se proizvaja, dela, pa tudi zaloge piskrov so v nekem delu že pošle. Ja, kaj pa obresti? Seveda te zažirajo in hlastajo po akumulaciji. Da, velik zalogaj jih je in težko jih bomo pojedli. Mogoče pa tudi ne! Vidiš, si rečem, ko nimaš pravih informacij. Pa saj je bila na radiu Celje informacija, da EMO z aprilom posluje izključno s sredstvi svojega vira. Bo hudiča, si mislim ob pogledu na osivelega sodelavca, ki si je ta hip popravljal očala, in dodam, midva se bova še tolkla nekaj časa za ta prekleti zajamčeni osebni dohodek. Pričel sem iskati krivce zanj. Franci? Prav gotovo je najzaslužnejši in prvi na seznamu. Konec koncev, pa saj ni odločal sam! Ne, ne verjamem, da je. Da, tudi njegovi hišni prijatelji in še kakšen član neakumulativ-ne navlake so prav tako botrovali k temu, da ti poide colnga že ob prvem večjem nakupu z ženo v trgovini. Kure pa taka sreča. Po vsej verjetnosti pa so za nastalo situacijo krivi tudi delavci sami. Saj živimo samoupravno življenje, v njem upravlja in odloča delavski razred. Farsa! Ni kaj, zdaj ostane le še KPO-jevcem, da popeljejo EMO in z njim vso premičnino v svetlejše in socialno mirnejše dni. Glede na to, da je eden izmed članov KPO-ja tudi strokovnjak za kadre, pa bi mogoče res lahko kaj bilo. In potem še perspektivni programi, programi, ki bodo z denarjem stimulirali tudi neposrednega proizvajalca in ne samo tehnokratsko birokratske zmesi, ali pa samo tiste, ki so zafurali EMO. No ja, bo že šlo. Posrkal sem še preostali sok, pojedel kruh, namazan s pašteto, pozdravil sem nasproti sedečega sodelavca in odhitel. Čeravno sem v Emu zaposlen le, lahko bi rekel, komaj nekaj dni, me je že prevzela navada, da med malico zaužijem še kavico. Spet vrsta čakajočih na napoj, ki se mu slovenski narod že težko odreka. In spet si zastavim neumno vprašanje! Le kako si ob tako nizki colngi še lahko privoščimo napoj, ki tudi iz zdravstvenega stališča ni preveč priporočljiv. Mogoče pa je cena za skodelico kave tista, ki vpliva na dogajanje in daje možnost zaposlenim, da jo zaužijejo vsaj še enkrat na dan. To bo, si rečem. Vsaka čast sindikatu. Res je na strani delavcev. In kako skrbi za nas! Upam, da to ni edina aktivnost in da le prepleta še kakšna vsebinska vprašanja, s poudarkom na razvoj firme in obstoj delavcev. Ob tem me je prijazna, mislim, da je natakarica, povprašala po številu kav. Vzel sem jo le zase, saj v bližini ni bilo nobenega znanca. Poiščem si prostor, kjer bi se lahko posvetil razmišljanju, kavi in cigareti. V precejšnji gneči sem ga le našel. Storil sem skoraj tako kot sem načrtoval, le da nisem razmišljal, temveč prisluhnil razgovoru, v katerem je bilo mogoče zaslediti precejšnje nezadovoljstvo med sodelavci. Seveda je bilo najbolj aktualno vprašanje ali bo plača 18. marca ali ne. Ob bližajočih se cerkvenih praznikih je bila zaskrbljenost kajpak na mestu in upravičeno so se postavljala tudi religiozna vprašanja, obdana z negacijo dela v obstoječem sistemu. V tem Emu se pa res lahko vse zgodi, si rečem. Kot član partije pristajam in delujem pri vprašanju sestopa partije z oblasti, hkrati pa se ogrevam za politični pluralizem. Pa kaj hudiča, ali vodstveni kader, ki v dobršnem delu sestavlja partijsko celico, ne razmišlja v smeri, da so prazniki, katerim se bližamo, skorajda .... Le kaj ta partijska celica počne? Pa saj sem tudi sam član te partije, v kateri prekleto lahko sprejemam le odgovornost in prisluhnem takšnim neumnostim, ki so nepremišljene poteze. Sicer pa, saj sploh ne vem, ali ta partijska celica sploh živi. Občutim je že ne. Mogoče je pa preveč resno vzela usmeritev CK glede sestopa in to storila takoj. Bedarija! Sicer pa so takšna ali drugačna vprašanja, ki pa še zdaleč niso marginalna, in so prepletena z mnogimi segmenti, in ki vplivaljo na voljo delavskega razreda, stvar ne le partije, temveč vseh političnih struktur. Ob prisluškovanju in razmišljanju ob pogovoru sodelavcev sem popil še zadnji požirek kave in se odpravil proti svojemu delovnemu mestu. Misli mi med potjo še vedno uhajajo, vendar se zavedam, daleč v prostor, v katerem se izgubijo, praktično se razletijo in postanejo mikro, nepomemben del okolja, v katerem sem in vanj verja- mem, da ob takšni organizaciji informiranja nikdar niti jaz, niti katerikoli sodelavec ne bo dobil odgovora, čeprav je kontinuirano informiranje delavcev o razmerah in perspektivi organizacije, kjer združujemo delo, dolžnost zato pooblaščenih in odgovornih. Hkrati je biti informiran osnovna pravica in dolžnost slehernega zaposlenega v DO in to v vprašanjih, ki so bistvena in sestavni del ukrepov za normalizacijo in sanacijo razmer, kakor tudi za vlivanje novih moči, volje in energije delavcem, še posebej tistim iz neposredne proizvodnje. V nasprotnem primeru tudi KPO ne bo imel moči pri obvladovanju razmer, še posebej, če te postanejo ekstremne, prepletene z eksplicitnimi zahtevami in trdno voljo za dosego ciljev eskploatiranih in razvrednotenih, brez notranje težnje po uvedbi linearnega izplačevanja osebnih dohodkov. KUKOVIČ Janez Iz informatorja - Po uradni statistiki so se stroški za življenjske potrebščine v marcu povečali za 16,8 %, dejansko pa se bo vrednost razreda povečala za 40 %. - Zaradi vse večjih težav v zvezi z posebnim dodatkom, se je začasni organ upravljanja odločil, da se posebni dodatek z mesecem marcem ukine in se zato ustrezno poveča vrednost razreda. Osnovni kriterij je bil izračun po katerem so skoraj vsi delavci imeli do 20 % ali manj udeležbe posebnega dodatka v svojem osebnem dohodku, kar pomeni, da je bilo potrebno najmanj za 20 % povišati tudi vrednost razreda (od zgoraj omenjenih 40 %). - Zaradi ukinitve dodatka in iz tega izhajajočega 20 % povečanja vrednosti razreda, je bila ukinjena tudi posebna stimulacija visokostrokovnemu kadru v višini 20 %.Tako znaša razmerje med najnižjim in najvišjim OD v DO (brez članov začasnega upravljanja) ca. 1 :4,9. Tako bodo ponovno vzpostavljena pravilna razmerja med posameznimi razredi kot so bila pred uvedbo posebnega dodatka, ker se nižjim razredom poveča osebni dohodek za ca. 20 %, višjim razredom tudi za ca. 20 %, srednjim razredom pa za 35 %. - V višini 40 % so bile za mesec marec revalorizirane tudi vse bolniške, kar pomeni ob izgubi dodatka ustrezno povečanje osebnih dohodkov tudi na te ure bolniške. - Sindikalna analiza osebnih dohodkov za mesec februar kaže, da ima sicer mnogo delovnih organizacij še vedno višje povprečne osebne dohodke kot naša DO, vendar pa je mnogo tudi takšnih delovnih organizacij, ki imajo povprečne osebne dohodke enake našim ali celo nižje (AUREA, IKI Ljubečna, NIVO, MODA, TEKO, Celjska mesna industrija, TOPER, METKA, Tovarna odej Škofja vas, itd.). Veliko delovnih organizacij tudi ne upošteva oz. ne more upoštevati sindikalno najnižjega osebnega dohodka (LIBELA, KLIMA, Elek-tro Celje, AUREA, OBNOVA, NIVO, TOPER, METKA, Komunala, itd.). - V mesecu marcu je v uveljavljenem sistemu napredovanja za režijske delavce napredovalo 53 delavcev, od tega večina visoko in višješolcev in 16 srednješolcev. Za en razred je napredovalo 40 delavcev, za dva razreda 10 delavcev in za tri razrede 3 delavci. Število napredovanih delavcev po področjih in programih je naslednje: področje ekonomike 4, področje KOPI 5, razvoj 16, materialna oskrba 4, DOM 10, orodja in naprave 8 in energetska oprema 6. Zaradi več kot leto dni trajajoče zamrznitve sistema napredovanja je prispelo kar 160 predlogov, pri katerih pa je začasni organ upravljanja do skrajnosti zaostril kriterije, kot so: izobraževanje, osebna ocena, dosedanje delo, itd. Predloge so posredovali vodje služb, področij in direktorji TOZD. - V mesecu marcu je bilo prerazporejenih tudi 14 delavcev v okviru sistema prerazporejanja po delih in nalogah, pri čemer so ti delavci s prerazporeditvami pridobili od 1^4 razrede. - V pripravi je že statut v zvezi z novo podjetniško organiziranostjo DO, v zvezi s čemer bo potrebno opraviti tudi volitve v samoupravne organe. Proces reorganizacije bo pričel teči že sredi leta, zato so zaradi tega bile prestavljene že napovedane volitve v samoupravne organe, da ne bi prišlo do podvajanj. O paletah in paletizaciji, pa tudi o skladiščenju nasploh je bilo že marsikaj povedanega, precej storjenega, pa vendar še vedno premalo, saj bi sicer ne bili več priča takšnim in podobnim prizorom. Edini komentar v zvezi s tem je dejstvo, da bomo lahko v naša poslovna poročila zapisali, da so stroški proizvodnje porasli za toliko in toliko, da pa so ti stroški nastali kot posledica malomarno opravljenega dela pa bomo po vsej verjetnosti zamolčali. Zmečkana embalaža in posoda je torej že povsem »normalen« pojav. Ali res ni v naši tovarni nikogar, ki bi vedel kolikšno obremenitev prenesejo posamezni artikli, da bi se lahko izognili takšnim pojavom? Zakaj tako? KAKO SKRBIMO ZA NAŠO DRUŽBENO LASTNINO? To vprašanje je še vedno zelo aktualno, lahko trdimo, da je ponovno v ospredju, saj v teh izredno zaostrenih razmerah namenjamo še posebno pozornost čim bolj smotrni proizvodnji in porabi ter ob vsem tem seveda nastajanju vseh vrst stroškov, še posebej, če ocenjujemo, da nastajajo po nepotrebnem. Od racionalne uporabe strojnih zmogljivosti in de- Prometne nesreče so postale del našega vsakdanjika in zato tudi takšni prizori niso nič novega. Tudi če gre za vozila iz našega voznega parka. Bilo pa je nekaj »posebnega« ravnanje voznika te stoenke, sicer našega sodelavca iz industrijske tehnične prodaje, ki se mu potem, ko jo je v nesreči odnesel brez prask, ni zdelo vredno obvestiti odgovornih delavcev v naši garaži o pripetljaju. Vlečna služba je sicer karambolira-no vozilo še isti dan pripeljala v Celje in odložila na tovarniškem dvorišču, potem pa se ni nekaj časa zgodilo nič. Sodelavci iz garaže so sami iskali informacije kaj je z voznikom, kaj s poročilom o nezgodi, medtem pa je odgovorni voznik »normalno« opravljal svoje delovne naloge na svojem delovnem mestu. Verjetno je k temu dogodku vsak komentar odveč, čeprav bi vseeno veljalo še kaj spregovoriti o tem, kakšna je odgovornost delavca za povzročeno škodo (po vsej verjetnosti nastalo zaradi nepazljivosti) ob upoštevanju dejstva, da je naš vozni park za nekaj časa osiromašen za eno vozilo, ter ob tem, da v tovarni sicer ukrepamo proti delavcem že za dosti manjšo povzročeno škodo. lovnega časa, upoštevanja tehnično tehnoloških predpisov in normativov, delovne discipline, kvalitete izpolnjevanja delovnih nalog in še bi lahko naštevali, je v največji meri odvisen uspeh posameznih oddelkov, TOZD in delovne organizacije kot celote. Zaradi tega je tudi izredno pomembno, kako skrbimo za stroje, naprave, za naša osnovna sredstva, kako ravnamo z dragocenimi surovinami, gotovimi izdelki, kako opravljamo delovne naloge. Da bi lahko bili rezultati dela boljši, če bi se tudi pri delu, porabi in ravnanju z družbeno lastnino obnašali kot doma ni nova ugotovitev, kot tudi ni nova, da imamo na višino stroškov poslovanja vpliv vsi delavci EMO. Kljub temu, pa se na žalost še vedno ne zavedajo vsi naši sodelavci resnosti trenutne situacije, saj bi nam sicer ne bilo potrebno objavljati takšnih in podobnih fotografij, ki so pred vami. V TEO ŠENTJUR NADALJUJEJO S TRADICIJO IZDELAVE KOTLOV IZJEMNIH DIMENZIJ Velikani prihajajo Čeprav so naši sodelavci iz Tovarne energetske opreme v Šentjurju pred kratkim opozorili nase širšo slovensko javnost z dvodnevno prekinitvijo dela, oziroma zahtevami po višjem osebnem dohodku, pa nikakor ne zanemarjajo svojih delovnih dolžnosti. V proizvodnji pravkar dokončujejo enega večjih kotlov, katerega naročnik je Drvni kombinat BRESTOVAC iz Garešnice. Da gre resnično za kotel izrednih zmogljivosti nam potrjujejo podatki, da njegova vsebina sprejme 42 tisoč litrov vode, da je dolg 6,5 metra in visok 3,8 metra (seveda še v surovem stanju - dokončan bo še večji), težak je 45 ton, njegova moč pa bo znašala 10,7 megavatov. Na uro bo zmogel proizvesti 15 ton pare, temperature 212”C. Kot posebno zanimivost velja omeniti še to, da delo na kotlu poteka tako rekoč neprekinjeno, tudi v času malice, saj je potrebno pločevino pred varjenjem predgrevati na temperaturo 150 °C, sicer varjenje ni mogoče, oziroma bi bila kvaliteta opravljenega dela vprašljiva. Da pa je prav kakovost tista, ki je v teh kriznih časih odločujočega pomena, se delavci TOZD še kako dobro zavedajo. Drobne zanimivosti SUPERJEKLO IZ AVSTRIJE Raziskovalci in inženirji avstrijske družbe Voest Alpine AG so z mešanjem specialno obdelanega starega železa in železove rude po posebnem tehnološkem postopku izdelali novo vrsto superjekla. Pri njem porabijo 10 odstotkov manj reprodukcijskega materiala in energije kot pri klasičnih tehnoloških postopkih. Velika prednost tega jekla, ki so ga poimenovali tempcore, je v tem, da ga je zelo lahko obdelovati tudi pri nizkih temperaturah, denimo pri -70 "C. Z uporabo odpadnega železa se lastnosti tega jekla močno izboljšajo. Za zvijanje palic, narejenih iz tega jekla, porabijo na primer manj energije kot za zvijanje podobnih izdelkov, narejenih po klasičnih metodah. To močno olajša delo na gradbiščih. KAKO REZANEMU CVETJU PODALJŠATI ŽIVLJENJE Rezani nageljni in vrtnice bodo živele veliko dalj časa, če jih potopimo v raztopino, izdelano po formuli neke britanske družbe, namenjena pa je komercialnim gojiteljem cvetja. Long lite multipack zahteva 24 urno obdelavo, če pa je koncentracija večja, je ta čas mogoče skrajšati. Vsebina dveh vrečk se ločeno raztopi v 114 litrih vode, tako da dobimo raztopino srebrovega nitrata in natrijev tiosulfat. Nato obe tekočini zmešamo in dobimo zaželeno mešanico. Strokovnjaki trdijo, da se z absorbiranjem srebrovega nitrata v obliki srebrovega tiosulfata odloži proces staranja in spodbuja proizvodnja etilena. Cvetove dajo v raztopino takoj, ko jih odrežejo in jih drže v njej ob normalni temperaturi 4 ‘C. Nato lahko ostanejo tudi do 24 ur v suhih škatlah, ko pa jih dajo v navadno vodo, bodo živeli dvakrat dalj kot dugi cvetovi. Razstopino lahko uporabimo večkrat, če jo hranimo v temnem in hladnem prostoru. ČRNO VINO POZVRO-ČA MIGRENO Ljudje, ki trpe za migreno, vedo, da napad lahko izzove kakšna hrana ali pijača. Pri nekaterih je to čokolada, pri drugih pomaranča, pri tretjih pa alkoholne pijače. Vendar niso enako nevarne vse alkoholne pijače. Belo vino v primerjavi s črnim denimo povsem nenaravno, kar pomeni, da migrene ne povzroči alkohol, marveč neka druga sestavina. To domnevo so potrdile raziskave v londonski bolnici Quen Charlote, pri katerih so odkrili snov, ki organizmu onemogoča, da bi se rešil kemijskih strupov iz družine fenolov. Majhne količine fenola, ki so v številnih živilih in pijačah, ponavadi postanejo nevarne zaradi učinka encima PST. Žal pa nekaj v alkoholnih pijačah preprečuje delovanje PST in fenol povzroči migreno. Videti je, da je v črnem vinu veliko več te skrivnostne snovi kot pa v belem, v žganju in viskiju pa je je več kot v ginu ali vodki. SUPERLAHKE ZLITINE Zlitine za letalske konstrukcije so dolga leta izdelovali iz mešanice aluminija in drugih kovin - denimo bakra, tako da so bili dobljeni deli vselej težji, kot deli, narejeni iz čistega aluminija. Toda aluminiju so dajali posebno trdnost, trpežnost in togost, kar je potrebno za izdelavo sodobnih, zelo hitrih bojnih letal. Že dolgo je znano, da zlitine na podlagi aluminija, ki vsebujejo litij (katerega gostota je za polovico manjša od gostote vode), lahko služijo za izdelavo sestavin, ki so veliko lažje kot tiste, ki so izdelane iz čistega aluminija. Žal se takšne zlitine niso dobro izkazale, ker so bile preveč krhke in so se med proizvodnjo ali ob testiranju na stres preveč hitro polomile. Izziv, ki so ga ponudile superlah-ke zlitine, pa je spodbudil raziskovanje njihove sestave in vedenja, zlasti v ustanovi Kraljevskega letalstva (RAF) v Fambo-roughu, zahodno od Londona. Raziskovalna ekipa iz RAF je dobila nalogo, izdelati zlitino, ki bi bila primerna za zelo hitro bojno letalo, ki bi tehtalo vsaj 10 % manj kot zdajšnje zlitine, njegova togost pa bi bila vsaj za 10 % večja. Sad tega je bil lital - ime je sestavljenka iz litija in aluminija. Lital vsebuje aluminij, litij, baker, magnezij in cirkonij v različnih koncentracijah, pač glede na namen. Ne le da zadovoljuje zahteve specifikacije, premore tudi trdnost, ki jo lahko primerjamo z že sprejetimi, vendar težjimi zlitinami iz aluminija in bakra. Njegova prednost je še v tem, da ga je mogoče med proizvodnjo popravljati po skoraj konvencionalnem metalurškem procesu ingotov. Lital izdelujejo v seriji po tri zlitine, vsaka med njimi je primerna za določen namen. VODENJE V PODJETJU Iskanje priložnosti v težavah »Vodstveni kader v nekaterih podjetjih meni, da je njihov uspeh obremenjen s številnimi težavami. Objavljene raziskave, ki so odkrile ta problem, pričajo, da postajajo tovrstne težave čedalje večje in bolj izrazite ter da je rešitev odvisna od subjektivnega posameznikovega ravnanja,« piše »Blick durch die Wirtschaft«. »Katere ovire stojijo na poti izpolnjevanja vaših vodstvenih nalog?« To vprašanje so postavili vodjem na številnih seminarjih. Poleg vrste manjših vsakdanjih težav, so se izkristalizirale štiri tipične glavne ovire. BREZ INFORMACIJ O CILJU Anketirani (vodje skupin, oddelkov) so potožili, da tudi sami, čeprav imajo vodilne vloge, zelo malo vedo o višjih ciljih svojega podjetja. PRITOŽBE NA RAČUN VIŠJIH VODIJ Vodje so se pritoževali, da nimajo konkretnih predhodnih navodil, s katerimi bi lahko dali svojim sodelavcem potrebno podporo. Pogosto ne vedo, kaj njihovi vodje od njih pričakujejo. POMANJKANJE ČASA ZA VODENJE Mnogi vodje so obremenjeni z operativnimi nalogami, ki od njih zahtevajo toliko časa, da ne utegnejo opravljati vodstvene vloge. BREZ »ORODJA« ZA VODENJE Za objektivno vodenje morajo imeti vodje možnost nagrajevanja dobrih delovnih učinkov in kaznovanja slabih. Vodje naj bi bili odgovorni za postopke svojih delavcev, vendar nimajo nikakršnega vpliva na izbiro in kvalifikacije sodelavcev v oddelku. PRIMER IZ PRAKSE Ti štirje najpogosteje navedeni argumenti kažejo na to, da obstajajo v »življenju vodij« objektivne in resne ovire, ki so še bolj nazorno prikazane s praktičnim primerom: V neki banki dela skupina kreditnih strokovnjakov brez vodje. Uvrščeni so v t. i. »nulto skupino«, ki posluje zelo neekonomično z mnogimi napakami. V nekem drugem oddelku dela sposoben kreditni delavec, ki ga imenujejo za vodjo skupine ter mu dodelijo napačno obdelane kreditne pole v upanju, da bo vse uspešno uredil. Mladi vodja se naloge loti resno in s polno volje. Med vikendom razmišlja o modelih financiranja in planih realizacije za svoje sodelavce. Ob ponedeljkih - po kratkem dogovoru o delitvi nalog - ponov- no delo. Na ta način uspe sam narediti mnogo. Vendar! Strokovni sodelavci spričo šefovega elana spočetka sodelujejo, vendar kasneje ponovno popustijo. Vodja oddelka, ko analizira svoj položaj, ugotovi, da po-ieg gore dela, ki ga mora opraviti, nima nikakršne informacije o cilju dela svojega oddelka, kakor tudi ne o specifičnih planih. Vodja sektorja mu lahko pomaga glede strokovnega dela, toda ne glede vodenja sodelavcev. On sam pa se ne utegne ukvarjati z vodenjem, ker ga bremeni tekoče delo. Poleg tega ugotavlja, da so nekateri njegovi sodelavci nekvalificirani za opravljanje dela. Tak položaj je težak tudi s psihološkega stališča. Težave se torej kopičijo in so, vsaj na videz, nerešljive. Toda! Vsaka neugodna okoliščina nosi s seboj določene prednosti. Če cilj oddelka ni določen, ima vodja možnost, da ga določi sam. Delavci se lahko oprejo na lastne sile in tako izboljšajo delovni učinek. Vsak vodja bi se moral ob soočenju s težavami vprašati: »Kaj lahko jaz ali moji sodelavci spremenimo?« Vsakdo, ki je pripravljen reševati probleme, namesto da se apatično distancira od njih, bo ugotovil, da lahko stori mnogo več kot je spočetka verjel. NAMESTO ZAKLJUČKA No, ali nam je zdaj lažje, ko vemo, da se tudi v razvitih državah srečujejo s težavami (neinformiranost, neorganiziranost, slaba koordinacija, nestimulaci-ja), za nekatere po krivem menimo, da so tipično naše? Pa še to: Vsaka podobnost z obstoječim stanjem v našem podjetju je zgolj namerna. RAZGOVOR Z NOVIM PREDSEDNIKOM KONFERENCE ZK DO EMO CELJE niki, ki da so delali z vodstvom tovarne z roko v roki, da niso imeli za sabo ostalih članov, da niso prenašali informacij ipd., skratka hude obtožbe na račun dela v preteklosti. Kaj meniš o tem? Ervinom Belakom Ervin BELAK, predsednik konference ZK DO EMO Konec marca je prevzel krmilo Konference osnovnih organizacij zveze komunistov v naši delovni organizaciji Ervin Belak, star 46 let, zaposlen v TOZD Radiatorji kot vodja skupine za izdelavo manjših serij. Sicer je Ervin Belak že preizkušen družbenopolitični delavec, saj je v preteklosti opravljal pomembne naloge oz. funkcije. Med drugim je bil predsednik delavskega sveta DO, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata DO, predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje, sekretar OOZK in še bi lahko naštevali. Ob prevzemu funkcije smo ga naprosili za kratek razgovor. Kaj smo ga povprašali in kaj nam je povedal, pa si lahko preberete v naslednjih vrsticah. EMAJLIREC: Prevzel si pomembno in odgovorno funkcijo v našem kolektivu. Delovanje Zveze komunistov je neločljivo povezano z izpolnjevanjem začrtanih delovnih nalog v vseh naših okoljih ne glede na to ali gre za proizvodnjo ali strokovna opravila. Razumljivo je, da so potrebne še toliko večje aktivnosti, če zastavljenih ciljev ne dosegamo ali pa, če se pojavljajo takšne ali drugačne težave. Kako ocenjuješ delo ZK v naši delovni organizaciji? BELAK: Dobro se zavedam zahtevnosti in odgovornosti funkcije, ki sem jo prevzel. Pomeni priznanje in obvezo hkrati. Od vsakega, ki sprejme neko odgovorno funkcijo, se nekaj pričakuje, seveda v pozitivnem pomenu. Zveza komunistov je bila nekoč gonilna sila tako v gospodarstvu kot politiki. Razmere so pokazale, da so potrebne spremembe. Partija se poslej naj ne bi več v takšni meri vmešavala v gospodarstvo. Z vsestransko vlogo v preteklosti je partija izgubljala na veljavi in ugledu, saj enostavno ni mogla kvalitetno pokrivati ter tudi odgovarjati za vsa področja dela. priča smo bili menjavi stolčkov na raznih področjih, odgovornost za nerealizirane naioge oziroma slabosti pa so bile pripisane neposrednemu delu v nižjih krogih. Zveza komunistov ne more biti filter skozi katerega gredo vse odločitve, vsak mora odgovarjati za svoje področje dela. Delovanje katerekoli družbenopolitične organizacije, tudi Zveze komunistov, je neločljivo povezano z uresničevanjem zastavljenih ciljev celotnega kolektiva. EMAJLIREC: Pred leti si opravljal številne odgovorne funkcije v DO in izven. Nato si se umaknil. Kaj je bil vzrok temu in če sem malce provokativen, kako to, da si se odločil, da prevzameš funkcijo najodgovornejšega človeka oziroma krmilo ZK v naši DO in to v časih, ki niso ravno naklonjeni tovrstnim aktivnostim? BELAK: Vsak človek, ki je vrsto let močno angažiran v družbenopolitičnih organizacijah in drugih podobnih forumih, občuti v nekem trenutku potrebo, da se umakne. To pa ne pomeni, da ne dela nikjer več, da ni več aktiven, pomeni le, da gleda na funkcijo, ki jo poslej opravlja ni več aktiven, pomeni le, da glede ra funkcijo, ki jo poslej opravlja ni več tako v ospredju oziroma središču pozornosti. Da sem prevzel to odgovorno funkcijo v Zvezi komunistov naše delovne organizacije, ni bila enostavna odločitev. Po naravi sem optimist in nikoli nisem bežal pred delom, pred odgovornostjo, še posebej, če sem čutil, da lahko pomagam. Nobeno delo, noben problem ni tako zakompliciran, da ne bi bil rešljiv. Ocenjujem, da bomo s tovariši v predsedstvu ZK naše DO ter ob podpori celotnega članstva ZK našega kolektiva ter seveda s trdim delom in večjo obveznostjo uspeli uresničiti naloge in cilje, ki smo si jih s programom dela zadali. Mislim, da kljub globoki družbenoekonomski in politični krizi, v kateri smo se znašli, ni čas za neko delo, neke aktivnosti odločujočega pomena, važen je predvsem pristop, ocena in razdelitev naloge, kolektivno delo in seveda nadzor nad aktivnostmi. Potem tudi uspeh ne more izostati. EMAJLIREC: Med člani kolektiva je bilo v zadnjem času večkrat slišati, da je v delu Zveze komunistov preveč individualnega dela, da preveč izstopajo nekateri posamez- BELAK: Kdor dela tudi greši. Normalno je, da pri opravljanju razno raznih opravil in nalog povzročamo tudi napake. Razlika je le v tem, da se jih nekateri še pravočasno zavemo, drugi nikoli. Nekateri so za kaj takega tudi »prepametni«, obstojajo pa tudi slabiči, ki padejo pod vpliv drugih in če govorimo o političnih aktivistih, le-ti padejo največkrat pod vpliv vodstvenih struktur. Tudi v EMU nismo izjema za kaj takšnega, zaradi tega so tovrstni očitki žal upravičeni, govorice resnične. Vsako individualno delo v DO je slej ko prej obsojeno na neuspeh, še posebej če ne zagovarja skupnih stališč. Napak se pred tritisoččlanskim kolektivom ne da skriti. Tudi ne z zadrževanjem informacij, širjenjem lažnih ipd., saj je kolektiv lahko hud sodnik. Današnji čas postavlja pred ZK mnoge pomembne naloge, zato je v tem trenutku gotovo najpomembnejša ta, da z enotno akcijo povežemo vse komuniste v EMO v eno celoto in da ustvarimo pogoje za Zvezi komunistov dostojen nivo funkcioniranja. EMAJLIREC: V zadnjem času je velikokrat slišati očitke, da so za nastalo situacijo v družbi odgovorni oziroma krivi komunisti. Ali je to res? BELAK: Ocena, da so za nastalo situacijo krivi vsi ali pa predvsem komunisti, je zelo pavšalna. Takšna ocena izhaja iz ljudi, ki o razmerah in vzrokih zanjo po vsej verjetnosti niso veliko razmišljali. Je pa res, da je ZK za nastalo situacijo soodgovorna, tega ne more zanikati. Tudi sam sem napravil kakšno napako, vendar nikoli namenoma. Žal pa so bile večkrat preočitne napake, ki so se delale v vodstvih ZK in ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Krivda zanje se je potem premetavala od enega k drugemu, neopravljeno delo in slabi rezultati pa so bili voda na mlin razno raznim kritizerjem ter nesimpatizerjem partije in sistema. Za pojave, ki niso v prid družbi, so krivi posamezniki, zato mislim, da ne smemo vsega metati v en koš. Tistega, ki zasluži hvalo je treba pohvaliti, tistega, ki zasluži kritiko, grajati. EMAJLIREC: V programu dela Konference ZK je verjetno v ospredju spremljanje poslovanja DO. Kakšna je po tvojem mnenju vloga ZK v prizadevanju za izboljšanje gospodarjenja naše DO oziroma rešitev iz sedanje krize? BELAK: Naš program dela ne obsega niti list papirja, čeprav ne mislim, da dela ni. Vsaka organizacija deluje po nekih zakonih in pravilih igre. Kako je uspešna oziroma učinkovita, je odvisno od kvalitete teh zakonov in pravil ter od tega, v kolikšni meri se elementi te organizacije držijo teh pravil in zakonov. Vloga komunistov je predvsem v tem, da nenehno in vztrajno delujejo v smeri izpostavljanja kvalitetnejših pravil, da se vsi teh pravil držimo, da se odločno vztraja pri uresničevanju zastavljenih ciljev, kar vse skupaj nedvomno zagotavlja boljše in uspešnejše gospodarjenje. Naše naloge so jasne. V ospredju sanacija DO in gospodarski plan, nagrajevanje po rezultatih dela in skrb za enovito organizacijo. Problem EMA ni nerešljiv in sanacija mora biti uspešna. Seveda ob ustrezni podpori občinskih in republiških struktur, bank oziroma pomoči širše družbene skupnosti. Premalo so lepo zapisane knjige s sanacijskimi programi, brez jasno opredeljenih nalog in točno zastavljenih ciljev, saj nam v življenju kaj malo koristijo. EMAJLIREC: Pred ZK postavlja današnji čas pomembne naloge. Katere so to, po tvojem mnenju za člane ZK v naši DO najpomembnejše v tem trenutku? BELAK: Ena najpomembnejših nalog v zadnjem času, katere se je lotilo vodstvo ZK, je nedvomno prenova. Vendar pa je to nemogoče doseči čez noč, saj se je tudi partija gradila več kot pol stoletja. Res je, da mora tudi partija v korak s časom in prevzeti drugačno vlogo. Gospodarstvo, ekonomijo naj vodijo gospodarstveniki, ekonomisti, bez vmešavanja politikov, skratka vsak naj dela na svojem področju, za katerega je usposobljen. Tudi v EMO bo moralo delo v bodoče potekati drugače, politika ne sme biti osnova in merilo za strokovne odločitve. S tem v zvezi bo potrebno bolj izpostaviti tudi odgovornost in to tako za vodstveno strokovno in politično strukturo delavcev. Sicer pa morajo biti vse naše naloge posvečene izvajanju naših programskih usmeritev, katere so v skladu z načeli uresničevanja vseh nalog, ki jih mora delovna organizacija EMO izvajati, če hočemo premagati krizo, v katero smo zašli. EMAJLIREC: Kako bi lahko ocenil sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami? Ali načrtujete skupne aktivnosti in v katerih primerih? BELAK: Vsaka organiazcija mora imeti svoj koncept dela. Načini dela se med sabo razlikujejo, čeprav je cilj isti. Uresničevanje zastavljenih gospodarskih ciljev delovne organizacije mora biti vodilo za delo tako sindikatu, mladini kot Zvezi komunistov, čeprav so vsak zase odgovorni za dosežene rezultate celotnemu kolektivu. V preteklosti skupnih aktivnosti skoraj ni bilo, načrtovane akcije so se ljubosumno skrivale in kar tekmovalo se je, kdo bo kaj naredil mimo drugega, rezultati takšnega dela pa so znani. Mislim, da nas ne sme biti strah, da nam bo v prihodnje primanjkovalo dela, vendar pa bomo morali v prihodnje najti skupno pot. Skupne aktivnosti bi bile poleg seznanitve programov in izvajanja posameznih organizacij tudi in predvsem v razumevanju načelne politike delovne organizacije. To je po mojem prepričanju tudi edini način, da si bomo kot vodje posameznih družbenopolitičnih organizacij ali vodstev ponovno pridobili zaupanje kolektiva. Viki KLENOVŠEK Program nalog v letošnjem letu Osrednja točka dnevnih redov ločenih sej zborov celjske občinske skupščine, v četrtek, 30. marca, je bil program nalog in aktivnosti za uresničevanje usmeritev srednjeročnega načrta občine Celje za obdobje 1986 - 1990 v letošnjem letu. Letos namreč vstopamo v novo obdobje z novim zakonom o družbenem planiranju, kot tudi z nekaterimi že sprejetimi novimi sistemskimi zakoni. Ta dejstva vplivajo in narekujejo nov pristop k načrtovanju razvoja. Najpomembnejše usmeritve razvoja v celjski občini v tem letu se kažejo v pospeševanju izvoza, v skladnejši rasti osebne, skupne in splošne porabe, v povečanju akumulacijske in reprodukcijske sposobnosti, v pospešenem tehnološkem posodabljanju iztrošenih proizvodnih zmogljivosti, v racionalni rabi energije in surovin pa tudi prostora, v doslednem izvajanju ukrepov za varovanje in izboljšanje človekovega okolja itd. Razprava na seji zbora združenega dela je med drugim opozorila na problem zaposlovanja in na potrebe, da ne bi smeli dovoliti zmanjšanje števila zaposlenih. Večjo pozornost bi morali posvetiti tudi varstvu okolja in se zavedati, da so v zadnjem času individualna kurišča večji onesnaževalec zraka kot industrija. V tem delu je spregovorila tudi predsednica občinskega sindikalnega sveta Majda Meštrov, ki je opozorila na nujnost izdelave vizije razvoja v občini. Pospeševati je treba nove razvojne programe, ki bodo zahtevali manjše število zaposlenih. Kaj bo z mladimi, ki prihajajo iz šol, če ne bomo predvidevali novih delovnih mest. Prav je, je nadaljevala, da izvršni svet oziroma njegove službe spremljajo manj uspešne organizacije združenega dela, toda, nujni so zlasti ukrepi, ki bi jih morali sprejemati pred morebitno uvedbo družbenega varstva. Dejavnost v občinskih družbenopolitičnih organizacijah ZVEZA KOMUNISTOV IZVOLJEN NOV SEKRETAR - Občinski komite ZKS je na svoji seji v zadnjih dneh minulega meseca izvolil za novega sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS dosedanjega izvršnega sekretarja Darka Končana. Občinski komite je pri tej odločitvi upošteval opredelitev večine osnovnih organizacij. SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA LETOS ČEZ 50 PROSLAV IN PRIREDITEV - Koordinacijski odbor za organiziranje proslav in prireditev pri OK SZDL je na podlagi sprejetih obvestil prirediteljev sestavil pregled letošnjih proslav in prireditev v celjski občini. Vseh bo več kot 50, največ pa se jih bo zvrstilo v mesecu maju in juniju. Med pomembnejšimi velja omeniti prvomajske prireditve, mednarodni mladinski pevski festival, domače in mednarodne sejme, prireditve ob občinskem prazniku in teden domačega filma. ZVEZA SINDIKATOV SPOZNANJE O POTREBNOSTI PRENOVE SINDIKATA - Iz poročila o lanskem delu občinske organizacije zveze sindikatov, je razvidno, da v tej organizaciji niso zadovoljni z lanskim gospodarjenjem z družbenimi sredstvi v občini, prav tako pa tudi s tem, da je uresničevanje zaključkov in zahtev občinskega sveta bilo prepočasno v posameznih organizacijah združenega dela in v družbenopolitični skupnosti. Bilo je sicer veliko zunanjih vplivov, ki so oteževali uresničevanje sindikalnih zahtev, vendar so ljudje izgubljali potrpljenje. Od tod izvira po mnenju sindikalnega vodstva tudi nezadovoljstvo članstva s svojo organizacijo. Na drugi strani je vse to privedlo do spoznanja, da je prenova sindikata potrebna. Prej ko se bo sindikat osamosvojil, laže bo opredelil svojo vlogo tudi v novih pogojih gospodarjenja, je poudarjeno na koncu poročila. ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE PRIBLIŽUJE SE MESEC MLADOSTI - V dejavnosti mladih je že čutiti približevanje meseca mladosti, kar kaže na to, da bo delovanje mladih v tem mesecu usmerjeno predvsem v priprave na dogajanja v mesecu maju. Takšna priložnost bo že za prvi maj, saj bodo na predvečer praznika dela skupaj s taborniki poskrbeli za kresovanje na Gričku. Tako kot prejšnja leta bodo tudi letos prižgali velik kres, ob katerem bo sproščena razigranost trajala pozno v noč. Pod geslom »Mi za nas« pa je zajet obsežen program prireditev v mesecu mladosti, ki ga bodo proslavili 25. maja s prikazom kulturne dejavnosti mladih in nekaterimi drugimi spremljajočimi prireditvami, o katerih pa se še dogovarjajo. Tako načrtujejo celodnevni kulturni program, ki bo nekakšen kulturni maraton, sklenjen z večernim koncertom na prostem in povezan z otvoritvijo mednarodnega mladinskega pevskega festivala. V načrtu je tudi likovna delavnica, kar bodo v njej ustvarili, naj bi tudi razstavili, vendar ta zamisel o razstavljanju še ni zanesljiva. Poleg tega razmišljajo o bolšjem sejmu in še nekaterih drugih privlačnih prireditvah. VOLILNA KONFERENCA ZKS DO EMO Ervin Belak novi predsednik Na volilni konferenci Zveze komunistov naše delovne organizacije 28. marca 1989 so člani konference namenili največ pozoronosti kritični in samokritični ocenitvi svojega dela v preteklem obdobju. Še zlasti so temeljito ocenili svojo organiziranost metode dela in akcijsko učinkovitost. Razrešili so tudi nekatere člane konference in imenovali nove. Za predsednika konference ZK DO EMO je bil izvoljen Ervin BELAK, iz TOZD Radiatorji, za njegovega namestnika pa Jože ŽNIDAR iz TOZD Kotli. Kot gost se je konference udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Celje Darko Končan. Komunisti naše DO se bodo pod novim vodstvom zavzemali, da bi v tem mandatnem obdobju kar najbolj odgovorno opravili svojo idejnopolitično vlogo, predvsem v graditvi odnosov ter v iskanju rešitev za izobraževanje gospodarskega položaja naše DO ter spodbujanju ustvarjalnosti delavcev. To pa je tudi bistvo tega, kar delavci naše DO od njih pričakujejo. PREDSEDSTVO ZK DO EMO Sestavljajo ga sekretarji OOZK TOZD in DSSS Brečko Mirko, Posoda Jockovič Milovan, Odpreski Kokanovič Peter, Orodjarna Repec Franc, Vzdrževanje Planko Oto, Radiatorji Žnidar Jože, Kotli Kovačič Gusti, Emokontejner Korošec Vili, SIT Blaznik Boris, ERC Tucič Vasilije, DSSS KONFERENCA ZK DO EMO Sestavljajo jo naslednji člani: TOZD Posoda Brečko Mirko Hauko Mirko Cerar Anton Gorjup Bogomir Bizjak Pavla Tkalec Marija TOZD Orodjarna Kokanovič Peter Kokanovič Božo TOZD Vzdrževanje Repec Franc Oštir Jože Slak Iztok TOZD Radiatorji Belak Ervin Planko Oto Kos Črtomir TOZD Kotli Žnidar Jože Centrih Srečko Čakš Marjan TOZD Odpreski Jockovič Milovan Žvižej Danijel TOZD Emokontejner Kovačič Gusti Nunčič Ludvik Dujakovič Dragan TOZD Servis in trgovina Korošec Vili TOZD ERC Blaznik Boris Durdevič Šalih DSSS Peternel Franjo Turnšek Jože Poglajen Janez Hren Stanislav Kovačič Jožica Tucič Vasilije Klepec Jurij Zupančič Breda DRUŽBENE DEJAVNOSTI V TEŽKEM POLOŽAJU Težko stanje družbenih dejavnosti, še zlasti zdravstva in šolstva, izhaja zaradi ukrepov zvezne zakonodaje. Zato so za rešitev položaja nujni sistemski ukrepi, kratkoročni in dolgoročni. Nezavidljiv položaj se kaže tudi v zaostajanju pri osebnih dohodkih delavcev na tem področju. Vse kaže, da bo delna rešitev stanja tudi v zvišanju prispevnih stopenj. Sindikalna lista I. PRAVICE IZ DELA IN GOSPODARJENJA 1. Najnižji osebni dohodek 2. Najnižji zajamčeni osebni dohodek 3. Pogoji za delo: - izmensko delo - nočno delo - delo v nedeljo - delo na dan zvez. ali rep. praznikov - deljen delovni čas 4. Nadurno delo 5. Osebni dohodki pripravnikov 1,100.000 din 690.000 din 10 % mesečne akontacije OD delavca za živo delo 30% 50% 50% prekinitev več kot eno uro 88.478 din prekinitev več kot dve uri 176.956 din 50 % mesečne akontacije OD delavca za živo delo 70 % OD za naloge za katere se pripravnik usposablja in dosega predviden rezultat (OD pripravnika ne sme biti nižji od zajamčenega OD II. NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV 1. Nadomestilo za letni dopust in državne praznike 2. Druga nadomestila: - usposabljanje in izobraž. po programu OZD - delo v mladinskih brigadah za živo delo - krvodajalske akcije - opravljanje samoupravnih družbeno-pol. nalog, zastoji v delovnem procesu (čakanje na delo zaradi izpada energije, pomanjkanja surovin) - izpad delovnih urzaradi stavke, ko se ure ne nadomestijo - druge oblike odsotnosti z dela v skladu s samoupravnimi splošnimi akti mesečne akontacija OD delavca za živo delo mesečna akontacija osebnega dohodka III. PREJEMKI SKUPNE PORABE 1. Regres za letni dopust (oblikovanje mase) 2. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 3. Nagrade ob starostni ali delovni upokojitvi 4. Solidarnostne pomoči (vselej na predlog OOZS) - pomoč družini umrlega delavca - pomoč delavcu v primeru elementarne nesreče 5. Odpravnina delavcu, ki zaradi zmanjšanega obsega dela ali prenehanja poslovanja organizacije, preneha delovno razmerje 663.586 din 552.988 din 829.482 din 1.105.976 din 3,317.928 din 1.105.976 din 6,635.856 din IV. MATERIALNI STROŠKI V ZVEZI Z DELOM IN OPRAVLJANJEM DELA 1. Regres za prehrano med delom 165.896 din 2. Nagrade za uspešno opravljeno proizvodno delo oz. delovno prakso ucenci - študenti 1.letnik 2.letnik 3.letnik 4. letnik 1. in 2. letnik 3. in 4. letnik 110.598 din 132.717 din 165.896 din 188.016 din 663.586 din 884.781 din Dnevnice za službena potovanja po državi - cela dnevnica nad 12 ur - polovična dnevnica od 8 do 12 ur - mini dnevnica nad 6 ur, če je potovanje dve uri pred začetkom ali dve uri po preteku delovnega časa 4. Stroški prenočnine - prenočnina v luksuznem hotelu - prenočitev brez računa 5. Terenski dodatek (nastanitev, prehrana za delo na terenu) 6. Kilometrina 7. Prevoz na delo 8. Ločeno življenje 59.720 din 30.462 din 22.100 din predložen račun, razen za hotel luksuzne kategorije 52.263 din 22.398 din 44.789 din 1.116 din cena javnega prevoza 774.183 din V. PRAVICE ČLANA ZSS (Kategorije, ki se ne uresničujejo v samoupravnih splošnih aktih in so za informacijo članom ZSS) - pravica do brezpračne pravne pomoči in varstva - pravica do sindikalne pomoči v primeru večje nesreče člana ZSS ali njegove družine, v primeru bolezni oziroma, ko zaprosi za pomoč - da zahteva pomoč organizacij in organov sindikata, kadar so kršene njegove samoupravne, človečanske in državljanske pravice - da dobi zaščito sindikata pri uveljavljanju pravice do dela in pravice iz dela. Ugotavljamo, da je odbor podpisnikov družbenega dogovora o dohodku v SR Sloveniji na seji 23. 2. 1989 med drugim sprejel tudi naslednje stališče: podlaga za izračun zneska povprečnega osebnega dohodka na delavca so podatki Zavoda SRS za statistiko. Ugotovljeni znesek povprečnega osebnega dohodka, izplačanega na delavca, uporabljajo delavci pri določanju nadomestil, prejemkov iz sredstev skupne porabe in materialnih stroškov v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti. Pri objavi sindikalne liste smo predlagali in priporočili delavcem v organizacijah združenega dela način in postopek za vgraditev sindikalne liste v samoupravne splošne akte. To poudarjamo zaradi nekaterih pripomb iz organizacij združenega dela, da se uresničevanje določil družbenega dogovora o dohodku in sindikalne liste razlikujeta. Menimo, da so z omenjenimi stališči odpravljeni vsakršni dvomi in dileme. SINDIKALNA LISTA - VPRAŠANJA IN ODGOVORI 1. Ali delavcu pripada regres za letni dopust, če dela krajši čas od polnega <4 ure dnevno)? Odgovor: Pravica do regresa za letni dopust je povezana z uveljavljanjem pravice do letnega dopusta. Ker pravica do letnega dopusta ni odvisna od tega, ali delavec dela poln delovni čas ali krajši od polnega, ima delavec pravico do regresa za letni dopust. 2. Ali so zneski v sindikalni listi v neto ali bruto znesku? Odgovor: Zneski najnižjega osebnega dohodka, najnižjega zajamčenega osebnega dohodka, dodatki za deljen delovni čas, prejemki skupne porabe in materialni stroški so opredeljeni v neto zneskih. Drugi zneski iz sindikalne liste se uveljavljajo in izračunavajo v skladu s sistemom in načinom obračuna, sprejetim v samoupravnih splošnih aktih organizacij združenega dela. 3. V sindikalni listi poglavje II., točka 2, peta alineja (zastoji v delovnem procesu: čakanje na delo zaradi izpada energije, pomanjkanja surovin) je kot osnova za nadomestilo osebnega dohodka opredeljena mesečna akontacija osebnega dohodka. V gozdarstvu in gradbeništvu smo izpad delovnih ur zaradi dežja ali nizkih temperatur kot specifičen pojav doslej razreševali s prerazporeditvijo delovnega časa in vključevanjem teh razmer v okvir delovnega časa in vključevanjem teh razmer v okvir letnega fonda delovnih ur. Zato smo za nepredviden izpad delovnih ur opredelili nižje nadomestilo osebnega dohodka. Kakšno osnovo in višino nadomestila naj bi uporabljali? Odgovor: V sindikalni listi smo predvideli in predlagali nadomestilo osebnega dohodka v primerih izjemnega izpada delovnih urzaradi pomanjkanja energije, surovin in podobno. Prav tako smo v njej predlagali, da se morebitne posebnosti in značilnosti v posameznih dejavnostih natančneje definirajo. Priporočamo organizacijam združenega dela, da v primerih, ko v okviru planirane izrabe delovnega časa in plana delovnega časa v letnem merilu načrtujejo izpade delovnih ur in zaradi specifičnih delovnih razmer uporabljajo določilo za določanje nadomestil osebnih dohodkov v skladu s sprejetimi rešitvami v svojih samoupravnih splošnih aktih, usklajenih s samoupravnimi sporazumi dejavnosti. 4. Ali sindikalna lista pomeni uveljavljanje pravic za vse delavce, neodvisno od tega, v katerem sektorju gospodarstva so zaposleni? Odgovor: Uveljavljanje sindikalne liste pomeni zahtevo sindikata, da se posamezne kategorije, opredeljene s to sindikalno listo, vselej uveljavijo. V primerih, ko posamezne kategorije iz sindikalne liste niso določene v samoupravnih splošnih aktih in kolektivnih pogodbah, naj sindikat zahteva, da se samoupravni splošni akti in kolektivne pogodbe ustrezno dopolnijo. Odslej v drugih prostorih V zvezi z zadnjimi prostorskimi prerazporeditvami je prišlo do spremembe lokacije nekaterih služb oziroma oddelkov. Potrjevanje zdravstvenih izkaznic oziroma urejanje vseh zdravstveno-socialnih in pokojninskih zadev poteka odslej v prostorih poleg sekretariata samoupravnih organov. Oddelek obračuna osebnih dohodkov in oddelek standardizacije po preselitvi opravljata svojo dejavnost v prostorih, ki jih je doslej uporabljala služba kontrole kvalitete (pri šotorih oziroma vhodu v skladišče gotovih izdelkov TOZD Posoda). Služba kontrole kvalitete in oddelek ekologije sta odslej v tej zgradbi, na jugovzhodnem delu tovarniškega kompleksa v bližini vratarja lil. Tajnice Razpis šolanja ob delu za šolsko leto 1989/90 TOZD in DSSS razpisujejo ugodnosti šolanja ob delu za naslednje poklice: POSODA dipl. ing. org. dela 1 ing. strojništva 1 ing. org. dela 1 ing. kemijske tehnologije 1 ERC ing. računalništva 1 ORODJARNA ing. strojništva 2 ing. org. dela 1 VZDRŽEVANJE dipl. ing. elektrotehnike 1 ing. strojništva 1 ing. gradbeništva 1 ing. kemije 1 RADIATORJI ing. strojništva 1 ing. org. dela 1 KOTLI dipl. ing. strojništva 1 dipl. ing. elektrotehnike 1 ing. strojništva 1 ing. elektrotehnike 1 ing. org. dela 1 SIT ing. elektrotehnike 1 ing. org. dela 1 DSSS mag. strojništva 2 mag. elektrotehnike 1 mag. ekonomije 1 mag. oblikovanja 1 dipl. ing. strojništva 2 dipl. ing. elektrotehnike 2 dipl. ekonomist 2 ing. strojništva 4 ing. elektrotehnike 2 ing. računalništva 1 ing. metalurgije 1 40 Vloge naslovite na začasni individualni organ v TOZD oziroma začasni organ upravljanja v DSSS do 30. 6. 1989. Če hočete ugotoviti, kako se vaše vedenje in razmerje do dela ujemata z delom, ki ga opravljate, si zastavite naslednjih nekaj vprašanj in poskušajte nanje kar najobjektivneje odgovoriti: - Ali sem z vsemi enako prijazna? -Ali sem vredna zaupanja-ali znam obdržati zase uradno in poslovno skrivnost? - Ali imam zanesljiv dar opazovanja in ali se obzirno vedem do strank in svojega predstojnika? - Ali sem pri delu zmeraj zanesljiva in natančna? - Ali sem pozabljiva? - Ali vse delo nemudoma opravim in ali sem zadosti marljiva? - Ali dovolj pomagam drugim - ali sem pripravljena ostati tudi čez uro, zato da končam nalogo? - Ali sem zadosti urejena? - Ali pregledam rokopis, preden ga dam podpisati šefu? - Ali sem zaletava? -Ali dovolj skrbim za svojo in direktorjevo pisarno? (Ali je v teh prostorih kdaj kakšno cvetje in zelena rastlina?) - Ali skrbim za to, da se za stranke zmeraj najde pri roki kak sok ali kava (če v službi nimate lastne restavracije?) - Ali so uradne listine pregledno spravljene? - Ali zapuščam delovno mesto (včasih tudi brez zamenjave) in ali to počnem vsakokrat, kadar je direktno na poti? -Ali pred drugimi govorim o svojem direktorju, strankam in kolegicam in kolegih v službi? Pripomnimo še, da opravlja tajnica tudi vrsto opravil, ki včasih niso zajeta v opisu delovnega mesta. Zanjo ni manj važnih zadev, kajti s svojim vedenjem in lepim odnosom do vseh poslovnih sodelavcev zelo pogosto predstavlja delovno enoto ali vso organizacijo, še posebej z načinom komunikaciranja - bodosi osebnim, bodisi po telefonu, bodisi z ličnimi in jezikovno pravilnimi poslovnimi pismi. Zaradi tega se tisti, ki vidijo v tajnici samo osebo, ki kuha črno kavo in sem in tja vzdigne slušalko, motijo. V ljubeznivi tajnici se včasih skriva prava »enciklopedija« poslovnega bontona - vsa očarljivost njene osebe je v očarljivosti njenega odgovornega in zahtevnega dela. Iz knjige Sodobni bonton, MK 1988 iP /porine novice 4. svetovno mladinsko prvenstvo v kegljanju celje, 14.-19. 5. 1989 EMO Bolečina v križu Vsak dan trkajo na vrata v ambulanti pacienti z bolečino v križu. Čedalje več jih je. Zakaj? Sodobni način življenja ogroža ledveno hrbtenico s številnimi mikrotravmami. Del delavcev povprečno pet do šest ur na dan presedi na delovnem mestu, drugi stoje ponavljajo vedno iste gibe v prisilni drži, dvigujejo težka bremena, kakšno uro na dan presedijo v avtu, še eno do dve uri pred televizijo. Bolečine v križu so ena od najdražjih bolezni sodobnega človeka, ker zahtevajo dolgo bolniško dobo pri ljudeh v najproduktivnejši življenjski dobi. Poglavitna medicinskosociološka značilnost te bolezni pa je, da so poslabšanja pogosta. Glavni vzrok za bolečino v križu so spremembe na medvretenčni ploščici ali diskusu. Nekateri trdijo, da kar v 90 odstotkih. Drugi pomemben vzrok so prirojene nepravilnosti na hrbtenici, ki tako hrbtenico naredijo manjvredno in ob preveliki in nepravilni obremenitvi povzročajo bolečine. Šolski zdravniki ugotavljajo vedno več slabih drž pri otrocih, ki pa bodo nekoč naši delavci, izpostavljeni sodobnim obremenitvam in s tem tudi težavam, če že prej ne bodo preventivno poskrbeli za svojo hrbtenico. Drugi vzroki so za nepoznavalca manj pomembni, saj jih sam težko prepreči; to pa ne velja za prej naštete. Naloga zdravnika je, da ugotovi, ali gre za okvare diskusa ali za drugo bolezen, ki se prav tako kaže z bolečino v križu. Zanimiv je podatek, da so raziskovalci ugotavljali spremembe na diskusu pri 60 odstotkih moških in 44 odstotkih žensk, starejših od 35 let, torej že zelo zgodaj, v najlepših in najproduktivnejših letih. Hrbtenica daje telesu glavno oporo ter omogoča pokončno držo in različne položaje telesa. Pri tem ji pomagajo mišice in vezi, ki so z vretenci povezane v nedeljivo celoto. Hrbtenica ima vratno in ledveno krivino. Zaradi pokončne drže je najbolj obremenjena v ledvenem predelu, kjer v pokončni drži več kot 60 odstotkov telesne teže pritiska na 4. in 5. ledveno vretence. To je pri 70 kg težkem človeku 42 kg, pri 100 kg težkem pa kar 60 kg. Če tak človek dviguje še težko breme, si lahko predstavljate, kako je njegova hrbtenica obremenjena. Prva pomembna naloga pri preprečevanju bolečine v križu je ohranjanje normalne telesne teže. Funkcionalna enota hrbtenice je gibalni segment, ki obsega vse tiste anatomske elemente, ki omogočajo gibanje med dvema vretencema. Ti so: dve sosednji vretenci, sklepi med vretencema, medvretenčna ploščica ali diskus, številne vezi ali ligamenti in pripadajoče mišičje. Ti elementi so med sabo povezani tako, da okvara enega dela gibalnega segmenta vpliva tudi na druge dele in tako posredno na gibanje in ukrivljenje celotne hrbtenice. Ker z leti in pod obremenitvijo nastane največ sprememb na medvretenčni ploščici, si poglejmo njeno zgradbo in mehanizem za nastanek bolečine. Diskus ali medvretenčna ploščica je sestavljena iz vezivnega obroča in zdrizastega pulpoznega jedra. Dve tretjini jedra tvori vodo, ki ni stisljiva, zato diskus deluje kot blažilec pritiskov in omogoča pravilno razdaljo med dvema vretencema. S staranjem se zmanjšuje količina vode, jedro postane bolj ranljivo in začne odpovedovati kot blažilec. Vezivni prstan je grajen iz čvrstih snopov vezivnega tkiva, povezuje med seboj telesa vretenc, omogoča njihovo gibljivost, Pravilno dviganje bremen preprečuje drsenje vretenc naprej in nazaj ter s tem stabilizira gibalni segment. Zaradi staranja, številnih endogenih in eksogenih faktorjev ter mikrotravmatskih poškodb se manjša koncentracija kislih miukopolisaharidov. To povzroči, da zaradi različnih vzrokov ima jedro diskusa z leti vedno manj elastičnosti in velikosti jedra ter v razpokah fibroznega obroča. Z napredovanjem degenerativnih sprememb pride do zoženja medvretenčnega prostora in do približevanja teles vretenc. Dostikrat ljudje v tej fazi še nimajo težav ali pa imajo težave že veliko prej, preden se sploh začnejo patološka dogajanja na sami medvretenčni ploščici. Bolečine in neugodje v ledvenem predelu imajo zelo zgodaj, ko še ni sprememb, tisti ljudje, ki imajo prirojene nepravilnosti, slabo držo in stalno napete mišice ob ledveni hrbtenici zaradi narave dela. Te bolečine lahko odpravimo s spremembo drže, aktivno telovadbo na delovnem mestu, telovadbo doma, masažo, plavanjem, občasno kakšno tableto proti bolečinam ter s čim bolj fiziološko urejenim delovnim mestom. Ta bolečina v križu je prvi opozorilni znak, da se v človeku nekaj dogaja in resen poziv k preventivnemu preprečevalnemu obnašanju. Tak človek bi morai že doma pred delom 10 do 15 minut telovaditi, da se dobro prekrvavi in tonizira mišice, ki bodo potem sposobne prenesti obremenitve na delovnem mestu. Pogostokrat poslušam paciente, ki mi pravijo, da se dovolj razmigajo že pri delu in ne rabijo telovadbe doma. To pa sploh ni res! Na delovnem mestu so preveč obremenjene določene skupine mišic, druge mišice so neaktivne in to neravnotežje sproži bolezenski proces. Zato bi tudi aktivna telovadba med delom preprečila veliko bolečin in nejevolje. Z napredovanjem degenerativnih sprememb na hrbtenici nastanejo močne bolečine v sredini križa, ki pa ne popustijo le s spremembo drže. To se zgodi takrat, ko pulpozno jedro začne dražiti živčne končiče v zunanjem sloju vezivnega prstana in vzdolžne vezi. Takrat govorimo o lumbagu. V naslednji fazi pride do nestabilnosti gibalnega segmenta zaradi razpoke v vezivnem obroču. Da bi se preprečila prevelika gibljivost tega segmenta, se močno aktivira mišičje ob hrbtenici, ki je zaradi tega stalno napeto, to pa zopet povzroča bolečino in neravnotežje tudi v mirovanju. Govorimo o lumbosak-ralnem sindromu, ki je dolgotrajen in ponavljajoč. V najhujših primerih pride do hernije diskusa, kar po-imeni, da pulpozno jedro prodre skozi počen vezivni prstan in pritiska na korene živcev, ki med vretenci izhajajo iz hrbtnega mozga. Takrat govorimo o lum- boishialgiji, za katero je značilna huda bolečina, ki se širi iz križa v nogo do stopala. Pogosto jo spremljajo pekoč občutek, zbadanje in spremenjen občutek za toploto. Bolečina se veča pri pritisku na živec po njegovi dolžini. Izbočeni del pulpoznega jedra lahko v določenih primerih s konzervativno terapijo (mirovanje, vlečenje ledvene hrbtenice, zdravila) spravimo nazaj, če pa nam to ne uspe, moramo hernijo operativno zdraviti in na ta način odstraniti pritisk na živčni koren. Če pa izbočeni del jedra pritiska na hrbtenjačo, ima človek težave z uriniranjem, slabše čuti spodnji del telesa (izpad občutka v obliki jahalnih hlač); takrat je nujno poklicati zdravnika. Kaj pa lahko mi sami storimo, da preprečimo tak razvoj bolezni? V 80 odstotkih so vzrok temu slaba drža, prisilna drža in nepravilno dvigovanje bremen. Zaradi slabe drže pride do nepravilnega natega vezi, zravnanja ledvene krivine, nepravilnih pritiskov na vretenca in medvretenčne ploščice ter slabše prekrvavitve napetih mišic. Dokler je diskus še zdrav, vse te nepravilnosti ublaži, kasneje pa sledi razvoj bolezenske slike, kot smo jo opisali. Zato je stalno vzdrževanje kondicije v mišicah vzdolž hrbtenice kot tudi trebušnih mišic temeljno pri preprečevanju bolečega križa. Naloga močnega mišičja hrbtenice je ohranitev krivin hrbtenice v najboljšem možnem stanju. 'ji \ V ; U M \\ \ - ' ■ 1 Slika b Slika a Pravilno sedenje z ohranjanjem Nepravilno sedenje ledvene krivine Kako preprečiti nove napade bolečin, če smo enkrat že zboleli? Uporabljamo trdo ležišče (ne na deski, ampak na novem jogiju trdem kavču), nižje vzglavje, vsakdanjo medicinsko gimnastiko deset dc petnajst minut, po možnosti plavanje dvakrat na teden, izogibanje dolgemu sedenju (izberi sedež, ki vzdržuje ledveno krivino ali pa si sam naredi zvitek iz gobe -2 r = 9-1 2 cm in si ga podloži pod ledveno hrbtenico), previdnost pri dviganju in nošenju bremen (dviguj z vzravnano hrbtenico in s skrčenimi koleni), obvarovanje križa pri potenju in delu na vrtu, ortopedski vložki. Nošenje ortopedskih vložkov ima dolgoročen pomen, ker vzpostavi normalne statistične odnose in manjša mikrotravmatske gibe pri stoji in hoji na najmanjšo mero, sicer se zaradi slabe »amortizacije« pri hoji kot tudi patološke obremenitve ledvene hrbtenice spet povrnejo bolečine v križu. Lahko uporabljamo tudi volnene, bombažne in podobne pasove, ki varujejo križ pred naglimi ohladitvami ali spremembami temperature. Naj za konec dodam še dve sliki, ki prikazujeta pravilno dvigovanje bremen in pravilno sedenje. Na zgornji sliki je prikazano, kako naj bi človek dvigoval težja bremena. Breme naj čimbolj približa telesu, nato naj utrdi hrbtenico v določenem položaju in dviga breme s skrčenimi koleni. V Franciji imajo posebne šole, kjer se delavci učijo dvigovati težka bremena. Ker danes človek tudi veliko sedi, naj spodnji sliki pokažeta, kako pomembno je pravilno sedenje, saj je pri prvem, nepravilnem sedenju hrbtenica obremenjena bolj kot pri pokončni stoji. Pri sedenju moramo ohraniti ledveno krivino. To je izredno pomembno pri naših šolarjih, ki tričetrt dneva presedijo pri učenju. Športniki vedo, da se organizem s starostjo vedno težje trenira. Naj bo to opozorilo za starše in vzgojitelje, ki lahko veliko pripomorejo k pravilni drži našega otroka in preprečujejo kasnejši razvoj za človeka in okolico neprijetnih bolečin in invalidnosti. dr. Marjana Jenko-Burgar Zvišan krvni pritisk Velikokrat smo doslej že omenjali zvišan krvni pritisk. Vedeti moramo, da je to ena najpogostejših obolenj sodobnega človeka, ki nezdravljena ali pa slabo zdravljena povzroča številne komplikacije, kar bomo videli pozneje. Mnogi bolniki sploh ne vedo, da imajo zvišan krvni pritisk, ker jim ta v začetku ne dela težav. Pravimo, da poteka asimptomatsko. Običajno ga odkrijemo slučajno, pri kaki drugi bolezni ali pa ob sistematičnem pregledu. Zadnja leta opažamo, da je veliko aparatov za merjenje krvnega pritiska v zasebni lasti in si ljudje vsevprek merijo krvni pritisk, pogosto tudi napačno in se po nepotrebnem vznemirjajo. Opozoriti moramo, da enkratno izmerjen povišan krvni pritisk še ni dokaz, da ima človek bolezen - povišan krvni pritisk. Krvni pritisk se namreč tekom dneva večkrat menja, ker se mora krvni obtok stalno prilagajati potrebam telesa po kisiku. Na krvni pritisk vpliva telesni napor, vzburjenje, bolezen. Zdravnik bo z večkratnim merjenjem iz namerjenih vrednosti ugotovil, če ima bolnik bolezen - zvišan krvni pritisk ali ne. Zdravnik bo naprej tudi ugotovil, kaj je vzrok za zvišan krvni pritisk in v kakšnem stanju so organi, ki jih pritisk ogroža, to so: srce, ožilje, ledvice, možgani in bo predpisal zdravila, ki jih mora bolnik disciplinirano in stalno jemati. Z ozirom na to, kar smo povedali, prosite zdravnika, ko ste v njegovi ordinaciji, da vam izmeri tudi krvni pritisk. Vsakega bolnika vedno zanima, kaj je vzrok, da ima ravno on zvišan krvni pritisk. Pogosto pri tem pove, da ne pije, ne kadi in ne je svinjskega mesa. Tako enostavne te stvari niso. Vzrokov za krvni pritisk je več. V grobem ločimo primarni in sekundarni krvni pritisk. O sekundarnem govorimo takrat, ko krvni pritisk spremlja neko drugo oboljenje npr. obolenje ledvic, nepravilno delovanje žlez z notranjim izločanjem, obolenje ožilja, srčno napako, spremembe v nosečnosti ali pa je posledica jemanja nekaterih zdravil, tudi pilule proti zanositvi. Nekatere oblike sekundarnega krvnega pritiska je možno kirurško ozdraviti. Če pa vzroka pri drugih organih ali obolenjih ne najdemo, govorimo o primarni hipertoniji, o povišanem krvnem pritisku, kot samostojni bolezni. Ta oblika krvnega pritiska je najpogostnejša, nastopa v 80-90 %. Pravega vzroka zanjo še ne poznamo. Ne moremo reči, da je krivo zanj uživanje svinjskega mesa, alkohola ali pa kajenje, kar mnogi mislijo. Danes vemo, daje vzrok v človeku, v njegovi vaso-motorni labilnosti, da je to njegova oblika prilagajanja na življenjske situacije v katerih se znajde. Znani so nam številni vzpodbujevalci, ki pri teh ljudeh izzovejo dvig krvnega pritiska. Med nje spadajo: sedeči način dela In pomanjkanje gibanja, prekomerna telesna teža, nevropsihični faktorji, nezadostna relaksacija, kuhinjska sol itd. Maščoba v krvi, povišan sladkor, kajenje so dodatni rizični faktorji za pospešeno aterosklerozo, o čemer je bilo že govora. Izgleda, da do- ločeno vlogo pri nastanku povišanega krvnega pritiska igra dednostni faktor. Ne oziraje se na vzrok nastanka vemo, da arterijska hipertonija sčasoma, če dovolj dolgo traja in je slabo ali pa sploh nezdravljena, povzroči sklerozo ožilja, odpoved srca in okvaro ledvic. V najslabšem primeru možgansko kap ali srčni infarkt. Na splošno pa je prognoza te bolezni dobra, če se pravočasno odkrije in pravilno ozdravi. Če gre za kirurški primer, je potrebna čimprejšnja operacija in to takrat, ko še ni sprememb na ogroženih organih. V primeru primarne hipertonije, kjer pravega vzroka še ne poznamo, poznamo pa pospeševalce, je potrebno le še odkriti in odpravljati. Glavno breme zdravljenja mora prevzeti bolnik, brez njegovega sodelovanja ni uspešnega zdravljenja. Zdravila, ki jih mora bolnik jemati, odreja zdravnik, ki pozna vzroke in stanje organov, ki jih krvni pritisk ogroža. Zdravnik odreja tudi dieto in bolnikove aktivnosti. Zdraviliško zdravljenje hipertonije v Radencih, kjer je bolnik iztrgan iz konfliktnega okolja, nameščen v prijetnem, mirnem in varnem okolju, ob odgovarjajoči dieti in fizičnih aktivnostih, že v nekaj dneh normalizira ali bistveno zniža krvni pritisk. Posebno ugodno in uspešno delujejo mineralne kopeli, kar je pa najvažnejše, bolnik v zdravilišču spozna principe zdravega načina življenja in meje svojih dovoljenih aktivnosti, kar je bistveno pri njegovem zdravljenju. Normalne vrednosti krvnega pritiska pri odraslem človeku se gibljejo od 90/60 do 145/90 mmHg. Naše prvakinje - zgoraj od leve: Marta Zupanc, Silva Razlag, trener Lado Gobec, Tanja Gobec in Biserka Petak, spodaj od leve: Marika Kardinar, Sonja Mikac, Jožica Šeško in Metka Lesjak. KEGLJAVKE KK EMO CELJE ponovno državne prvakinje Naše kegljavke so tretjič zapored osvojile naslov državnih prvakinj. Veliki met jim je uspel v Zagrebu, kjer so v dodatnem dvoboju premagale kegljavke Ri-jeke in osvojile prvenstvo. V dveh odločilnih nastopih z Rijeko so obakrat zmagale s skupnim izidom 5.0001 : 4.892. Za ekipi KK EMO so nastopile: Bisarka Petak 409 + 399, Silva Razlag 435 + 408, Metka Lesjak 438 + 432, Tanja Gobec 402 + 438, Sonja Mikac 453 + 390 in Jožica Šeško 383 + 414 in kot rezervi Mira Grobelnik in Marta Zupanc. Osvojeni peti naslov državnih prvakinj samo še potrjuje kvaliteto naših kegljavk, ki so že neštetokrat dokazale, da povsem upravičeno sodijo med najboljše pri nas oziroma v sam svetovni vrh. CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA MGZ Celje in SA-ŠA MGZ Titovo Velenje POSLOVNA SKUPNOST ZA TURIZEM Celje razpisujejo NATEČAJ za izvirne (inovativne) ideje in spominke celjske regije I. Namen natečaja je vzpodbujati čum širši krog občanov za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bi služili kot turistični spominki. II. Natečaja se lahko udeležijo posamezniki, turistična društva, delavske univerze, pionirske šolske zadruge, likovniki, obrtne zadruge, izdelovalci domače in umetne obrti, aktivi žena zadružnic, delovne organizacije in vsi ostali, ki bi lahko s svojimi predlogi prispevali k boljši ponudbi spominkov. III. Poleg izdelkov umetne in domače obrti pridejo v upoštev tudi: - izdelki kulinarike z ustrezno embalažo, - kopije muzejskih predmetov in miniature kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitosti z ustrezno embalažo, - posamezni industrijski izdelki, primerni za spominke. Spominki in ideje naj temeljijo na značilnostih celjskega turističnega območja in njegovih turističnih krajev in morajo biti zasnovani tako, da bo možna tehnična izvedba vsaj v manjših serijah. IV. Udeleženci natečaja soglašajo z odkupom idejnih osnutkov s strani posameznih interesentov (Merx Celje, Izletnik Celje, Zlatarna Celje, KIL Liboje, Steklarna Rog. Slatina, Unior Zreče, Konus Slovenske Konjice, Pivovarna Laško, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče) do zneska 200.000 din. V. Komisija bo ocenila prispele izdelke in ideje, ter podelila naslednje nagrade: - I. nagrada - 1.000.000 din - II. nagrada - 600.000 din - III. nagrada - 400.000 din. VI. Udeleženci natečaja morajo idejne osnutke s podrobnim opisom predložiti najkasneje do 31. maja 1989 na naslov Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Aškerčeva ul, 15, p. p. 91. Vsi izdelki bodo razstavljeni ob turističnem tednu v Celju, istočasno bo pogovor o vseh prispelih izdelkih. Rezultati natečaja bodo objavljeni v istih glasilih kot razpis natečaja. Razpisna komisija Kadrovske vesti OD 1. 2. 1989 do 28. 2. 1989 Sprejeti na delo: TKAVC Mirela, LOČIČNIK Jožica - obe DSSS-KOPI; MIKŠA Ivan, JAGER Aleksander - obe DSSS-prog. DOM; KUKOVIČ Janez - DSSS-Mater. osk.; SKALE-KOS Mateja - Frite; JAGODIČ Simon - Posoda; ROC Stjepan, SMREČNIK Milan, PETAUER Branko - vsi Kotli; PANGERL Franc - Vzdrževanje. Iz DO so odšli: CIZEJ Martina - DSSS-plan in an.; UDRIH Tomaž-DSSS-uvoz; KOP Borut - DSSS-prog. DOM; LAMPRET Leopold - DSSS-prog. DOM; BUKOVNIK Beris-lav - Inžen.-Kotli; ZALOKAR Marjan - Kotli; HODŽIČ Asija - Frite; KOŠTOMAJ Janko - Vzdrževanje; VREČKO Zlatko - Orodjarna; GRUJIČIČ Slavko - Posoda. UPOKOJILI SO SE: VOUK Anton (31. 12. 1928 - 13. 2. 1989) Frite; MAK Pavla (30. 12. 1937 - 31. 1. 1989), ŠTANTE Ivanka (26. 6. 1938 - 19. 2.1989) - obe Posoda UMRLA STA6 VIZJAK Slavko (20. 6. 1930-15. 2. 1989) DSSS-KOPI; KNEZ Vinko (8. 2.1932-13. 2.1989) Posoda. PREMEŠČENI: ČAKŠ Franc - iz kontejner v DSSS-PON s 15. 2. 1989. POROČILA SE JE: VOLF Marjana - DROFENIK TOZD POSODA. OD 1.3. 1989 do 31. 3. 1989 Sprejeti na delo: KRESNIK Dušan - DSSS-razvoj; OTROČAK Silvo -Kotli-Šentjur; MULEJ Srečko, JURAJA Damir, ŠALE PETER - vsi Kontejner; DIMEČ Janez - Vzdrževanje. Iz DO so odšli: ŽIBRET-KRAŠOVC Marija - DSSS-FRS; POLAJ-ŽER Veronika, DURIČ Emir, IVAČIČ Albin, OLJAČA Duško - vsi Posoda; ŠTRAUS Igor, ŠUMIGA Zdravko, JUG Srečko - vsi Vzdrževanje; FERLEŽ Boštjan, DIMEČ Jože, KNEZ Andrej - vsi Orodjarna; KORITNIK Marjan, BALIČ Senad, PUNGARŠEK Srečko, OST-RUH Peter - vsi Kotli; RAKOVNIK Avguštin - Radiatorji. PREMEŠČENI IZ TOZD v TOZD ČAKŠ Frančiška iz posode v frite s 1.3.1989; VE-GEL Janez iz posode v DSSS-DOM s 15. 3. 1989. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Ane ŽIBRET se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Montaže -TOZD Posoda za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Rudi z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta in starega očeta Ivana GABERŠKA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Vzdrževanje in energetika in prodaje široke potrošnje DSSS za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Olga Železnik in vnukinja Suzana Gaberšek ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Angele BOBNAR se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Vzdrževanje in energetika - Strojni obrat in DSSS - Program DOM za izraze sožalja, darovana venca in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Vinko in vnukinja Irma Krajnc z družinama Sporočila sodelavcev Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam TOZD Posoda (zavijalnica in kontrola) za izkazano pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem v DO pa želim še veliko delovnih uspehov. Jakobina KOŽUH Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Posoda (obrat kovinske predelave) - ročajnice, stiskovalnice, prirezovalnice ter vodstvu za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Še posebej se zahvaljujem tov. Bevc Pavlici za izredno angažiranost pri izvedbu poslovilnega srečanja. Vsem skupaj pa želim mnogo delovnih uspehov, osebne sreče ter medsebojnega razumevanja. Jakob MOČNIK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Radiatorji za darilo in izkazano pozornost ob slovesu. Vsem v DO pa želim veliko osebne sreče in obilo delovnih uspehov. Anica KROFLIČ Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda - skladišče gotovih izdelkov za izkazano pozornost ter dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem ostalim pa želim veliko delovnih uspehov. Ivica ŠTANTE Vsem sodelavcem in sodelavkam kolektiva EMO se zahvaljujem za pozornost, ki so mi jo izkazali ob odhodu v pokoj. Posebej drag spomin mi bo darilo, ki me bo vedno spominjalo na skupno preživete čase v DO EMO. Želim vam veliko delovnih uspehov. Stane ROJNIK Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obrata kovinske predelave TOZD Posoda za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na dneve, ki smo jih ob delu, v dobrem in slabem preživeli skupaj. Vsem v kolektivu želim še veliko uspehov in medsebojnega razumevanja ter seveda čim ugodnejše rezultate poslovanja. Ivan ARNŠEK Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oblikovalnice - surovinski oddelek TOZD Posoda za dragoceno darilo, ki me bo vedno sppminjalo na vse vas. Želim vam čim več delovnih uspehov in vas lepo pozdravljam. Vera JAKOPIN UPOKOJENI V MESECU MARCU 1989 GABER Marija (2.1.39 - 28.2.89), CERINŠEK Marija (23. 6. 37 - 28. 2. 89), MIKOLA Helena (14. 2. 39 - 28. 2. 89), VOGA Draga (28. 10. 33 - 28. 2. 89), ROZMAN Frančiška (6. 3. 35 - 28. 2. 89), VREČKO Justina (14.4.31 - 28.2.89), JAKOPIN Veronika (29. 12. 38 - 4. 3. 89) - vsi Posoda; POPOVIČ Marija (3. 4. 34 - 15. 3. 89) - DSSS-kontrola; TODOROVIČ Vlasta (22. 6. 31 - 28. 2. 89) - DSSS-FRS; MIHELIN Angelca (10.4.36 - 28. 2.89) - DSSS-PF3; ČERNELIČ Danica (26. 5. 35 - 28. 2. 89) - DSSS-FRS; KRIŽAN Marija (17. 10. 36 - 28. 2. 89) - DSSS-FRS; KROFLIČ Ana (7.7.35 - 28.2.89), REBERŠAK Ferdo (22. 5. 33 - 28. 2. 89), VRAŽIČ Martin (7.11.29 - 17. 3.89) - vsi Radiatorji; GAŠPERLIN Marija (22. 8.38 - 28. 2. 89) - Kontejner. ZAHVALA Ob izgubi drage mame Amalije ROMIH se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Orodjarna in DSSS za izraze sožalja, izkazano pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Franci Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Emokontejner- varilci, za izkazano pozornost ob slovesu in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin. Iskreno se zahvaljujem tudi direktorju TOZD tov. Alojzu Hrenu in vodji obrata transportne opreme tov. Francu Ocvirku za izkazano pozornost in dragoceno darilo. Marija GAŠPERLIN Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem službe kontrole kvalitete DSSS in obrata emajlirnicaTOZD Posoda za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem skupaj pa želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Marija POPOVIČ Naše črne točke ZAČASNI ORGAN UPRAVLJANJA JE IZREKEL NASLEDNJE DISCIPLINSKE UKREPE: TOZD RADIATORJI - 31. 1. 1989 Einfalt Božidar-kraja-prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev; Kajta Tomislav - zap. DO na nedovoljen način - javni opomin; Kvas Franc - malomarno opravljanje del in nalog - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev; Dečman Franc - neop. izost. z dela - opomin; Menart Matjaž - neop. izost. z dela, fizični obračun - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Videc Vendelin - vinjen na delu, neož. izost. z dela - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev. TOZD POSODA - 31. 1. 1989 Stoklas Jože - povzročanje mat. škode - javni opomin; Guček Bojan - zapuščanje DO na nedovoljen način - javni opomin; Zalokar Izeta - odklonitev del in nalog - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Korošec Vinko - nepravilen odnos do sodelavcev - javni opomin; Bizjak Pavla - nepravilen odnos do sodelavcev - opomin; Malešakovič Zenudin - neopr. izost. z dela - javni opomin; Mavher Milan - neopr. izost. z dela - javni opomin. SKUPNE SLUŽBE - 14. 2. 1989 Jazbinšek Branko - malomaren odnos do dela - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev; Škoberne Dušan - malomarno opr. del. dolžnosti - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev; Šarlah Anton - malomaren odnos do dela - javni opomin; Kogoj Bojan - vinjen na delu - prenehanje delovnega razmerja; Pustek Anton - malomarno opravljanje del in nalog - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev. TOZD EMOKONTEJNER - 14. 2. 1989 Šantej Franc - neopr. izost. z dela - opomin; Mišja Edvard - malomarno op. del in nalog - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev; Robič Aleš - odklonitev del in nalog -javni opomin; Suknovič Dragan - zapuščanje del. mesta-javni opomin; Cirkulan Zmago - neopr. izost. z dela - javni opomin; Špegel Jože - neopr. izost. z dela - opomin; Hlačar Marko - neopr. izost. z dela - opomin. TOZD KOTLI-3. 3. 1989 Kreže Hinko - neup. predpisov iz VPD - javni opomin; Furman Vladimir - vinjen na delu - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Mlinarič Jože - fizični obračun - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Žavski Janko - fizični obračun - prenehanje del. raz. odi. za čas 9 mesecev; Fajs Stanislav - neopr. izost. z dela-javni opomin; Lubej Ladislav - vinjen na delu - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev. Dne 10. 3. 1989 so bili obravnavani naslednji kršitelji delovnih obveznosti: Upokojili so se Ivan ARNŠEK (10.12.1934) - tozd posoda, obrat kovinske predelave - kleparski oddelek. Zaposlen v EMO od 15. 3. 1949. Upokojen 1. 4. 1989. Marica POPOVIČ (3.4.1934) - DSSS, služba kontrole kvalitete. Zaposlena v naši DO od 8. 7.1957 do upokojitve 15. 3. 1989. TOZD FRITE Rupnik Edi - zap. DO na nedovoljen način - javni opomin; Mehle Marko - zap. DO na nedovoljen način - javni opomin; Fistrič Juraj - zap. DO na nedovoljen način - javni opomin. Dne 4. 4. 1989 je začasni individualni poslovodni organ TOZD POSODA Cerar Anton na javni obravnavi zoper kršitelje delovnih obveznosti iz TOZD POSODA izrekel naslednje ukrepe: Golub Darko - neopravičen izostanek z dela - opomin; Plošnik Fanika - zapuščanje del. mesta in DO-javni opomin; Smeh Igor- neopravičen izostanek z dela-opomin; Vr-bek Marjan - vinjen na delu - prenehanje del. raz. odi. za čas 3 mesece; Šalamon Miha - neopravičen izostanek z dela; Vidovič Anka - vinjena na delu - 2x - prenehanje del. raz. odi. za čas 12 mesecev; Florjane Herta - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja; Brejc Dominik - nepravilen odnos do sodelavcev-opomin; Galun Martin - sodelovanje pri pretepu - javni opomin; Mastnak Franc - vinjen na delu 2x - prenehanje del. raz. odi. za čas 6 mesecev. Pravna služba Ivan PLANINŠEK (18.1.1932)-TOZD POSODA, obrat kovinske predelave, oblikovalnica. Zaposlen v naši delovni organizaciji od 5. 5. 1947 do upokojitve 31. 12. 1988. OBČINSKA SKUPŠČINA Kako smo gospodarili lani Industrijska proizvodnja v občini je lani zaostala za doseženo v 1987. letu za 6,2 %, kar je dosti večje zaostajanje kot v slovenskem gospodarstvu, kjer je znašal ta zaostanek le 2,6 %. V zunanjetrgovinski izmenjavi so pokazatelji pozitivni, saj se je skupen izvoz povečal za 3,4 %, od tega na konvertibilno področje za 3,9 %. Povečal se je tudi delež izvoza v celotnem prihodku in znaša v lanskem letu 9 %. V Celju smo dosegli relativno visoko rast celotnega prihodka, ki je porasel z indeksom 303, žal pa so nekoliko hitreje naraščala porabljena sredstva, saj je njihov indeks znašal 317. Izgube v naši občini znašajo skupaj 52,2 milijarde dinarjev in so v glavnem v treh delovnih organizacijah: v EMO skoraj 22 milijard, v Železarni Štore 13,4 ter v Metki 10,4 milijarde din. Izgube beležijo še: Au-rea, Reklama in Elektro - distribucija. Z doseženimi.rezultati nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj so osebni dohodki v občini med najnižjimi ne samo v regiji, temveč tudi v republiki. Zato bo izvršni svet moral napraviti podrobnejšo analizo, kje so vzroki za padanje obsega proizvodnje. Danica ČERNELIČ (26. 5. 1935) - DSSS, računovodska služba - knjigovodstvo osnovnih sredstev. Zaposlena v EMO od 7. 10. 1953. Upokojena 28. 2. 1989. HUMOR Dve mladi tajnici se pogovarjata o svojem delu. »Z mojim šefom je nekaj narobe,« pravi prva, »čudne stvari počenja zadnje čase. Neverjetno je raztresen.« »Po čem to sklepaš?« »Pomisli, zadnjič sem ga opazovala, kako je vzel v naročje pisalni stroj in začel jemati iz njega trak!« Lastnik hiše gre k stranki, ki zelo neredno plačuje najemnino in začne brez ovinkarjenja: »Šest mesecev že niste plačali niti ficka za stanovanje. Zato vas prosim, da se takoj izselite!« »Da bi se izselil, ne da bi plačal najemnino?« protestira najemnik. »Nikoli!« ; smdiKCut ‘ »Od začetka me je, zdaj me pa ni več, ker mi je pisala, da je pod policijskim nadzorstvom.« Škot izve, da je njegov stari prijatelj umrl. Ob novici najprej onemi, čez nekaj trenutkov pa zamrmra: »Ne razumem, kaj je imel od tega, da je umrl...« »Pravite, da je šla vaša Prijatelja Marko in Slavko šestnajstletna hči študirat v se pogovarjata. Nenadoma mesto. Pa vas nič ne skrbi Marko zaskrbljeno pogleda zanjo, ko je kar tako sama?« na uro in pravi: »Zdaj moram domov, da skuham ženi kosilo!« »Ali je bolna?« »Ne, lačna.« Žena seje vrnila z ribolova in pripovedovala prijateljici: »Danes sem šla prvič z njim lovit ribe. Vse sem naredila narobe: preglasno sem govorila, uporabljala sem napačno vabo, prehitro sem potegnila vrvico in kar je najhujše - ujela sem več kot mož.« V drogerijo pride ves jezen kupec in pravi: »Pred tednom dni sem kupil pri vas prašek proti bolham, pa ni zdaj niti ene manj!« »Ah, gotovo ste se zmotili pri štetju!« Dama srednjih let, ki se je krčevito borila proti staranju, je nekoč vprašala znanca: »Koliko let bi mi prisodili, gospod Albert?« »Glede na vaše zobe, bi vam jih dal 18, glede na linijo 24, na rožnato polt kvečjemu 16!« »Ohoooo! Kaj pa na splošno?« »To pa lahko zračunate, gospa, kar seštejte!« e mo »Tovariš Franjo, ali ste ravnali po mojem receptu proti nespečnosti?« »Da, tovariš doktor. Štel sem do 28.423.« »In potem ste končno zaspali?« »Ne, moral sem vstati in iti na delo.« Rešite za zabavo »Bi mi pokazali levo dlan?« reče taksist potniku, preden mu odpre vrata. Potnik mu začudeno pomoli roko in vpraša: »Zakaj pa to?« »Ah, veste, zavor nimam čisto v redu,« pojasni šofer, »zato vzamem v avto samo potnike, ki imajo dolgo življenjsko črto.« ZEHJIÍA tU LCr/l MOitt OftODiEZA ÜOÍ.VJ.J0 sT DEL POHIŠTVA CHAPLIUO* ŽEVJA bEU ŠPOftT ZEtL-iAV AMTOVl V Í*5 SLIVAC.VA tiOBlLCA MEODLOCDJ SPORtvji IZID PÜEbl\/ALEC OTOÍV.E DO. ¿AVE. tf*- 6LAS «.I ZLOMU PE.SV.E k)A¿E fOfcOCUE VESQECE IGO 680DEU BÜUTOJe ZttStDAHI 12C.AZÉ.VJ4, MliEL KtMUUA PB.VIUA Co Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje.