Izpred upravnega sodišča. 125
Izpred upravnega sodišča.
Skrutinij pri volitvah v obeinslci svet ljubljanski mora biti javen, drugače je volitev neveljavna.
C. kr. upravno sodišče je dne 18. jan. 1901 št. 466 na pritožbo Franca B. in Avgusta E. proti odločbi občinskega sveta ljubljanskega od 18. maja 1899 št. 18464 zastran volitev v občinski svet, po javni ustni razpravi in sicer potem, ko je slišalo govor referenta in izvajanja zastopnikov obeh strank, spoznalo za pravo:
Izpodbijana odločba, kolikor se tiče volitev v 111. in II. volilnem razredu, se razveljavi, ker je v zakonu neutemeljena; sicer se pa pritožba zavrne.
Razlogi.
Z izpodbijano odločbo je občinski svet ljubljanski ugovore Franca B. in drugov proti volilnemu postopanju pri dopolnilnih volitvah za občinski svet od 24. do 29. aprila 1899 zavrnil in izjavil, da so volitve veljavne v vseh treh volilnih razredih.
Pritožba trdi, da je odločba protizakonita zlasti zato, ker skrutinij pri ožji volitvi v 111. razredu in pri volitvi v 11. volilnem razredu ni bil javen.
Res je iz volilnega zapisnika o ožji volitvi v 111. volilnem razredu in sicer v prvem oddelku dto. 25. aprila 1899 in prav tako iz volilnega zapisnika o volitvi v II. razredu dto. 26. istega meseca razvidno, da je po zaključenem glasovanju dotični predsednik pozval navzočne volilce, naj zapuste volišče, češ, da je skrutinij, ki se naj vrši, samo uradno opravilo volilne komisije; da sta dalje v obeh slučajih dotični vladni komisar in en volilec protestirala proti izključevanju javnosti, in da je volilec na ope-tovani poziv šel z volišča rekoč, da se le sili umika.
Po kategoričnem določilu §-a 20. občinsko-volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano od 5. avgusta 1887 dež. zak. št. 22 je volilno opravilo javno. Volilno opravilo, ki je vodi po §-u 18. volilna komisija, pa nikakor ni končano s tem, ko je po §-u 24 predsedniku volilne komisije izreči, da je glasovanje zaključeno, temveč k temu spada brezdvomno tudi odpiranje in
126 Književna poročila.
štetje glasovnic, kar je po §-u 25 storiti po zaključenem glasovanju volilni komisiji, nadalje štetje glasov pod istotam navedenimi formalitetami in pa eventuelno žrebanje, kakor tudi po §-u 26 morebitna ožja volitev z analognimi formalitetami; in šele na to se po §-u 27 završi volilno opravilo, volilna komisija sklene zapisnik, kjer se obenem konstatira izid volitve, ga podpiše, zapečati in izroči županu.
Javnost celega volilnega opravila pa je taka neizpustna zakonita potrebnost, da to, ker se je v navzočnem slučaju, kakor je razvidno iz omenjenih dveh volilnih zapisnikov, hotelo izključiti in se je ne glede na protestiranje vladnega komisarja in enega volilca šiloma tudi izključilo javnost glede bistvenega dela volilnega opravila, utemeljuje samo na sebi ničnost celega volilnega opravila v dotičnih zapisnikih, ne da bi bilo treba še nadalje preiskovati vprašanje, ali morebiti to izključenje vpliva na izid volitve.
Že samo iz tega razloga je bilo izpodbijano odločbo, v kolikor izreka volitve 111. in 11. volilnega razreda za veljavne, po §-u 7. zakona od 22. oktobra 1875 drž. zak. št. 36 ex 1876 razveljaviti kot zakonito neutemeljeno.
Kolikor se pa pritožitelji »sicer sklicujejo na druge, v svojih ugovorih naglašene pregreške proti principu javnosti volilnega opravila in na drugačno zlorabo volitve, kar naj vse vpliva na veljavnost volitev v vseh treh volilnih razredih«, — se uprav-, nemu sodišču ni bilo natančneje baviti s tem, ker pritožba ni natančno označila posameznih točk, kakor predpisuje § 18 citiranega zakona od 22. oktobra 1875, bodisi glede kake proti-zakonitosti izpodbijane odločbe ali kake pomankljivosti postopanja, — nego je zavrnilo pritožbo v teh nekonkretiranih točkah.