Poštnina ola&ma ▼ gotovini. Posamezna številka 3 Sin. ■n IZDAJA Fi Z KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Plavanje: JANY V LJUBLJANI! Loto V. — Štev. 38. LJUBLJANA, 18. septembra 1949. Zaključen je fizkulturni festival za proslavo 100 letnice jug oslov, železnic Na vseh tekmah je sodelovalo PREM 2890 FIZKULTURNIKOV ŽELEMČABJEI LJUBLJANA, 18. sept. Na stadionu SD Odreda je bil danes zaključek enotedenskega fizkulturnega festivala železničarskih društev Jugoslavije, ki so bile ob priliki stoletnice jugoslovanskih, železnic. — Svečanemu popoldanskemu zaključku je prisostvovalo poleg 5060 gledalcev, med njimi tudi minister za železnice vlade FLRJ Vujasinovič, minister finance vlade LRS in predsednik FZS tov. Zoran Polič ter ostati zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Na prireditvi, katere začetek je bil v nedeljo 11. t. m., so tekmovala železničarska društva glavnih mest ljudskih republik' in sicer Spartak ^'Subotice, Železničar iz Beograda in Sarajeva, Lokomotiva iz Zagreba, Rabot-nički iz Skopi j a ter Železničar iz'Ljubljane, medtem ko so izven konkurence nastopila tudi železničarska društva iz Sombora, Niša, Nove Gorice in Maribora ter telovadna društva iz Subotice, Sarajeva, Zagreba in Maribora. Preko celega tedna so bile od zgodnje jutranje ure pa tja do pozne noči ostre borbe med posameznimi moštvi, kakor tudi med posamezniki za prvake posameznih športnih disciplin. Kakor je bilo pričakovati, je večino prvih mest zavzelo moštvo Športnega društva Spartak, v katerega vrstah se nahaja več znanih športnikov in državnih reprezentantov raznih športnih panog, ki so zavzeli tudi večino finalnih mest. ATLETIKA V sredo in četrtek je bilo na stadionu Odreda tekmovanje v atletskih disciplinah, na katere so bila prepuščena društva, ki so tekmovala v konkurenci. Kakor je bilo pričakovati, so zavzeli vsa najboljša mesta atleti in atletinje Spartaka, medtem ko so presenetili zastopniki Rabotničkega iz Skop-lja, ki so v tem tekmovanju pokazali lep napredek. V končnem atletskem plasmaju je zasedel prvo mesto Spartak pred Železničarjem iz Beograda, Rabotničkim (Skoplje), Železničarjem (Ljubljana), Sarajevom in Zagrebom. Tudi pri ženskah je bil prvi Spartak pred Skopljem, Ljubljano, Beogradom. Sarajevom in Zagrebom. '* REZULTATI ZMAGOVALCEV SO SLEDEČI: Moški: 110 m zapreke: Žurkovič (Sp) 16,2, 100 m: Kiš (Sp) 11,7, višina: Tu- dji (Sp)" 170, 1560 m: Mikuška (Sp) 4:06,0, troskok: Rajčič (Sp) 13,43, krogla: Elisavljevič (Bgd) 13,16, kopje: Sekulič (Sp) 47,19, 489 m: Wilhelm (Lj) 53,1, .5000 m:_Sulejmanov (R. S.) 16:14,2, disk: Jelisijevič (Bgd) 34,56, 4 >/100 m: Spartak 46 s ek. Zenske: 89 m zapreke: Varmuža (Sp) 13,5, 100 m: Sandorkič (Sp) 13,8, višina: Kranjec (R. S.) 1,38 (nov makedonski rekord), krogla: Maša (Sp) 9,52, kopje: Maša (Sp) 27,90, daljina: Sandorkič (Sp) 4,77, 800 m: Canadi (Sp) 2:33,8, disk: Kranjec (R. S. 31,82, 4>jl00 m: Spartak 54,20 sek. PLAVANJE Plavalne discipline so se izvajale na centralnem ljudskem kopališču. Pokazalo se je, da se plavalni šport med železničarskimi društvi, ki je še v začetnih fazah, lepo razvija. Rezultati zmagovalcev: 1500 m pro- sto: Jankovič (Bgd) 24:00,1, 100 m prsno, ženske: Stepanov Mira (Bgd) 1:50,3, 200 m prsno moški: Sanka Ladislav (Sp) 3:03,0, 109 m prosto ženske: Bujič Mira (Bgd) 1:36,4, ICO m prosto, moški: Ladocki (Sp) 1:08,8, 400 m prosto, moški: Priboj (Sp) 5:40,7, 100 m hrbtno, moški: Agbaba (Bgd) 1:24,7, 100 m prsno, moški: Sanka (Sp) 1:18, 200 m prsno, ženske: Bo-jič (Bgd) 3:59,2, ISO m hrbtno, ženske: Bujič (Bgd) 1,54, 400 m prosto, ženske: Braki (Bgd) 8:18,1, 4x200 m presto, moški: 11:05, 4 x 100 m prosto, ženske: 1. Beograd 7:04,8. Skok z deske: Gala (Zel. Lj) 59,25 točk, skoki s stolpa: Rajčič (Bgd) 9,80 točk. VVaterpolo: Železničar (Bgd) : Železničar (Lj) 9:1 (6:0), Rabotnički : Spartak 0:17 (0:9), Rabotnički :"Beograd 0:7 (0:1), Ljubljana : Sarajevo 0:14 (0:9), Spartak : Beograd 6:0 (3:0), Železničar (Lj) : Rabotnički 6:2 (2:2). BOKS Preko 16.000 gledalcev je prisostvovalo prireditvam boksa v okviru železničarskega festivala. Največ uspehov so imeli boksači Spartaka. ki so s svojimi zmagami doprinesli društvu 44 točk in s tem prvo mesto. Drugo mesto je zasedel Beograd s 43 točkami Zaarcb 40, Ljubljana 19. Skoplje 15'in Rabotnički 9 točk. Med posemaznikl so izšli kot zmagovalci naslednji: mušia: Paljič S. (Bgd), bantam: Paljič (Bgd), peresno lahka: Tot (Sp), lahka: Pejič (Sp), v.elter: Romek (Sp), srednja: Ivankovič (Bgd), poltežka: Tišič (Zgb), težka: Biščan (Zgb) in Tempa (Sp). ODBOJKA Tudi v odbojki so se nepričakovano uveljavili igralci in igralke Spartaka, kajti izšli so kot absolutni prvak; tako v moških kakor v ženskih igrah — Končni rezultati v odbojki so naslednji; moški: 1. Spartak lO točk, 2. Železničar (Bgd) 8, 3. železničar 6 točk. — zenske: 1. Spartak 8 točk, 2 železničar (Lj) 6 točk 3. Železničar (Bgd) 4 točke. KOŠARKA V košarki so se vodile ostre borbe med Spartakom, Beogradom. Ljubljano in Reko. ki je tekmovala izven konkurence, železničar (Lj) je zasluženo zmagal med moškimi ekipami s 6 točkami pred Spartakom s 4 in Beogradom 2 točkama. Pri ženskah jp postal prvak Beograd s 4 točkami, pred Ljubljano 2 točkama in. Spartakom brez točk. TELOVADBA Tekmovanje v telovadbi je bilo v petek 16. t. m. v telovadnici bežigrajsko gimnazije. Med posamezniki je bil najboljši državni reprezentant Ku-iundžič (Sp), ki je zmagal na vseh orodjih ter dobil zato 115.20 točk. 2. Kptančič (Sp). 109,40 točk, 3. Dželato Vič (Bgd) 98,65 točk. Med društvi je zmagal Spartak s 517,85 točkami pred Beogradom in Zagrebom. Pri članicah je med posameznicami zavzela prvo mesto Djipalovičeva (Bgd) 89,30 točk, drugo Ivandekič (Sp) 88,70. tretje Diordjevič (Bgd) 88.10 točk. Od ekip je bii prvi Beograd s 411,57 točk, pred Spartakom In Mariborom. NOGOMET Včeraj in danes so se odigrale finalne nogometne tekme mladinskih in moštev I. razreda. Mladinski moštvi Lokomotiva (Zgb) in Spartak sta odigrali v soboto tekmo za tretje in četrto mesto, iz katere je izšel kot zmagovalec Zagreb z rezultatom 2:1 (1:0). Pri ekipah I. moštva se je odigrala finalna tekma za 3. in 4. mesto med železničarjem iz Sarajeva in 2er lezničarjem iz Ljubljane ter končalo z zmago Ljubljane z rezultatom _2:1 (1:1). Ob priliki svečanega zaključka sta se odigrali tekmi za 1. in 2. mesto. Pri mladincih je z ozirom na, neodločen rezultat v podaljšku (0:0) žreb odločil za zmagovalca Sarajevo, medtem ko je Ljubljana zasedla drugo mesto. V prvem moštvu je Spartak. z edinim golom v drugem polčasu potisni! Lokomotivo iz Zagreba na drugo mesto. Bojan Kocine. ZADNJA ZMAGA HAJDUKA NAD AVSTRALIJO SIDNEY, 18. septembra. Nogometnb moštvo Hajduk iz Splita je odigralo včeraj sedemnajsto, zadnjo tekmo na svoji turneji po Avstraliji. V sedmem srečanju z državno reprezentanco Avstralije je Hajduk zmagal z rezultatom j 1:0. Na tekmah z reprezentanco Avstralije je Hajduk dal 23, prejel pa 9 golov. športni festival železničarjev v slikah : W % a/ Atletski dvoboj ŠvEsa s Jugoslavija 127 : 74 ŠVICARSKI ATLETI SO MORALI KLONITI pred odlično jugoslovansko ekipo ftia dimih© j m je biS© zrušenih !( jugoslovanskih rekordov (Od našega posebnega poročevalca.) Zagreb, 17. sept. Danes popoldne se je pričel v Zagrebu atletski dvoboj med Švico in Jugoslavijo. že prvi dan je bil za naše atlete zelo uspešen. Švicarji so v vseh disciplinah, razen v troskoku, v skoku v višino in zaprekah igrali podrejeno vlogo. Jugoslovanski atleti so dosegli 5 novih ren.01-dov, dva pa so izenačili. KAKO SO POTEKALE BORBE PRVI DAN V teku na 110 m z zaprekami ni Švicarju Bernardu nihče ogrožal prve- ŠreČanje smo čakali z gotovimi upi v zmago naše reprezentance, čeprav spadajo Švicarji v evropski razred. Na prvenstvu FLES v plavanju je bilo v prvih treh dneh doseženih 7 državnih rekordov (Od našega posebnega dopisnika) Split. 14. sept. Danes se je tukaj pričelo državno prvenstvo posameznikov v plavanju. Na tej prireditvi sodeluje preko 300 najboljših plavalcev in plavalk, članov dubrovniškega Juga, zagrebške Mladosti, Primorja iz Reke, Hajduka iz Spiita, ljubljanske Enotnosti in še nekaterih manjših klubov. Prvi dan je bilo na sporedu 5 točk, In sicer 1500 m prosto za moške, 100 m hrbtno in 100 m butterfly za moške ter 200 m prosto in 100 m prsno klasično za ženske. Na progi 100 m hrbtno za moške je bilo sklepati, da bo največja borba med Ciganovičem, Stipetičem in Fin-cijem, ki so imeli v predtekih vsi enake čase. Proti pričakovanju je v finalu zmagal Skanata pred Ciganovičem in Fincijem. 1. Skanata (Mornar) 1:12.0; 2. Ciga-novič (Jug) 1:12-4; 3 Finci (Primorje) 1:12.5; 4. Vidovič (Mladost) 1:15.0; 5. Kvinc (Ml) 1:15.2; 6. Stipetič Marjan (Ml) 1:16.2) (11. Pelhan - Enotnost 1:18.0). IGO m prsno za ženske: Na tej progi je malo manjkalo, da bi dosedanja prvakinja Korpesova prišla ob svoji naslov. Vse do cilja se je vodila ostra borba med Ljubljančanko Kuharjevo in Knrpesnvo, šele na cilju je bolj rutinirani Korpesovi uspelo zmagati z minimalno prednostjo. 1. Korpes Ml) 1:30.6; 2. Kuhar (E) 1:30.7 (nov slovenski rekord); 3. Jamnik (E) 1:33.2; 4- Maksimovič (L) 1:33.9; 5. Zajič (Prešeren) 1:35.1; 6 Borkovič (H) 1:35.5 (11. Oelhofer - E - 1:37.6). Naslednja točka je bila ISO m but-terfly za moške. Tu je bil Slovenec Tone Cerer brez konkurence ter je že v predtekih postavil nov državni rekord (1:12.2). V finalu je bil nekoliko slabši, vendar njegova zmaga ni bila nikoli v vprašanju. 1 Cerer (E) 1:12.8: 2. Ljepotica (Jug) 1:14.5; 3. Žvokelj (E) 1:15.4: 4. Goszl (Jug) 1:16-4: 5- Kučer (H) 1:16.6: 6. Bielič (Beograd) 1:17.7; 7. Sovre (F. J 1:17.2. ^ 200 m prosto za ženske: V tej disciplini je Grkiničeva postavila v oredtekih nov državni rekord v času "I^Grkimč (Pr) 2:45.2: 2. Loparič ,.,ug, 2 47 4 3 Dragonja (H) 2:477: 4. P elan (E) 2:53.1 kord); '5. Juvančič (E) 2.doo- rio (Jug) 2:55.6. ^ Nailepša točka večera je bila tekim na 1509 m prosto za moške V borbi ie dosegel Stipetič Marjan nov državni rekord. kt ga postavlja rsto najboljših dolgoprogašev na izvrsten rezultat. Sploh so bili na tej progi postavljeni najboljši rezultati, saj je 21 plavačev plavalo pod 22 minut, od teh 8 pod 21 minut. Stipetič je postavil nov državni rekord tudi na 1000 m z vmesnim časom 13:02.2 (vmesni časi Stipetiča: 100 m 1:09.0, 200 m 2:26.5, 400 m 5:04.0, 800 m 10:23.0, 1000 m 13:02.2 nov državni rekord). 1. Stipetič Marjan (Ml) 19:32.7; z. 100 m butterfly - ženske: Na tej progi je bila Korpesova brez konkurence in je zmagala pred drugoplasirano Lopa-ričevo z veliko prednostjo. 1. Korpes (Ml) 1:27,7, 2. Loparič (Pr) 1:33,9, 3. Pelan (E) 1:35,8, 4. Jamnik (E) 1:37,7, 5. Draganja (H) 1:37,9, 6. Lavrenčič (Pr) 1:39,9. V zadnji točki današnjega programa, na progi 200 m prosto za moške se je razvila ostra borba za prvo mesto med 1. Stipetič Marjan uviu isaz-i, z. razvila ostra Durua za pivu ura« -Stipetič Mislav (Ml) 19:51.3; 3. Vido- bratoma Stipetičema ter Iličem. Sele ___ X ,1 ... /MU on.1 Q n* ___::i.______„or.olo Q+ir»PtiCU vič (Ml) 20:10.6; 4. Kvinc (Ml) 20:18.0; 5. Defilipis (Pr) 20:32.2; 6. Curtini (Pr) 20:47.2 (14. Hafner - E - 21:36.5 nov slovenski rekord). U-ICU/VIHO. ------- _ v v zadnjih metrih je uspelo Stipeticu Marjanu v ostrem finišu prepričevalno osvojiti prvo mesto, dočim je moral Stipetič Mislav kloniti na cilju za udarec roke xPred Iličem. 1. Stipetič Marjan (Ml) 2:13,0, 2. Ihc (H) 2:14,6, 3. Stipetič Mislav (Ml) 2:14.6, 4. Vidovič (Ml) 2:18,1, 5. Kvinc (Ml) 2:19.8, 6. Puhar (H) 2:21.5, 9-Cerer (E) 2:22,6. 11. inž. Pelhan (E) 2:23,3. 21. Hafner (E) 2:29.2. III. DAN Split, 18. septembra. — V nadaljevanju državnega prvenstva v plavanju so bili danes dosežem trije novi državni rekordi. Peto povojno prvenstvo Jugoslavije v plavanju je prekosilo vsa dosedanja b’'“ movanja, tako po množični udeležbi, kakor tudi po kvalitetnih rezultatih. Da 3e bilo prvenstvo res kvalitetno, priča sama bilanca rekordov, saj j® bilo postavljenih 6 državnih ter večje število republiških rekordov-, med njimi tudi 6 sloven-sldh plavalnih rekordov. Prvenstvo je bilo dvojno in sicer moštveno in kvalitetno. Za moštveno prvenstvo so sc plasirali plavalci, ki so dosegli določene norme, medtem ko so se za k vali tete mi prvenstvo točkovali samo finalisti. Tone Cerer (Enotnost) je izboljšal državni rekord v plavanju na 200 m prsno (metuljček) s časom 2 :43,0, štafeta Mladosti je v plavanju na. 4 krat 100 metrov hrbtno postavila nov rekord s časom 5:10.6, Boris Skanata pa je v plavanju na 100 m prosto v predtekmovanju dosegel nov rekord v času 59,0. (Isti čas je dosegel na tekmovanju v Monte Carlu tudi Marjan Stipetič, katerega rekord pa ni priznan zaradi premajhnega bazena.) Tudi v ostalih disciplinah so bile zanimive borbe, posebno še v plavanju na 100 m hrbtno za ženske in 200 metrov prsno (klasični stil). Tehnični rezultati so naslednji: 400 m prosto moški (57 tekmovalcev) : 1 Stipetič Marjan (Ml.) 4:49.3; 2. Stipetič Mislav (Ml.) 4:50,9; 3. Ilič (H) 4:51.0; 4 Kvinc (Ml.) 4:58,9; 5. Vidovič (MI.) 4:59.2; 6. Curtini (Pr.) 5:04,4; 7. Defilipis (Pr.) 5:09,0; 8. Stefanovič (Cz) 5:10.3. (V predtekmo-vanzu je ing. Pelhan postavil s časom 5:16,0 nov slovenski rekord. 100 m hrbtno ženske (33 tekmovalk): 1. Ligorio (J) 1:26.3; 2. Pelan (E) 1:27,5; 3. Cipct (H) 1:27,7: 4. Grkinič (Pr.) 1:28.7; o. Spicierič (Pr.) 1:31.8. 200 m prsno (metuljček) moški (26 tekmovalcev): 1. Cerer (E) 2:43.0 (nov jugoslovanski rekord) ; 2. Kučar (H) 2:48,3; 3. Barbieri (J) 2:50.8; 4. Ljepotica (J) 2:53,4; 5. Laszlo (Ml.) 2:56,1 (Nadaljevanje na 4. strani) rsto na boljših aoigopiu5=^. - vetu. Tudi Mislav Stipetič je dosegel grad 1-7,9. Stipetič Marjan je postavil dva nova državna rekorda drugi dan Največje presenečenje je bilo v tekmovanju na 409 m prosto za ženske. Na tej progi je veljala za favoritinjo Sušačanka Grkiničeva in bi jo mogla ovirati pri zmagi edino Lopariceva. Popolnem: nepričakovano pa je zma- gala Draganja (Hajduk), ki je obenem postavila na tej progi nov dr z. rekord. Odlično se je plasirala tuai Pelanova, ki je osvojila tretje mesto pred Loparičevo. Rezultati so tile: L Draagnja (Hajduk) 5:48,2, 2 Grlrini-čeva (Pr) 5:51,0, 3. Pelan (E) 6:04,2, 4. Loparič (Pr) 6:04,4, 5. Juvančič (E) 6:06,8, 6. Ligorio (Jug) 6:16.0. 108 m klasično - moški: Ta točka ni zadovoljila in so bili rezultati precej slabi. Mnogi plavalci niso izpolnili predpisanega minimuma. Rezultati: 1. Kovačič (Pr) 1:20,9, 2. Udovič (Dinamo) 1:22.2, 3. Fingerman (Ml) 1:22,7, 4. Pandur (Mor) 1:24,6, 5. Kvadranti (Pr) 1:27,7, 6. Plavšič (Beo- Novš eSraaitmi rekordi v plavanju; MOŠK8: Stipetič barjem — 100® m prosto: 13:02.2 Stipetič Marjan — I5@0m presto: 19:32=7 Cere:* Tone — S 00 m prsno s Is 12=2 Cerer Tene — 200 m prsno: 2:43=0 Skanata Boris — IOOm prosto: 59.0 ŽENSKE: Draganja — 40® m prosto: 5:48,2 Grkiničeva — 200 m proste: 2:42J ga mesta. Sele v zadnjih metrih- sl je priboril drugo mesto Žurkovič z eno desetinko pred Wahlyjem. PRVI REKORD JE ZRUŠEN Da bo Radosavi j e vičeva danes resno ogrožala svoj stari rekord v metu krogle (12.82), se je pokazalo že po prvih metih. Zato rezultat 13.27 m ni prišel nepričakovano. Da pa ni samo Radosavljevičeva v odlični formi, sta dokazali tudi Kole. dinova in Sumakova v teku na 60 m, saj sta obe izenačili stari jugoslovanski rekord 8.0). Koledinova je zmagala le za širino pred svojo rivalinjo. Sumakovo. Publika je nestrpno pričakovala eno najbolj priljubljenih točk — tek na 100 m. Bmad je kljub slabemu startu dosegel izvrsten čas 10.8. Po formi, ki jo je pokazal, smemo upati, da bo še v letošnji sezoni zrušil stari qugoslo-vanski rekord (10.7). DRUGI REKORD Dve naši atletinji sta tekli 100 m pod 12.8 sekund (stari državni rekord). Butia je bi,la prva v odličnem času 12.5, druga Sumakova z 12.7. V teku na 400 m je Sabolovič v krasnem finišu izenačil stari jugoslovanski rekord 48.5. Račič je dosegel dolgo zaželjeno znamko 49.0. 5.67 m V SKOKU V DALJINO Izredno zanimive so bile borbe v daljino za ženske. Pri naših atletinjah smo opazili dobro tehniko, medtem ko se je pri Švicarkah pokazalo ravno pomanjkanje tehnike in stile. Z odličnim rezultatom 5.67 je Koledinova zrušila stari rekord in dosegla 9. najboljši leaošnji rezultat na svetu. Borbo s samim seboj je vodil Mihalič v teku na 10.000 m. Ostali trije atleti ga sploh niso mogli ogrožati. S prednostjo 400—500 m je pritekel prvi na cilj v času novega jugoslov. rekorda 31:17.4. Mihalič sicer stilno ne teče lepo, vendar je ta rezultat plod odlične tahtive. V ostrejši konkurenci bi nedvodmno dosegel še boljši čas. ŠTAFETA 4 X 100 m — NOV REKORD Naša štafeta v postavi Bmad, Jo-vančič, Sabolovič in Pecelj je z brezhibnimi predajami uspela zrušiti stari rekord z odličnim rezultatom 41.7, kar je za 3 desetinke boljše od prejšnjega rekorda. IZJAVA PREDSEDNIKA ŠVICARSKE ATLETSKE ZVEZE BAUDECKA Organizacija prireditve je odlična. Prepotoval sem že dosti držav, vendar sem malokje videl takšno organizacijo. Stadion je izredno lep. O vaših atletih moram reči samo najbolje. Vidi se, da mnogo trenirajo. Tudi v največjih naporih so sproščeni, dočim (Nadaljevanje na 4. strani) - M Xi ' f Za prihod v finale so se plavalci V-redno borili in jo bilo potrebno im®*1 visoko kvalitete, da hi se plasirali » “J nale. Tako na 400 m prosto ni /.adoScal rezultat 5:10 za prihod v finale. prav_ta-ko ne na 100 m v metuljčku ni zadoščal rezultat 1:17. Zanimivo je, da nekateri lanski reprezentanti niso prišli med ■!" naliste. Člana olimpijske reprezentance Puhar in Pelhan se na 400 in oziroma m prosto nista plasirala v finale. Velik napredek so pokazale tudi j’’, ake, ki so bo časovno kvalitetno približalo moškim plavalcem. Medtem, ko J lani zadnja finalistka na 400 m Pr0-‘ plavala 7 minut, je letos 17 plavalk pl " valo pod 0.40. V letu 1040. je rezultat na 100 m hrbtno 1:52 zadoščal za državno prvenstvo, medtem ko letos ni zado za vstop v finale. Tekme za svetotme rmsgamešno prvenstvo Jugoslavija premagala Izrael § tt TEL AVIV, 18. septembra. V povrat ni nogometni tekmi za svetovno prvenstvo je danes nastopila nogometna reprezentanca Jugoslavije proti reprezentanci Izraela. Tudi v današnji tekmi so Jugoslovani pokazali lepši in uspešnejši nogomet in zasluženo premagali nasorotnika z rezultatom 5:2 (3:0). S to zmago si je Jugoslavija priborila vstop v II. kolo tekmovanja in bo 9. oktobra igrala v Beogradu proti nogometni reprezentanci Francije, drugo tekmo pa bo igrala Jugoslavija v Parizu 30 oktobra. Reprezentanco Jugoslavije so sestavljali: Šoštarič, Brozovič, Stankovič, Čajkovski I., Jovanovič, Jakovetič, Senčar, Bobek, Valok, Pajevič, Čajkovski II. NOGOMETNA TEKMA ZA POKAL MARŠALA TITA Trbovlje, 18. septembra. Danes je oUa tu n-ogomctna tekma v okviru tekmovanja za pokal maršala Tita, in sicer med domačim Rudarjem ter Dravo iz Ptuja. Zmagal je zasluženo F,udar s 6:1 (1:0). Prvi polčas je bila igra mrtva in sta obe motšvi zamudili precej priložnosti. V drugem polčasu je Rudar nastopil z večjo voljo in dosegel visok rezultat. HZ telovadbe zveze V Sloveniji je od 15. septembra do 15. oktoura mesec tekmovanja za fizkulturni znak Letos je Fizkulturna zveza Jugoslavije določila mesec september za mesec tekmovanja za lizkulturni znak. V tem mesecu je treba pod vzeti za tekmovanje za lizkulturni znak vse potrebne mere, da se bo tekmovanje spet vpeljalo med množicami naših delavcev in kmetov, predvsem pa med našo kmečko mladino, Z ozirom na dejstvo, da so prišla navodila o mesecu tekmovanja za lizkulturni znak v našo republiko razmeroma pozno in da bi se ta akcija kljub temu čim bolj temeljito pripravila, bo Telovadna zveza Slovenije skupno z vsemi ostalimi zvezami izvedla mesec tekmovanja za lizkulturni znak od 15. septembra do 15. oktobra. Pričele so se že vse priprave, da bo uspeh te akcije čim večji. Telovadna zveza Slovenije je poslala na teren po vseh okrajih dva inštruktorja, ki bosta povsod pregledala stanje in dala potrebna navodila za izboljšanje dela v pogledu tekmovanja za lizkulturni znak. Dobro delo v gor iškem okraju Izmed vseh okrajev, ki so jih doslej pregledali inštruktorji Telovadne zveze Slovenije, je v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak še najboljši okraj Gorica. Okrajni center za tekmovanje za fizkulturni znak je pri Okrajnem telovadnem odboru Center vodil tov. Vončina Karel še s stremi člani odbora. V okraju za tekmovanje za fizkulturni znak dobro sodelovanje med telovadno in športno organizacijo, prav tako je sožitje in tesen kontakt med telovadno organizacijo in množičnimi organizacijami. V okraju je pripravljenih za fizkulturni znak 1.259 tekmovalcev, od tega 753 pionirjev in 646 mladincev. Doslej je bilo opravljenih 1.314 norm in sicer za mladinski znak 433, za bronasti 453, za srebrni 237 in za zlati 15. Fizkul-tumi znak je do danes osvojilo 100 mladincev, bronastih znakov je bilo že podeljenih 40 srebrnih 24 in zlatih 4. Situacija bi bila pa lahko še mnogo boljša, če bi se posamezna društva bolj naslanjala na Okrajni telovadni odbor. V večini društev poteka delo redno skozi vse leto po določenem načrtu, premalo pažnje pa se polaga na pionirje. V pogledu poročanja in administrativnega poslovanja je stanje zadovoljivo, društva redno pošiljajo svoja poročila Okrajnemu telovadnemu odboru. SLABO STANJE V OKRAJIH ČRNOMELJ, SEŽANA in GROSUPLJE Komisija, ki se trenutno mudi na terenu, je v marsikaterih okrajih našla žalostno sliko. Tako n. pr. v okraju Sežana sploh ni nobenega okrajnega odbora. Sekretar okrajnega telovadnega odbora je odšel na gradnjo Avto-puta »Bratstvo—Jedinstvo«, nadomestil ga ni nihče. O tekmovanju za fizkulturni znak ni ne duha ne sluha. Tudi za pionirski fizkulturni znak ni nobenega odziva, V- črnomeljskem okraju je prav tako stanje v vseh ozirih, seveda tudi v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak, zelo slabo, čemur je krivda stalno menjavanje profesionalnega kadra, zlasti sekretarja okrajnega telovadnega odbora. V Ilirski Bistrici je bila situacija dolgo časa slaba, v zadnjem času pa so se začele razmere vidno popravljati. V okraju je formirana komisija za tekmovanje za fizkulturni znak. Prijavljenih je za pionirski znak 585 posameznikov, za mladinski pa 422. Doslej so osvojili 86 pionirskih in 63 mladinskih znakov. Razen zgoraj omenjenih okrajev so Inštruktorji pregledali še stanje v okrajih Trebnje, Postojna, Novo mesto in Tolmin. V vseh okrajih z izjemo Gorice, je situacija v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak več ali manj slaba. TUDI MED ŠPORTNIKI JE ZANIMANJE ZA FIZKULTURNI ZNAK PREMAJHNO Ne dosti boljše, če še ne slabše kakor na terenu so razmere med športniki v mestih in v velikih industrijskih centrih, kjer imamo razna športna društva, klube in sekcije. Samo poglejmo danes po posameznih športnih panogah, koliko naših vrhunskih športnikov tekmuje za fizkulturni znak. Se slabše pa bomo naleteli, če pogledamo, koliko jih je fizkulturni znak tudi ne bo uspeha, ali pa bo znatno manjši kakor v primeru dobre povezave med vsemi organizacijami. Prav tako je treba pri tej povezavi upoštevati vse množične organizacije, JA ter centre za predvojaško vzgojo. Najprej je treba formirati pri Okrajnih oz. mestnih telovadnih odborih odbore sestavljene iz zastopnikov vseh sestavnih organizacij. Ti odbori direktivno vodijo in odgovarjajo za tekmovanje za fizkulturni znak v svojem okraju ali mestu. Posamezna društva, bodisi telovadna, športna, strelska ali planinska, pa morajo takoj formirati za svoje panoge stalne izpitne komisije, pri katerih bodo lahko tekmovalci polagali norme v raznih disciplinah. Formiranje odborov ter izpitnih komisij je poleg splošne agitacije ena glavnih nalog v tej akciji in če se bodo Okrajni telovadni odbori tega posla resno oprijeli in preko društev in klubov izvedli dobro organizacijo tekmovanja, tudi ne bo izostal uspeh ter bo mesec tekmovanja za fizkulturni znak res dvignil to važno panogo naše fizkulture na ono stopnjo, kakršna pač fizkulturnemu znaku po njegovem pomenu pripada. Prvi nosilec zlatega znaka v Sloveniji osvojilo. Naši vrhunski športniki se še vse premalo zavedajo pomena tekmovanja za fizkulturni znak. Večina se še vedno ni otresla napačnega pojmovanja »specializacije«, misleč, da je možno doseči vrhunec v vsaki panogi s tem, da gojiš samo svojo disciplino, dočim je danes dokazano ravno nasprotno, t. j. da pridemo do visokih uspehov v poedinih disciplinah le preko resnično vsestrane fizkulturrie vzgoje, katero ravno v veliki meri omogoča tekmovanje za fizkulturni znak. Razen tega usposablja tekmovanje za fizkulturni znak s svojim programom vsestranosti vsakega poedinca tudi v dobrega ter fizično in moralno čvrstega borca za petletni plan in istočasno v primeru potrebe hrabrega čuvarja vseh pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe. Zato bo treba takoj, prav tako kakor na terenu med telovadnimi drštvi razviti tudi v športnih društvih, klubih in sekcijah največje zanimanje za fizkulturni znak, saj so v tem pogledu razmere res slabe. Ce pogledamo samo za primer naše najboljše nogometne klube, si lahko hitro ustvarimo precej jasno sliko. Se najboljša je situacija pri »Odredu«, ki ima od 68 registriranih nogometašev 18 nosilcev fizkultur-nega znaka. »Gregarčič« iz Jesenic ima med 57 igralci 17 nosilcev, mariborski »Železničar« samo 8. Se slabše pa je pri ljubljanskem »Železničarju«, kjer od 67 aktivnih nogometašev ni niti eden osvojil fizkulturnega znaka. Ista je tudi situacija pri celjskem Kladi-varju. In pri vsem tem moramo upoštevati, da je večina teh športnikov osvojila znak v prvih rokih, t. j. leta 1946 in 1947, dočim je bil v letošnjem letu odziv minimalen ali pa ga sploh ni bilo. Vendar bi se motil tisti, ki bi mislil, da je pri drugih športnih zvezah stanje kaj boljše. Nasprotno, ponekod je še slabše, razlika je le v tem, da ima Nogometna zveza kot edina športna zveza svojo kartoteko in kolikor toliko točen pregled in evidenco nad svojimi športniki in njihovim udejstvovanjem, dočim tega druge športne zveze nimajo in zato tudi ne vedo, koliko njihovih športnikov tekmuje za fizkulturni znak. Vendar, če bi poizvedovali med našimi vrhunskimi športniki, med atleti, plavači, smučarji, odbojkaši, orodnimi telovadci strelci itd., pa bi marsikje lahko na prste obeh ali pa tudi samo ene roke našteli vse vrhunske reprezentante, ki nosijo na svojih prsih največje odlikovanje slehernega našega fizkulturnika — fizkulturni znak. Uspel telovadni nastop w MafOcmrdai pri Ftitfu TDMarkoveipri treba ^ V IMJU.t7l.jU •*. jt? •» r 1 Ptuju organiziralo svoj društveni nastop. S tem nastopom so lizKulturniki iz Markovcev, ki so si s svojim dosedanjim delom ustvarili že lepo telovadno tradicijo, prikazali svoje delo v letošnjem ietu. Ves nastop so Markovčani pripravili na lastno iniciativo. Prav tako so tudi proste vaje, s katerimi so nastopali, sestavili sami na podlagi narodnih plesov, ki so ravno v vaseh okoli Markovcev’ ohranili vso svojo pristnost. Nastopa se je udeležilo 120 članov Tl) Markovci, z izjemo vrste članic iz Središča, ki so nastopile kot gostje. Spored je obsegal 13 točk. Vse so bile ob spremljavi vaške godbe izvajane skladno in lepo J poznalo se je, da so se nastopajoči skrbno pripravljali. Priznanje številnih gledalcev so žele posebno točke ki so jih sestavili nastopajoči. Lep vtis so naredili pionirji z narodnim kolom. Prav tako so uspelo vaje članic jz Središča na dvovišjnski bradlji, članov lz Markovcev na drogu in več lepili prostih vaj pod izvedbo domačih fizkultur-nikov. ' Najboljši točki sporeda pa sta bili prosta vaja »Rožmarin« deklet iz Kmetijske obdelovalne zadruge Sobetinci in vaje na bradlji, ki so jih izvajali telovadci iz Markovcev ln bližnjih vasi Iznenadil jo najmlajši telovadec, 16 lemi Obran Jože iz. Borove, ki je z lahkoto izvedel svojo vajo in z njo navdušil v s gledalce. To je brez dvoma talent in je himno je bil nastop zaključen. Podobnih nastopov si želimo čim vec. Ca j® zanimanje med ljudmi zanje veliko, priča rekordno število gledalcev na tem nastopu (preko 1060). Upamo, da lio-mo videli takšne nastope še po drug?a vaških telovadnih društvih, ne samo ptujskega okraja .temveč po vsej Sloveniji. Fizkulturni dan w Kozjem Marljivo Telovadno društvo Kozje v Kozjem je v nedeljo, dne 11. t. m. Izvedlo svoj društveni nastop z sodelovanjem TD Kozje. SSD Kovinarja iz štor in TD Šmarje pri Jelšam. Skupno je nastopilo 110 oseb. Razveseljivo dejstvo je, da je bila večina nastopajočih pripadnikov TD Kozje m da je pri nastopu samem doseglo TD Kozje lepe uspehe. Posebno hvalevredno je, da sta se Sšp Kovinar in TD Šmarje udeležila tega nastopa in tako s svojim sodelovanjem znatno povzdignila uspeli nastop. Ob krasnem vremenu se je pričel ob 14. uri popoldanski nastop. Po pozdravu zastavi in pozdravnem nagovoru predsednika TD Kozje so se hitro vrstile točka za točko tako, da je bil ves nastop končan do 18. ure. Po uspelih telovadnih točkah je bila tekma v odbojki med TD Šmarje pri Jelšah in TD Kozje. Tekmo je odločilo TD Kozje v svojo korist z rezultatom 2 :1. Nastop je bil zaključen z nogometno tekmo med S ŠD Kovinarjem in kombiniranim moštvom TD šmarje-TD Kozje (2x30 minut). Tekmo so z lahkoto štorčanl odložili v svojo korist z rezultatom 3 ;0. Pda eSsisku w logom Strelske sveže Slovenije ^ ^ Slovenski strelci so se dobro pripravili "za državno prvenstvo — V MESECU TEKMOVANJA ZA FIZKULTURNI ZNAK JE TREBA RAZMERE BISTVENO IZBOLJŠATI Pretekli teden je Telovadna zveza Slovenije sklicala z namenom izboljšati dosedanje delo v pogledu tekmovanja za fizkulturni znak, sestanek, kateremu so prisostvovali zastopniki skoraj vseh športnih zvez ter Strelske in Planinske zveze. Navzoči so ugotovili kritično stanje, ki vlada na terenu ter iznesli vrsto predlogov in sklepov, s katerimi se bodo sedanje razmere izboljšale. V prvi vrsti je naloga vseh osnovnih organizacij, t. j. društev, klubov, sekcij in aktivov, da med svojim članstvom s predavanji in vsemi sredstvi agitacije ter propagande spet vzbudijo zanimanje za fizkulturni znak. Iniciativo mora pri tem imeti telovadna organizacija, ki pa mora v vseh ozirih najožje sodelovati z ostalimi fizkultur-nimi organizacijami, t. j. športnimi, strelskimi in planinskimi društvi, sicer Teden dni so trajale borbe za naslove strelskih prvakov Slove-nije. To prvenstvo je po osvoboditvi najbolj uspelo; sodelovalo je 650 strelcev iz vse Slovenije. Po prvenstvu je Strelska zveza Slovenije organizirala taborenje najboljših, da fci se pripravili na državno prvenstvo, ki bo od 20 do 25. t. m. v Beogradu. V ekipi so trenirali pionirji, mladinci in mladinke, člani in članice. Izbrani so bili najboljši med najboljšimi, da bi se še boij izpopolnili in dosegli na državnem prvenstvu čim boljše uspehe. V logorju so imeli praktični in teoretični pouk. V skrivnosti strelskega športa so jih uvajali naši najboljši strelci, kot so Cestnik, Mihorko, Planinc in drugi. Posebno pionirji so pokazali da so izredno nadarjeni in da bomo dobili iz njihovih vrst nove odlične s re c , ki nas bodo v bodočnosti lahko uspešno zastopali na mednarodnih srečanjih. ; NA STRELIŠČU ... Na zadnji postaji na Dolenjski cesti izstopiš iz cestne železnice in le še nekaj korakov je do strelišča. Tudi če ne veš poti, boš ga kmalu našel. Ostri poki pištol in malokaliberskih pušk se mešajo z odmevi strelov velikih vojaških. Na strelišču je bilo živahno. Pionirji in mladinci so ležali že takoj pri vhodu na odejah, merili in streljali z malokaliberskimi puškami v tarče oddaljene 25 m. Med njimi so bile tudi mladinke. Iz fizkulturnega in športnega iiiilenm v dravograjskem okrajša O flzkul (urnikih dravograjskega okraja zadnje leto ni bilo dosti slišati. Izjema so edino športniki TD Slovenjgradca, ki so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov v odbojki in atletiki sicer pa je izgledalo. da je vsako fizkulturno delo v tem okraju popolnoma izumrlo. Kje so vzroki, da je pred leti eden najalctivneših okrajev tako popustil ne bomo skušali ugotavljati. Rajši povemo da fizkul-tura in šport na naši severni meji nista izumrla in da postaja zlasti športno delovanje iz meseca v mesec aktivnejše in bo sodeč po naraščajočem zanimanju, verjetno prihodnje leto doseglo svoj višek, DESET DRUŠTEV IN DVA AKTIVA V okraju je sedaj deset društev, od tega devet telovadnih in eno športno tr dva aktiva. To so: TD Helena. TD žerjav. TD Mežica TD Prevalje, TD Dravograd, TD Marenberg, TD Muta, TD Slovenjgradec. TD Vuhred in SSD Fužinar - Guštanj, od aktivov pa gimnazija Ravne in Gradis Vuzenica. Poleg tega so tik pred ustanovitvijo nova društva v St. Janžu pri Dravogradu Šmartnem pri Slovenjgradcu, Mislinji. Lešah in Črni. Na.ipriljubnej-še športne panoge so: atletika..smučanje, nogomet, odbojka in namizni tenis. dočim se goje vaje na orodju le malo ali nič. Središče posameznih panog so pri naslednjih društvih: SMUČANJE je najbolj razvito v Guštanju, Slovenjgradcu. žerjavu, Heleni in Mežici. Razen Slovenjgradca so vsi kraji indu- strijski in se bavi s smučanjem zlasti delavska mladina železarne ln rudnika. Priljubljene so spričo ugodnega terena zlasti alpske discipline, v katerih se vsako leto spoprimejo med seboj najboljši smučarji rudniškega področja (žerjav, Helena, Mežica) in železarne Guštanj. Ne dosti manj popularno pa je tudi skakanje, o čemer pričajo najzgovornejše številne skakalnice od Guštanja do Črne, kjer je v gradnji 45 meterska skakalnica, za katero so dali fizkulturnikt žerjava že nad 2000 ur. Za uspčšen razvo.1 alpskega smučanja pa grade na Smrekovcu. sredi divje prirode smučarske kočo, za katero so dali skupaj s POS že 0000 udarniških ur. Tudi Mežičani ne zaostajajo, kajti v gradnji je stan-dartna proga za smuk z vzpenjačo izpod Mežiškega vrha. Da obtlujejo ti predeli krasnih smuških terenov je najboljši, dokaz to. da bi se moralo letošnje republiško prvenstvo v alpskih disciplinah izvesti v Slovenjgrad. cu. kar pa je preprečilo pomanjkanje snega. ODBOJKA je druga panoga, ki je najbolj razširjena v okraju. Na okrajnem prvenstvu so sodelovala moštva Slovengradca, žerjava, Mežice, gimnazije Ravne in Fužinarja. V zadnjem času pa so ustanovili sekciji z.l ali več moštvi še Marenberg. Muta in Helena. Najboljše moštvo Ima Slovenjgradec, ki je na 2. mestu v pomladnem delu slovenske lige. nato pa Ima najboljše moštvo žerjav. NOGOMET O nogometu prav za prav slišimo zelo malo, kar je dokaz, da ni na posebni višini. Goje ga Fužinar, Marenberg. Dravograd Prevalje. Muta in Pozdravil nas je eden izmed učiteljev našega naraščaja, Mihorko Milovan. Povedal nam je nekaj o tečaju in tečajnikih. »Tale«, je pokazal na mladega fanta s plavimi lasmi, »je najboljši pionir«. Kastelic Janez je na prvenstvu Slovenije dosegel prvo mesto v streljanju z zračno puško. »Vidiš?« mi je pokazal tarčo_ malega Janeza. Črno polje v sredini tarče je bilo od strelov čisto razcefrano, medtem ko na belem polju okrog ni bilo najti niti enega prestreljenega mesta. Toda tudi drugi ne streljajo mnogo slabše, včasih celo bolje. Za vsak krog se tudi na treningu vodi borba, na teoretičnih urah pa analizirajo zadetke, spoznavajo orožje in teorijo streljanja. Mimo nas je šel tov. Planinc na trening v hitrostnem streljanju s pištolo. Pridružili smo se mu. V daljavi petindvajsetih metrov je stalo pet tarč s črnimi silhuetami v človeški velikosti. V šestih sekundah mora strelec izstreliti pet nabojev. Vsak »možiček« mora biti zadet. V tekmovanju pa se uspeh ocenjuje takoj če strelec zadene vseh pet tarč, je najboljši. Vendar se lahko zgodi, da zadeneta dva ali več strelcev vse tarče, potem se pa ocenjuje še po vrednosti krogov, ki so v obliki elipse razdeljeni po vsem črnem polju. S štoparico v roki je meril mladinec čas, ki ga je Planinc porabil za pet strelov. Po vsaki seriji smo šli k tarčam in si ogledali zadetke. Sest. devet, sedem, deset krogov, zadnjega je zgrešil. Serije se ponavljajo. Rezko ln hitro odmevajo streli. Zadnja serija je bila najboljša 8, 10, 7, 10. 6 krogov — skoraj balkanski rekord. »Zadnjič mi je uspelo, da sem prekosil bal- Gradis - Vuzenica. Kdo je najboljši je težko reči čeprav je doma in zunaj okraja beležil največ uspehov Fužinar Za dvig nogometa v okraju oi bilo nujno, da bi Nogometna, zveza organizirala tekmovanje Po ligaškem vzoru. kanski rekord za tri kroge,« pravi Planinc. »Vendar se to ne šteje, ker je bil le trening.« ,i>j »Treniramo tudi za svetovno prvenstvo v Buenos Airesu, na katerega odpotujemo takoj po državnem prvenstvu v Beogradu. Vendar pa se za sedaj pripravljamo z vso vnemo za državno prvenstvo, da bi naša ekipa dosegla čini boljši uspeh.« KAKŠNI SO IZGLEDI SLOVENSKE EKIPE? »To je še vprašanje,« razlaga Milovan. »Na Titovi meti se bomo člani slovenske ekipe borili za prvo mesto. Na nedavnem srečanju Srbija : Hrvatska : Slovenija smo bili prvi, vendar v ekipi Srbije nista nastopila Momir in Nemanja Markovič, zato bo sedaj tudi borba težja, saj sta otoadva člana srbske ekipe. Računamo pa lahko, seveda po do sedaj pokazanih uspehih,, na prvo mesto v mladinski in pionirski ekipi. Največja prednost naše ekipe je v tem, da smo vsi zelo izenačeni, tako da ne bo nihče dosti zaostajal za najboljšim. Tudi mladinke in članice imamo dobre, vendar ne razpolagamo s takimi rutiniranimi in izkušenimi tekmovalkami kot Srbi in Hrvati. V ostalem pa — dmečHkočc- mo seveda čim več. Slovenska ekipa, ki potuje na prvenstvo, šteje 35 članov.« SE NEKAJ ZANIMIVOSTI IZ RAZGOVORA Malokdo ve, kako je strelski šport naporen. O njegovih koristih in dobrih straneh smo mnogokrat poročali. Vsem nepoučenim se verjetno zdi, da ni prav nič težkega meriti in streljati, da moraš imeti samo dobro oko in mirno roko. Vendar vsi strelci poudarjajo, da je potrebna za vsako večje tekmovanje velika fizična kondicija. Samo en primer: specialna puška tehta 9 kg. Pri tekmovanju jo tekmovalec neprenehoma ali pa z majhnimi presledki drži okrog pet ur v rokah. Strelec strelja na primer v stoječem stavu, to se pravi, da meri brez vsakršne opore. Od teh petih ur lahko računamo, da meri vsaj čiste tri ure s puško težko ti kg. Poizkusite to enkrat sami in videli boste, da so potrebne. silno močne roke in sploh odlična fizična kondicija, če hočete ta napor vzdržati. Teda poleg tega se strelec utrudi tudi umsko. Po tekmovanju, ki traja ves dan, včasih shujšam celo do 3 kg. Vsak strelec se mora zato baviti še z drugimi dopolnilnimi športi, ki mu dajejo dobro fizično kondicijo,« je zaključil Milovan. Jesenski kros le pred nami Se par tednov in že se bodo tudi letos pričeli, kakor prejšnja leta, tradicionalni jesenski krosi. Ker nas od teh prireditev loči še prav kratko razdobje, je potrebno, da vse organizacije, zlasti pa društva, ki imajo v rokah operativno izvedbo teh prireditev, že danes mislijo na letošnji jesenski kros, da bodo lahko odstranjeni pravočasno vsi nedostatki, ki se dostikrat pojavljajo pri organizaciji krosa. Jesenski in spomladanski kros imata pri nas že tradicijo. To sta prireditvi, s katerimi smo doslej uspeli mobilizirati največje množice našega delovnega ljudstva, sto in stotisoče tekmovalcev Na krosih smo vsako leto odkrili stotine novih talentov za teke in atletski šport, pa tudi za druge discipline. Krosi so, lahko trdimo, našemu ljudstvu ena najbolj pirljubnih oblik množičnega udejstvovanja v fizkulturi. Krose lahko delimo v glavnem na dva dela: na kvalitetne krose, kjer starta jo zmagovalci z raznih okrajnih in mestnih krosov, vrhunski športniki in atleti, t. j. poedinci, ki se kot tekmo- 'SbBsl; Stran 2 valci ukvarjajo s tekom; poleg tega pa imamo še množične krose, ki služijo kot sredstvo za dviganje splošnih telesnih sposobnosti najširših plasti našega delovnega ljudstva, kot sredstvo za pro pagiranje fizkulture na splošno in kot sredstvo za odkrivanje novih ta lentov. Kakor je pač idealno zamišljeno, naj bi tudi letos jesenski kros prikazal rezultate poletnega dela fizkulturne organizacije ter bo nekak uvod v zimsko obdobje, t. j. prehod iz telovadišč bazenov, igrišč in stadionov na bela snežišča ter v dvorane in telovadnice Zato mora kros pokazati resnično moč fizkulturne organizacije, njeno kvaliteto, sadove vztrajnega in sistematičnega dela čez vse leto. To se seveda da doseči, če se pravočasno oprimemo te naloge, t. j. izvedbe krosev. Poleg tega pa bo tudi letošnji jesen ski kros obdržal še eno značilnost, namreč svoj mobilizatorski značaj. Ra zumljivo je, da na krosu ne bodo sodelovali samo aktivni športniki in fiz-kulturniki iz raznih telovadnih, športnih in strelskih društev, t. j. poedinci, ki se že sistematično ukvarjajo s fiz kulturo, s to ali ono športno disciplino, ampak bo jesenski kros. spet »oživel« marsikateri »mrtev aktiv«, spet vklju čil v fizkulturo ne ukvarjajo redno in sistematično, ampak samo od časa do časa, t. j. kampanjsko, ob raznih pri ložnostih kot so jesenski in spomladanski kros in razna druga množična tekmovanja. Ta mobilizatorski značaj bo tudi letošnji jesenski kros obdržal, od fizkulturne organizacije pa je odvisno, v kakšni meri bo ta prireditev ostala samo kampanja, v koliko bodo osnovne fizkulturne organizacije znale izkoristiti mobilizatorsko vlogo krosa oz koliko bodo znale s krosom zainte resirati poedince za redno in sistematično delo. Vse to je možno v veliki meri doseči ravno s pravočasnimi predhodnimi pripravami, z načrtno in smotrno premišljeno organizacijo te prireditve. Zato bomo že danes opozorili na najvažnejše organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za uspešno izvedbo krosa, na razne napake, ki so se pojavljale prejšnja leta in katerim se moramo skušati čimbolj izogniti, da bo uspeh jesenskega krosa popoln. DOLOČITEV IN MARKIRANJE PROGE je ena najvažnejših nalog. Od proge je v veliki meri odvisen uspeh vsakega ki osa. Slabo markirana, nepravilno izbrana in pretežka proga nam lahko pokvari vse pozitivne rezultate krosa Zelo verjetno je, da bo tudi letos uri izvedbi jesenskega krosa veljal princip časovne in krajevne decentralizacije ki je dsl letos spomladi odlične rezul late, saj je v Sloveniji sodelovalo preko 100.000 tekmovalcev, kar se ni doslej zgodilo na nobenem krosu Princip izvedbe koncentriranih k ms, v nu en dan in na istem mestu s sodelo vanjem več tis. č tekačev, se ni obnesel tei zahteva preveč kompliciran organi zacijski aparat. Zato se bomo tudi letos orientirali na standardne proge, t. j. v vsakem mestu večjem centru in kraju borno trssirali eno progo, na kateri bodo potem v različnih časovnih intervalih tekmovala razna društva, aktivi, šole itd., vsak zase, pač tedaj, kadar bo za udeležence čas najbolj prikladen. Pri izbiri proge se ravnajmo v glavnem po sledečih navodilih: o roga naj bo po možnosti krožna (start in ciij v bližini). Izogibajmo se prehudih vzponov, zlasti v začetku! Ne speljati progo po cestah, asfaltu in trdem terenu, ampak čim več po travnikih in gozdu. Naredimo progo zanimivo ln prijetno! Dolžino izmerimo najbolj enostavno s korakom, na vsakih 1000 korakov dodamo še 250 korakov in do bimo na ta način približno dolžino 1000 m. Markiranje izvršimo z zrezanim barvastim papirjem, ki ga obešamo po vejah, grmovju in trosimo po tleh. Važno je, da od ene markacije dobro vidna druga. Pri dobri markaciji se tekmovalec ne sme niti najmanj utrujati z iskanjem proge ter je sploh nemogoče, da bi zašel. CILJ POSTAVIMO V OBLIKI LIJAKA Prvi krosi, ko še nismo imeli dovolj izkustev, so imeli običajen cilj s širokimi vrati. Ugotavljanje vrstnega reda tekmovalcev na cilju se je vršilg po startnih številkah na prsih tekačev Tak način lahko obdržimo pri izvedbi kvalitetnih, prvenstvenih krosov, toda za masovne prireditve s slo in več tek- movalci je najpripravnejši lijak, ki se lahko tudi improvizira (par rediteljev drži vrvi v obliki lijaka). Kontrola prihoda na cilj je najlažja s listki, ki imajo označene tekoče številke, pod katerimi so vpisani tekmovalci na štartni listi. Se bolj enostavno je, če vsak tekmovalec zapiše na poseben listek svoje ime in priimek ter na cilju v lijaku odda določeni osebi svoj listek. VODSTVO TEKMOVANJA . Pred tekom starter tekmovalcev ib ja sni progo in jim da zadnja na vodila. Na cilju je dovolj en sam ,'asomerilec, ki javlja čase vsakega petega (ali desetega) tekmovalca, \ -lučaju da gredo večje skupine sko .1 lijak v cilju. Zapisnikar zapiši a ko j čas na odane listke. Čase osta iih tekmovalcev lahko določimo nak nadtib z ugotovitvijo časovne diferen , e med prvim in petini tekmovalcem l)a izključimo vsako zamenjavo vrst. lega reda od a n ih kontrolnih listov jih funkcionar na cilju nabada na že hclj, pritrjen na primerni deščici. PRAVILNA VADBA JE POGOJ ZA USPEHE Najvažnejše pravilo pri vadbi kru ■a je v tem. da ne smemo nikoli za eti s tekom in z vso silo, ampak, iremo postopoma od lažjih nalog 1. ožjim. Marsikateri začetnik se ji islrašil krosa, ker se je hal, da tv 'ni vzdržal dolge proge, V resnici p: oliko vsak zdrav človek z dobro ii ; lema livno pripravo preteče odiuv oe proge z n h j večjo lahkoto. Vadbo krosa pričnemo vedno s hitro "hojo. Čini dobimo občutek, da bi nam bilo prijetneje teči kot hitro hoditi, pričnemo z .vadbo teka. Nato postopoma menjamo hitro hojo s tekom, seveda tako, da je na vsaki naslednji vadbeni uri dolžina pretečene proge vedno večja od prehojene; po približno 4—6 vadbeni uri lahko že pretečemo vso progo v zmernem teku, približno s polovično hitrostjo. Važno je, da tekmovalcu na treningih nikoli ne tečejo vso progo z maksimalno možno hitrostjo. 8—10 sistematičnih treningov povprečno zadošča, da gre sleherni fizkulturnik brez strahu za svoje zdravje na start. Na treningih, ki se morajo izvajali brezpogojno pod vodstvom vaditeljev ali izkušenih aktivnih atletov, je treba tekmovalce seznaniti tudi s oravilno obutvijo in obleko za tek. Ne dopustimo tekačem, da pred in 00 vežbanju pijejo vodo ali celo alkoholne pijače. Po treningu takoj ;< imivalnicam in v slačilnico, kjer se ireoblečemo Če nam slabo vreme ovira urjenje krosa na prostem, moramo v telovadnicah pred vadbeno uro posvetiti čim več časa vadbi teka. Pri tem naj bodo okna odprta, tla pa popolnoma čista, da ne dvigamo pralni in , tem posameznikom več škodujemo kot koristimo, Kratka rinita nas še loči od jesen-kega krosa ('e bodo društva in vse 1 dale organizacije že danes mislile a delale za to prireditev ter upošte-aIa gornja navodila, potem snto lahko prepričani, tla bo letošnji jesenski kros dober ter bo prinesel lizkultur-ui organizaciji mnoge koristi. rekordi ^ NOVI SAD: V vseh krajih naše države so se pred kratkim začela tekmovanja v rokoborbi — za zvezno ligo. V tekmovanju sodeluje šest moštev: Spartak (Subotica), Lokomotiva (Zagreb), Milicionar (Zagreb), železničar (Maribor), Pobeda (Senta) ter Procter (Zrenjsnin). Na čelu lestvice je Spartak, ki je v dveh tekmah pridobil štiri točke ter ima najboljšo diferenco 28 :6. ZAGREB: Tudi v ljudski republiki Hrvatski so zelo slabi rezultati v tekmovanju za fizkulturni znak. V aprilskem roku so hrvatski fizkulturniki pridobili samo 1219 znakov, kar je zelo slabo v primerjavi z novemberskim rokom preteklega leta. Od 1200 prijavljenih tekmovalcev v Splitu sta osvojena samo dva znaka. Za januarski rok je prijavljenih 25.330 tekmovalcev, med njimi 4655 delavcev, 2010 kmetov, 17.157 dijakov ter 1508 tekmovalcev drugih poklicev. BEOGRAD: Medruštveno teniško prvenstvo Jugoslavije se prične 27. t. m. Po končanem meddruštvenem prvenstvu ljudskih republik začnejo finalne borbe za prvenstvo države med prvaki Srbije, Hrvatske, Slovenije, Vojvodine ter moštva CD J A partizana. V republiškem prvenstvu Srbije sodeluje sedem moških ekip ter ena ženska ekipa, v prvenstvu Hrvatske sodeluje devet moških ter sedem ženskih ekip. Prvenstvo Hrvatske je že prišlo do polfinalnih tekem. BEOGRAD: Tekmovanje za fizkulturni znak v LR Srbiji je v zadnjem času zelo oživelo. V prvem polletju se je prijavilo za znak 64.304 tekmovalcev, ki so položili 160.494 norm. ZAGREB: V Zagrebu je končano prvenstvo Hrvatske v streljanju. Naslonilo je 120 tekmovalcev iz vseh krajev republike. Največ uspeha so imeli mlajši tekmovalci, posebno Suljok iz Osjeka ter mladinec Bučinovič. Presenečenje tekmovanja je tudi 15 letna Rajna Sertič iz Zagreba, ki je postala nova prvakinja Hrvatske. V hitrem streljanju z vojaško puško je zmagal Bučinovič (Osjek), v »narodni meti« Suljok (Osijek), v »Titovi meti« Ste-vo Prauhart (Zagreb). V tekmovanju z vojaško pištolo Prauhart, na mladinski meti Tomislav Dražič, na pionirski meti Josip Cuk ter v tekmovanju članic Rajna Sertič. BEOGRAD: Po končanem kvalifikacijskem tekmovanju začno v kratkem tekmovanje atletske lige LR Srbije. Za to tekmovanje se je kvalificiralo 18 moških in 15 ženskih ekip. Mostar: Tukaj je bila skupščina oblastnega nogometnega odbora, prva v Bosni in Hercegovini. Skupščini prisostvovalo veliko število delegatov iz vseh krajev oblasti. SARAJEVO: V Sarajevu se nadaljuje tekmovanje v odbojki moških ženskih ekip telovadnih društev mesta Sarajeva. V prvenstvu sodeluje dvanjst telovadnih društev. Začelo je tudi tekmovanje nogometnih moštev telovadnih moštev za prvenstvo mesta. Tekmovanje v ljudskem mnogoboju bo 25. t. m. v Sarajevu, a koncem meseca to prvenstvo v atletiki. Aktivnost telovadne organizacije Sarajeva je zelo velika. ZAGREB: V vsej LB Hrvatski je bil uspešno organiziran »Dan planinara« Tičoči aktivnih članov organizacije so ta dan preživeli v hribih in planinah. Organiziranih je bilo 24 izletov z vlakom in eden z autobusom do raznih planinskih točk. SARAJEVO: Po končanem atletskem prvenstvu Bosne in Hercegovine ter drugih prvenstev, je izdelana lestvica atletskih rekordov Bosne in Hercegovine. V moških disciplinah so najboljši republiški rezultati: Moški: 109 m Ančič 11,5; 280 m Ančič 24,0; 480 m Franc 52,8; 800 m Hadrovič 2:02,3; 1.500 m Jovanovič 4:12,2; 3.009 m Sarič 9:43,3: 5000 m Dopudja 16:47,9; 10.000 m Donudja 35:38,0; 110 m zapreke Fejza 18,3; 400 m zapreke Kneževič 1:00,0; krocla Sušič 13,04; disk Seleskovič 36:65; kopje Matejič 53:54; kladivo Dragoicvič 36:88; skok v višino Fejza 173; palica Šalih Spahič 301; daljina Stojakovič 6.39; troskok Fejza 13.03; 4X100 m Milicionar 45,2; 4X490 m B. in H. 3:39,7. ženske: 100 m Tuce 13,5; 200 m Tuce 27,1; 800 m Tuce 2:20,6; 80 m zapreke Tuce 14,4; disk Tuce 29,18; kopje Tuce 31,23; daljina Tuce 496; krogla Kostelič 10,01; višina Vogrin 140; 4X100 m B. in H. 54,3. v naši atletiki Qd predvojnih rekordov so veljavni samo še štirje Peteroboj: Predvojni rekord Prav za prav je danes skoraj nesmiselno objavljati tabelo izboljšanj jugoslovanskih rekordov po vojni. Razlog za to ni težko najti, saj skoraj vsako nedeljo ali ponedeljek čitamo o novih državnih rekordih in do uradnega konca letošnje atletske sezone manjkata še polna dva meseca. Kljub temu pa bo ta tabela v sedanji toči novih rekordov verjetno zanim ala vsakega športnika in ga bo razveselila že zato, ker bo ob prihodnjih rekordih letošnje sezone laze ocenil njihovo vrednost z ozirom na njih razvoj in predvojno višino. Od predvojnih rekordov, ki so jih dosegli nekateri izvrstni poedinci, veljajo trenutno samo ti štirje: Tek na 100 m, 110 m in 400 m čez ovire ter troskok, dočim so vsi ostali neštetokrat izboljšani. Pa tudi ti zadnji rekordi so iz dneva v dan v čedalje večji nevarnosti. V kolikor jim bi letos že uspelo obstati, so drugo leto prav gotovo zapisani »poginu«. Iz tičev novih atletov se porajajo nepričakovano stalno novi talenti, katerim že tudi povojni rekordi niso več kos. Celo kopico novih talentov je dobila Jugoslavija samo v tekočem letu: Kru-palija, Berec, Jovaneič, Brnad, Mila-kov, Tucejeva, Bogičcva so se pojavili tako rekoč preko noči in njihove maksimalne sposobnosti nam še niso znane, ker jih doslej v teh nekaj mesecih tudi niso mogli razviti. Tako je končno tudi atletika našla poleg našega nogometa, tenisa, plavanja, telovadbe in še nekaterih panog pot v mednarodni razred, kateremu se je pred vojno približala le v 2—3 disciplinah. BO TREBA SE NEKAJ LUKENJ Splošna ugotovitev, ki vsekakor drži, je, da so mednarodni uspehi naših 'atletov predvsem plod velike izenačenosti v vseh disciplinah. Ocenja-joč posamezne najboljše rezultate po finskih tabelah, a tudi .zasledujoč razvoj nekaterih rekordov pa opazimo, da kljub takim trditvam razvoj le m tako idealno enakomeren. Samo primerjajmo! Predvojni rekord na 10.000 metrov je bil po vojni izboljšan 8 krat, rekord v metu krogle pa le enkrat! Ta primer sicer popolnoma ne drži, ker je bil predvojni rekord na 10.000 metrov po finskih tablicah vreden samo 793 točk, dočim je bil rekord v metu krogle ocenjen z 923 točkami. Toda precej dolgo je- bilo treba čakati na izboljšanje. Najzanimivejse pa je to da je rekord izboljšal Sarcevič, dočim so vsi pričakovati izboljšanja 15 zmag HaMiilea na turneji po Hvsčra§'! ZAMAŠITI Mihalič je šestkrat izboljšal rekord na 10.000 ip od Krupalije. Vso pažnjo bo treba posvetiti v bodoče naslednjim disciplinam: teku na 100 m, 110 m in 400 m čez ovire, metu krogle, skoku v dalj in troskoku. ATLETINJE POPRAVILE VSE REKORDE! Z rekordi atletinj izpred vojne si prav za prav nisrno popolnoma na jasnem, ker obstoje različni viri ^ in mnenja o teh rekordih. V naši tabeli upoštevamo rekorde kot so bili potrjeni od predvojne Jugoslovanske atletske zveze in objavljeni v »Ilu-strovanih sportskih novostih« 1. 1940. »Kamen spotike« bo vsekakor za vsakega predstavljal rekord ženske štafete 4 krat 100 m 50,3 sek., ki je boljši od danes priznanega državnega rekorda za 1,3 sek. in ki ga je držala po navedenih virih štafeta zagieb-škega HASK-a. Sicer pa smo prepričani, da tudi ta redkost ne bo več dolgo predstavljala problema, zaradi katerega bi kazalo razlivati preveč črnila. O napredku ženske atletike govori najzgovorneje že samo dejstvo, da so bili izboljšani vsi rekordi in da stav-ljajo nekateri rezultati naše atletinje med najboljše na svetu, kar velja zlasti za met diska in skok v daljino. Nujno pa je, da pridejo tudi nase atletinje čim več v stik z najboljšimi na svetu, da si pridobe potrebno rutino za velika tekmovanja, ki jih ca- kaj°' Zdeno Vahtar RAZVOJ DRŽAVNIH ATLETSKIH REKORDOV PO OSVOBODITVI: 200 m: Predvojni rekord 22,4 (1932). Sabolovič 22,3 (16. 6. 1947) Jovančič 22.1 (17. 6. 1940) Sabolovič 22,0 (17. 7. 1949) Sabolovič 21,7 (3. 9. 1949) 480 m: Predvojni rekord 49,9 (1938) Sabolovič 49,7 (17. 8. 1947) Sabolovič 49,5 (8 9. 1947) Sabolovič 49,4 (12. 10. 1947) Sabolovič 49,3 (11. 6. 1948) Sabolovič 48,9 (18. 9. 1948) Sabolovič 48,5 (17. 7. 1949) 800 m: Predvojni rekord 1:55,0 (1939) Ceraj 1:54,2 (24. 7. 1949) 1500 m: Predvojni rekord 4:01,2 (1939) Stefanovič 3:58,6 (12. 10. 1947) Ceraj 3:58,6 (18. 9. 1948) Ceraj 3:55,0 (26. 6. 1949) 5000 m: Predvojni rekord 15:26,4 (940) Mihalič 15:21,6 (11. 8. 1946) Stefanovič 15:12,2 (7. 6. 1947) Stefanovič 15:10,4 (4. 10. 1947) Stefanovič 15:07,4 (13. 9. 1947) Stefanovič 14:53,6 (4. 7. 1948) Segedin 14:48.8 (26. 9. 1948) Segedin 14:46,4 (10. 10. 1948) Segedin 14:42,6 (27. 8. 1949) 10.000 m: Predvojni rek. 33:03,8 (1935) Mihalič 32:59,0 (1. 9. 1946) Stefanovič 32:55,8 (13. 10. 1946) Mihalič 32:21.9 (7. 6. 1947) Mihalič 32:02,6 (4. 10. 1947) Stefanovič 31:45.4 (19. 10 194i) Mihalič 31:35,8 1948 Mihalič 31:24,8 (9. 19 1948) Mihalič 31:20,8 (17. 7. 1949) 4X100 m: Predvojni rekord 43,0 (1939) Partizan 42,7 (19, 9. 1949) FLRJ 42,0 (6. 8. 1949) 4X400 m: Predvojni rek. 3:24.6 (1939) Partizan 3:22,6 (2. 9. 1947) FLRJ 3:20,1 (18. 7. 1949) FLRJ 3:20,0 (7. 8. 1949) Partizan 3:18,6 (28. 8. 1949) Višina: Predvojni rekord 1.87 m (1938) Vukovič 1,88 (23. 6. 1946) Vukovič 1,89 (11. 5. 1947) Dimitrijevič 1,91 (8. 5. 1949) Daljina: Predvojni rekord 7,17 (1940) Urbič 7,32 (30. 6. 1946) Palica: Predojni rekorde 3.75 (1937) Lenert 3.76 (22. 9. 1946) Lenert 3.80 (7. 9. 1947) Samardžič 3,90 (27. 6. 1948) Milakov 3.90 (3. 9. 1949) Disk: Predvojni rekord 46.18 (1938) Žerjal 47,36 (4. 10. 1945) Žerjal 47,73 (23. 6. 1946) Žerjal 48,64 (16. 8. 1946) Žerjal 49,74 (11. 5. 1947) Žerjal 50.15 (24. 10. 1948) Žerjal 51,61 (12. 6. 1949) Kopje: Predvojni rekord 64,24 (1940) M. Vujačič 66.22 (6. 9. 1947) M. Vujačič 70,86 (10. 10. 1948) Krogla: Predvojni rekord 15.01 (1936) Sarčevič 15.35 (21. 8. 1949) Kladivo: Predvojni rekord 54.42 (1940) Gubi jan 56,24 (13. 10. 1947) Deseteroboj: Predv. rek. 6129 (1934)-Marčelja 6.291 (1—2. 8. 1947) Marčelia 6,495 (7.-8. 9. 1947) Marčelja 6.517 (26.-27. 6. 1948) Urbič 3.073 (17. 6. 1946) Rebula 3.115 (19. 10. 1948) ZENSKE: 100 m: Predvojni rekord 12,9 Butia 12,8 (6. 9. 1947) 200 m: Predvojni rekord 27,6 Butia 26,8 (4. 10. 1947) 800 m: Predvojni rekord 2:38,4 Skrtič 2:30,2 (1. 9. 1946) Canadi 2:27,3 (17. 8. 1947) Repovž 2:25,2 (26. 6. 1948) Tuce 2:20,9 (21. 8. 1949) Tuce 2:20,6 (3. 9. 1949) 80 m ovire: Predvojni rekord 13,2 Madjar 12,7 (10. 7. 1947) Po-sinek 12,6 (6. 1949) Daljina: Predvojni rekord 5,19 Nekaj več kot dvomesečna turneja nogometašev splitskega Hajduka po Avstraliji je nadvse uspešno zaključena. To je doslej najdaljša turneja jugoslovanskega nogometnega moštva v inozemstvu, obenem pa je Hajduk edino moštvo v državi, ki je gostovalo na vseh petih kontinentih. Organizacija potovanja, na katerem je bilo treba premagati 20.000 km, je bila odlična. Za ta velik dvig ima predvsem zaslugo naša ljudska oblast in množične organizacije, ki so skrbele, da so naši igralci potovati čim udobneje. PRISRČNI SPREJEMI PRI NAŠIH IZSELJENCIH Naši izseljenci, ki se morajo že dolga leta s težavo preživljati v tujini, so komaj čakali, da vidijo in pozdravijo glasnike nove socialistične Jugoslavije. Jugoslovani so že v prvem stiku z njimi spontano občutiti ne samo, da Slovenec Račič je drugi najboljši štiristometraš (49.0 Koledin. 5,35 (17. 7. 1947) Koledin 5,47 (7. 9. 1947) Koledin 5,52 (25. 8. 1948) Koledin 5,65 (19. 9. 1948) Višina: Predvojni rekord 1,50 Knez 1,51 (31. 5. 1949) Knez 1,55 (28. 8. 1949) Krogla: Predvojni rekord 12.06 Radosavljevič 12,38 (17. .7. 1947) Radosavljevič 12,58 (19. 9. 1948) Radosavljevič 12,82 (10. ,,10. 1948) Kopje: Predvojni rekord 36,43 Radosavljevič 36.49 (17. 7. 1947) Derček 38,06 (4. 10. 1947) Radosavljevič 38,33 (9. 10. 1948) Disk: Predvojni rekord 35,57 Matej 38,78 (27. 6. 1948) Matej 40,70 (18. 9. 1948) Matej 41,89 (30. 7. 1949) 4X100 m: Predvojni rekord 50,3 Spartak 53.4 (18. 7. 1947) FLRJ 51,6 (7. 9. 1947) Peteroboj: Deržek 3.020 (18. 7. 1946) Troboj: 167 (stare tablice) Sekulič 1.980 (7. 9. 1948) so izseljenci odvrgli ogabna obrekovanja Informbiroja, temveč tudi na vse načine dajati priznanja našemu delovnemu ljudstvu v domovini, ki kljub zaprekam zmagonosne koraka pod vodstvom maršala Tita po poti resnice. Tudi Avstralci so vsepovsod prirejati jugoslovanskim športnikom prisrčne sprejeme, ki so uživati največjo gostoljubnost celo pri najvišjih oblasteh. Z vzorno športno disciplino in s partizanskimi pesmimi na ustih so Hajdukove! osvojiti simpatije vseh Avstralcev, Sl HAJDUK POKAZAL VSE OBLIKE MODERNEGA NOGOMETA Uspehi Hajdukovih nogometašev so poznani vsej naši športni javnosti, :ti je z veliko pozornostjo spremljala njihove nastope. Avstralski nogomet sicer ni mnogo znan v svetu, toda Kajdu-kovccm pa so dokazali, da se zna,o boriti, saj so morali Splitčani vložiti v vsako tekmo vse svoje napore. Ker igrajo Avstralci oster in borben nogomet, s čimer so hoteli nadomestiti tehnično stran nasprotnika, je bil glavni problem sestaviti standardno moštvo, predvsem napadalno vrsto, ki je na zadnjih tekmah najučinkovitejše tzgle-dala takole: Drvodelič, Luštica, Andri-jaševič, Matošič, Vukas. FRANC MATOSIC NAJBOLJŠI STRELEC K tako velikemu uspehu je nedvomno največ pripomogel »as« Franjo Matošič, ki je kljub »visoki starosti« še vedno eden najboljših igralcev v državi. Izmed vseh napadalcev je bil najuspešnejši, saj je nasprotnikovo mrežo prestresel kar osemnajstkrat! Za njim se je uveljavil Andriješevič, ki je dal 12, Luštica in Vukas po 7, Drvcčeiič 5, Vidjak in Krstulovič po 3, I. Radov-nikovič 2, T. Radovnikovič 1 gol. HAJDUKA SMATRAJO ZA REPREZENTANCO JUGOSLAVIJE! Ves avstralski tisk, ki na vso moč hvaii igro Jugoslovanov, ne more verjeti, da je Hajduk šele tretjeplasirani klub I. zvezne lige, ampak piše, da je to reprezentanca Jugoslavije. Z njihovega stališča je ta trditev razumljiva, ker je s tem lažje opravičili težke poraze avstralske državne reprezentance, vendar to ni lairl 40 najboljših letošnjih jugoslovanskih plavalcev in plavalk F Gozd-Martuljku so ustanovili planinsko društvo V nedeljo, 11. t. m. je bil v Gozd-Martuljku ustanovni občni zbor planinskega društva Gozd-Martuljek. Udeležilo se ga je 8,2 elanov. Po kratkem pozdravnem govoru in po predavanju o pomenu in namenu planinstva je bil izvoljen odbor društva s predsednikom Pintarjem Jožetom na čelu. Članstvo je nato razpravljalo o delu društva. Ker je vsa Martuljkova skupina v bližini vasi narodni park in se v njej zato ne sme postavljati planinskih domov ter zavetišč, niti markirati poti. bo društvo vzelo v najem poslopje v vasi in ga bo preuredilo v planinski dom. Postavitev doma v vasi je nujna potreba, ker leži vas Gozd-Martuljek tik pod gorami in je izhodišče v visokogorske ture. Turisti morajo sedaj* iskati prenočišče v gostilniških obratih in. pri zasebnikih. Ustanovitev planinskega društva v Gozd-Martulku kaže, kako prodira planinska ideja. vedno globlje med delavske in kmečke množice in kako je vedno večja' potreba po Čim gostejši mreži planinskih društev. V gornjesavski dolini deluje sedaj že 5 planinskih društev in to: v Ratečah. Kranjski gori. Gozd-Martuljku, Mojstrani in na Jesenicah. Ah si že poravna? ^ naročnino S Plavalna sezona se nagiba h koncu. Vendar stoji pred plavalci še glavna letošnja prireditev, državno prvenstvo po-edincev, ki naj bi bilo nekak pregled cez delo v letni sezoni prireditev, kjer se bodo sestali najboljši plavalci iz vseh krajev Jugoslavije in se spoprijeli v borbi za najvišji naslov državnega prvaka. Pred to najvažnejšo letošnjo prireditvijo obajvljamo lestvico deset najboljših plavalcev v FLRJ, ki so že pred državnim prvenstvom v »mogočem boljši od lanskih na koncu sezone, že iz same primerjave vidimo, da so v vseh disciplinah boljši od lanskih. Največji napredek kažejo srednje in dolge proge, v cravvlu in plavalci prsnega sloga. Na 4(1(1 m prosto hi lanski deseti na lestvici s časom 5:22,1 letos zasedel šele 20. mesto. Prav tako je ogromen napredek na 1500 m prosto, kjer je povpreček že sedaj boljši kljub temu, da na lestvici ni niti Iliča niti rekorderja l\larjana Stipetiea, ki Sta najboljša plavalca na tej progi. Na prsnih progah je zlasti napredek v množici odličnih rezultatov. Letos je plavalo na 100 m prsim pod 1:20.0 in 200 m pod 3:00,0 16 plavalcev, medtem ko je lani zabeležilo tak rezultat le 12 tekmo, valcev. Hrbtni slog, naša bolna točka v plavanju, pnčasu napreduje. Letos Ima veliko število povprečno dobrih rezultatov v hrbtnem slogu, ki so jih zabeležili mlajši plavalci in iz katerih se bodo kmalu razvili kvalitetni plavalci. Pod 1:20 imamo letos 16 plavalcev, medtem ko smo jih imeli lani le 10. P. M, 100 m PROSTO 59,0 Stipetič Marjan (Ml) 1:00,1 Skanata (P) 1:00,8 Ilič (H) 1:01,7 Kurtini (Pr) 1:02,1 Stipetič Misl. (Ml) 1:02,3 Vidovič (Ml) 1:02,4 Sakula (Jo) 1:02,8 Hatze (J) 1:03,1 Pelhan (E) 1:03,2 Zuber (H) 400 m PROSTO 4:44,8 Stipetič Mar. (Ml) 4:54,4 Stipetič Mis. (Ml) 4:58,8 Kurtini (Pr) 4:59,3 Puhar (H) 5:01,0 Ilič (H) 5:03,6 Goszl (Jg) 5:07,2 Defilipis (Pr) 5.08,6 Cerer (E) 5:09,4 Vidovič (Ml) 5:10,4 Kvinc (Ml) 1500 m PROSTO 19:3.2.7 Stipetič Mar. (Ml) 19:31.3 Stipetič Mis (Ml) 20:25.7 Defilipis (Pr) 20:34.8 Kvinc (Ml) 20:53.6 Ilič (H) 20:59.0 Vidovič (Ml) 21:01.4 Goszl (Jg) 21:06.7 Cerer (E) 21:08.6 Mance (Pr) 21:25.8 Puhar (H) 103 m PRSNO 1:11.7 Cerer (E) 1:13.4 Ljepotica (Jg) 1:13.6 Korpes (Ml) 1:14.4 Barbieri (Jg) 1:14.5 Žvokelj (E) 1:14.9 Goszl (Jg) 1:15.2 Kovačič (Pr) 1:15.5 Kučer (H) 1:16.0 Sovre (E) 1:16.3 Laszlo (Ml) 200 m PRSNO 2:43.1 Cerer (E) 2:48.9 Barbieri (Jg) 2:48.5 Kučer (H) 2:49.0 Korpes (Ml) 2:49.4 Ljepotica (Jg) 2:50.2 Barbič (Jg) 2:53.6 Kovačič (Pr) 2:53.8 Brandner (PM) 2:56.1 Laszlo (Ml) 2:57.1 Kvadranti (Pr) 100 m HRBTNO 1:12.2 Finzi (Pr) 1:12.4 Skanata (Mor) 1:12.5 Ciganovič (Jg) 1:12.8 Stipetič Mar. (Ml) 1:15.2 Bakašun (H) 1:15.2 Kvinc (Ml) 1:15.4 Vidovič (Ml) 1:15.5 Ivkovič (Jg) 1:16.1 Pelhan (E) 1:16.9 Karavlič (CZ) KRATICE POMENIJO CZ — Crvena zvezda (Beograd), E — Enotnost (Ljubljana), H — Hajduk Split), Jg — Jug (Dubrovnik), JH — Jadran (Hercegnovi), Ml — Mladost (Zagreb), Mor — Mornar, N — Naprijed (Zagreb), O — Omla-dinac (Osijek), P — Partizan, PM —-Polet (Maribor), Pr — Primorje (Reka).* xrvv •s- • HIŠI t MdroreiiM kolesarske dirke 81p§ Uniatski m Slmmrn' Iz sredine grupe se je P^iml na3-mlajši tekmovalec Perne. Odtrgal se je od skupine, prihitel zdaj_ tega, zdaj onega ter se počasi približeval vodečim. V Pulo, kjer je vozače pozdravil gost, do 2 km dolg špalir gledalcev z godbo na čelu, je prispel mladinec Perne med prvimi, komaj par minut za starim rutiniranim zmagovalcem in letošnjim državnim prvakom Strainom. V Puli smo si ogledali zanimivosti mesta. V sredini stoji mogočno, še dobro ohranjeno ozidje starega amfiteatra, ki je po velikosti drugi največji na svetu. Zadaj mesta se dviga stari avstrijski grad, od koder se nam je nudil lep razgled na vse mesto in veliko pristanišče; na vzhodni strani mesta pa stoji mornariška vojašnica, zidana v arabskem slogu. Tretji start. Vsled težke proge je izstopilo že več tekmovalcev, med njimi tudi nekaj odličnih inozemcev. Na tej etapi, ki je bila druga naj-1 krajša in ni imela preveč hudih vzponov, je pozdravil kolesarje rahel dež. To so bile prve in tudi edine dežne kaplje na prireditvi. Dež je blagodejno vplival na vozače, kajti obmorska vročina do trideset ali več stopinj, jih je silno utrujala. Pot nas je vodila skozi Bale, Bacter-no, se vzpenjala proti Vižinadi, nato pa spet padala proti Porto Fortane, kjer je meja svobodnega Tržaškega teritorija, ki je pod upravo J A,.Povsod smo doživeli krasne sprejeme, najlepši pa je bil na območju Tržaškega teritorija, Tam je prevzel« organizacija zn sprejem b-b-surjev jugoslovansko Vojna uprava svobodnega teritorija. Prvi, ki so pozdravili kolesarje so bili obmejni vojaki in graničarji. Od tu smo odnesli tako vsi spremljevalci, kakor tudi tekmovalci sami najlepše vtise na vsej tisočtriinštirideset kilometrov dolgi progi. Promet je bil za časa pohoda tekmovalcev po vseh krajih ustavljen. Trgovine so bile zaprte, iz hiš pa so visele italijanske, slovenske in jugoslovanske zastave. Mase ljudi in kolone vojakov so stale ob poti, ter pozdravile s petjem in glasnim vzklikanjem mimo vozeče kolesarje. Ljudje so obmetavali tekmovalce s cvetjem, tako da je izgledala cesta, kot da bi bila pogrnjena s pisano preprogo. Vozili smo se ob morski obali, mimo krasnih letovišč Portorož, Piran, Izola itd., kjer so velike tovarne ribjih konzerv, do Kopra, kjer je bil Cilj etape. Buren aplavz iz tisočerih rok in klici nebrojnih grl so pozdravili Francoza Roufftea in Jugoslovana Poredskega, ki sta prispela na cilj prva v istem času V Kopru je bil en dan počitka, kajti pied nami je najdaljša in najtežja etapa od Kopra do Bleda, vodeča skozi doline Soče čez 1650 m visoki prelaz na Vršiču. Po enodnevnem odmoru se je začela težka pot proti cilju te najnapornejše etape. Vse nas je zanimalo, kdo bo zmagovalec. Večina je videla favorita v Zoriču, nihče pa ni mislil, da bo Grajzer. ki je gorski prvak FLRJ, zmagovalec te najnapornejše c la ne Francoski vodja in bivši trener jugoslovanski' reprezentance Marcel Ha-I binot je po končani etapi dejal, da tako težke proge ni videl niti v tekmovanju »Tour de France«, ki je znano kot eno najtežjih in največjih tradicionalnih etapnih dirk sveta, in da zasluži zmagovalec te etape večjo slavo in nagrado kot zmagovalec končnega generalnega plesmana. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se zbrale pred startom v Kopru ogromne mase ljudstva, ki so nestrpno pričakovale odhoda dirkačev. Ura se je bližala sedmi. Tekmovalci so se počasi pojavljali na startu ter nervozno čakali znaka za odhod. Na startu se je pojavil tudi mladi tekmovalec v zelenem dresu, nestrpno pogledoval na levo in desno ter čakal ^ ostalimi na znak starterja. To je bil Miro Grajzer, ki morda niti slutil ni, da bo čez dolgih 11 ur sedel ves utrujen v hotelu Bleda kot zmagovalec najnapornejše etape. Motorji avtomobilov so zabrneli, vsi smo zlezli na svoja mesta. Roka starterja z rdečo zastavico je zamahnila in že je dolga kolona kolesarjev in motornih vozil zapustila Koper ter se podala na težko pot. Pot se je dvigala proti Rižani. Vsi smo pazili v glavnem le na Zoriča in Grajzerja. Vedeli smo, če ne bo hujših nezgod ali defektov, da bo eden izmed njiju zmagovalec, Varga, ki je že od druge etape sedel v našem avtomobilu, je fanatično zatrjeval, da bo Zorič zmagovalec, mi pa smo molčali in si mislili svoje. Na poti med I’Liano in Kozino je bil nepopisno krasen in nepozabljiv pogled na del panorame Trsta, ki je ležal pen nami kol na dlani. Tu smo tudi zadnjic videli morje, kajti še malo in že mm ie is a inilo izpred < .si Medtem se je od grupe odtrgal Bat Branko, za njim je pobegnil tudi naš Grajzer. Par minut nato se je odtrgal od glavne grupe tudi Zorič, kajti ni smel pustiti svojega rivala izpred oči. Njemu je sledil Italijan Grosi. Tako so vozili in lovili drug drugega. Prešli smo Kozino, Sežano, Dutovlje. V glavni skupini je bilo več defektov. Imeli so ga Strain, Malabrocca, Boney, Po-redski, Deutsch itd. Vodeča četverica pa je naglo napredovala. Vozači so se v vodstvu, le Grossi se je stalno držal četrtega mesta. Pomagali so si med-seboj, si podajali posode za pitje, vendar ostro pazili drug na drugega. Prešli srrp Vipavo in Ajdovščino, bližali smo se Novi Gorici. Pred nami rastejo stavbe bodoče Gorice, na levi pa je meja. Množica ljudi stoji ob mejni pregradi ter gleda na nas. Ljudstvo v Novi Gorici je navdušeno pozdravljalo tekmovalce, sirene pa so naznanjale njihov prihod. Skozi prihodnji cilj v Novi Gorici je prvi prispel Gajzer, nato Bat, Grossi in Zorič. Pot nas je vodila ob krasni dolini Soče. Na levi strani se je,vila Soča, ki je bila vsled dežja umazana, na desni pa je stala ogromna hidrocentrala s številnimi podzemnimi nadstropji. Šofer je zapodil ’ avtobus, da smo prehiteli vodilno četvorico, Slovenci smo skočili k oknom ter klicali; »Miro, Miro, daj! Drži se!« Glava Grajzerja se je obrnila. Videli smo njegov izmučeni, od prahu in znoja umazani obraz, ki se nam je prijazno nasmehnil, nato pa je še pospešil brzirn. ter se pognal na čelo četvorice. Razlika med njimi in skupino je bila že 16 minut. Grossi in Bat sla se vsled preostrega'tempa izčrpala ter zaostala. Na vodstvu sta ostala le medsebojna tekmeca, Zorič in Grajzer. Bližali smo se Trenti in prvim vzponom na Vršič. Prvi se je začel vzpenjati Grajzer, za njim pa Zorič, Njihove noge so se zarile v pedale ter počasi pomikale kolo proti vrhu. Prvi je dosegel vrh Grajzer, dve minuti za njim pa Zorič in kot tretji Malabrocca. Nato je naglo bežala mimo Kranjska gora, Jesenice, Žirovnica, hidrocentrala v Mostah in že se je prvi kolesar — Slovenec Grajzer bližal Lescam in Bledu. Z velikanskim hrupom in truščom so pozdravili gledalci zmagovalca najtežje etape našega Grajzerja. Drugi dan je vodila pot skozi Kranj v Ljubljano, nato pa preko Celja v Maribor in zadnji dan do končnega cilja v Zagreb. Povsod smo bili priča navdušenim sprejemom. Na zadnji etapi, ki je vodila v Zagreb, smo Slovenci zabeležili zopet velik uspeh. Najmlajši tekmovalec Perne je pokazal neverjetno sposobnost, vztrajnost in borbenost ter navdušil vse gledalce Vsi inozemski tekmovalci in spremljevalci so bili nad organizacijo, kakor nad tekmovanjem . samim presenečeni in nadvse zadovoljni. Vodja italijanske ekipe Pineri, predsednik kolesarske zveze Avstrije Hamedi, vodja in trener francoske ekipe Babinot, vodja ekipe Trsta Ludovici in zmagovalec generalnega plasmaja Luigi Malabrocca so izjavili, da take organizacije še niso videli. Čudili so se nad neverjetno krasnimi sprejemi, ki so jih doživeli po vaseh in mestih. Pravijo, da so videli elan, delo in ljubezen ljudstva do naše države. V vsem tem spoznavajo, da so govorice in vesti reakcionarnih elementov in informbiroja iažnjive in zlonamerne ter bodo resnico o delu in napredku v naši državi prenesli in širili med ,delovnim ljudstvom svoje domovine. Zagotovili so tudi, da se bodo udeležili tekmo- vanja v prihodnjem letu še v večjem številu. Slovenski tekmovalci, Grajzer, Rozman, Perne, Polak, Podmilščak, Godnič, Uršič, Zanoškar in Mozetič, ki so, razen Podmilščaka, kateri je bil član jugoslovanske B ekipe, start ali kot in-dividualci, kazali z ozirom na veliko in težko mednarodno konkurenco zelo pomembne uspehe. S skupnim časom prvih treh najboljših Slovencev so se plasirali pred avstrijsko in francosko ekipo ter niso zaostajali dosti za jugoslovansko B ekipo, 8 jih je prispelo do končnega cilja, za kar so prejeli od Kolesarske zveze Slovenije še posebne nagrade. Tudi Zanoškar in Mozetič sta se v prvih etapah zelo dobro izkazala, vendar sta morala vsled večjih kvarov na kolesih odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. Zmagovalec generalnega plasmaja Luigi Malabrocca je iz Turina, star je 29 let, po poklicu mehanik ter večkratni prvak Italije. Tekmoval je na raznih mednarodnih tekmovanjih, nadalje na tekmovanjih »Giro i*Italia«. in »Giro di Sicilia«. V Jugoslaviji je bil prvič. Omenil je, da do sedaj še ni doživel nikjer tako krasnih in prisrčnih sprejemov. Zeli, da bi se kolesarski stiki med italijanskimi in jugoslovanskimi vozači čim bolj utrdili ter bi želel, da bi se tudi jugoslovanski vozači udeležili kolesarskih tekmovanj po Italiji. Obljubil pa je, da bo tudi prihodnje leto tekmoval na kolesarskem tekmovanju po Hrvatski ih Sloveniji. (Konec) Stran 3 Aileiski d*oboj Šsiea s Jaigssiavija (Nadaljevanje s 1. strani) so naši trdi in krčeviti. Prepričan sem, da ne vzgajate samo atletov evropske vrednosti, ampak da boste tudi na svetovnih boriščih igrali važno vl$go. REZULTATI PRVEGA DNE 1G9 m čez zapreke: 1. Bernard (Švica) 15.1 sek. 2. Zurkovič (Jugoslavija) 15.5. 3. Wahli (š) 15.6, 4. Srp (J) 15.6; krogia, ženske: 1. Radosavljevič (J) 13.27 m (nov jugoslovanski rekord in šesti rezultat letos na svetu). 2. Bol-liger (S) 10.96, 3. Sekulič (J) 10.86, 4. Navoni (š) 10.04; 69 m žensice: 1. l>:oledin (J) 8 sek.. 2. Šumak (J) (obe "sta izenačili jugoslovanski rekord) ,3. Mihlhaupt 8.1. 4. Jakob (Š) 8.2; 158 m moški: 1. Brnad (J) 10.S sek., 2. Jovančič (J) 11, 3. Burgisser (S) 11.1, 4. Deubelbeiss (Š) 11.2; troskok: 1. Scheuer (š) 14.31 m. 2 Zagorc (J) 14.29. 3. Raič (J) 13.82, 4. Gilgcn 13.17; 4x159 m; 1. Jugoslavija (Jovančič, Brnad, Sabolovič, Pecelj) 41.7. Nov državni rekord prejšnji 42 sekund), 2. Švica (Gut. Dell’ Olivo. Burgisser, Deubelbeiss) 43.1; disk moški: l. Žerjal (J) 48.96, 2. Krnjaič (J) 42.83. 3 Hirsch (S) 41.62, 4. Bachman (Š) 41.24; 109 m ženske: 1. Butia (J) 12.5 sek. (nov državni rekord, prejšnji 12.8), 2. Šumak (J) 12.7, 3. Mtihlhaupt (S) 12.8, 4. Gy*rax (Š) 13.2; 159-3 m: 1. Ceraj (J) 3.57 min. 2. Hanc (J) 3:58.2. 3. Imfeld (š) 3:59.2, 4. Waldvogel (š) 4:07.2. višina moški: l. Wahli (S) 188 cm. 2. Dimitrijevič (J) 185, 3. Vukovič 180. 4 Scheurer (Š) 180. 450 m moški: 1. Sabolovič 48.5 sek., 2. Račič (J) 49. 3. Schmid (š) 50.1, 4. Weil (Š) 52; skok v daljino ženske: 1. Koledin (J) 5.67 m (nov državni rekord, prejšnji 5.65 m). 2. Majcen (J) 5.29. 3. Gy-gax (š) 50.3 4. Jakob (Š) 4.91; kopje moški: 1. Vujačič (J) 66.43, 2. Danguhič (J) 59.96, 3. Luthy (Š) 65.66. 4. Mttller (Š) 53.30 ; 10.989 m: 1. Mihalič (J) 31:17.4 min. (nov državni rekord prejšnji 31 :20.S), 2. Cetinič (J) 33:02,6, 3. Wyss (š) 33:35.4, 4. Hagmann (š) 33:40 min. II. DAN Drugi dan se je začel s tekom na 488 m zaprekami. Zupančič je razočaral in zasedel šele četrto mesto. V metu se je Sarčeviču posrečilo približati se državnemu rekordu. Kru-palija je naš drugi tekmovalec, ki je presegel 15 metrov. V metu kopja je Radosavljevičeva postavila nov državni rekord z rezultatom 38.57 (stari 38.33). Na 260 metrov ni nastopil Sabolovič, ker si je prvi dan poškodoval nogo. Jugoslovani so si tudi tu priborili dvojno zmago po Jovančiču in Račiču. Posinehova je na 80 m z zaprekami izenačila svoj rekord. V teku na 860 m je Ceraj dosegel z novim državnim rekordom odličen rezultat 1:53.9. Nekaj časa ga je nevarno ogrožal Hanc, ki pa ni mogel vzdržati ostrega tempa. Gubijan je sicer izjavil, da ni več v polni formi, vendar je izboljšal svoj rekord na sijajnih 56.83. Ta rezultat ga uvršča med najboljše metalce kladiva na svetu. Nov rekord je postavil tudi Segedin na 5000 m v času 14:42.0. V zadnji rundi mu je Djuraškovič že ogrožal prvo mesto, vendar je Segedin v sijajnem finišu pustil Djuraškoviča 15 m za seboj. Zadnji ženski rekord je padel v štafeti 4x 100 m. S preciznimi predajami so tekačice Koledin, Sumah, Bogič in Butia dosegle rezultat 49.7. Brnad je v skoku v daljino dokazal, da je v sijajni formi in mu ni več daleč do državnega rekorda, ki ga drži Urbič. V skoku s palico smo po dolgem času videli skok preko 4.20 m. Scheurer je s 4.23 postavil nov švicarski rekord. Milahov je izenačil naš stari rekord (3.90). Moški 400 m zapreke: 1. Bernard (Švica) 54,8, 2. Bulič (Jugoslavija) 55.6 3. Rugelj (š) 55,7, 4. Zupančič 56 5 (J); met krogle: 1. šarcevič (J) 15,25, 2. Krupalija (J) 15.04m, S.Senn (Švica) 14.44 m, 4. Kaufmanu (Švica) 13 44; 280 m: 1. Jovanovič (J) 22.2, 2. Račič (J) 22.4, 3. Deli Olivo (Š) 22,5, 4 Burgisser (š) 22.7; 800 m: 1. Ceraj (J) 1:53.9 (nov jugoslovanski rekord, stari 1:54.2). 2. Hanc (J) 1:54.3 3. Volkmer (S) 1:54.7, 4. Meinen (ti) 1:59,0; met kladiva: 1. Gubian (J) 56.83 m (nov jugoslovanski rekord, Stari 56.24 m). 2. Galin (J) 49.66, 3. Vesser (Š) 46.73, 4, Steffen (š) 44.50; tek 5009 m: 1. Segedin (J) 14:42.0 (nov jugoslovanski rekord star* še-gedin 14:42.6). 2. Djuraškovič (J) 14:46.4 3. Schudel (Š) 14:53.8 (nov švicarski rekord stari Sutter 14:59.8), 4 Sutter (š) 15:20.6 ;skok v daljino: 1. Brnad (J) 7-24 m, 2 Urbič (J) 6.98 metra. 3. Mtiller (Š) 6.77. 4. Studer (Š) 6.66; šialeia 4x400: 1. Jugoslavija (Reija, Stankovič, Kraljevič. Račič) 3:20.8 2. Švica (Trepp, Grotsch, Weil, Volkmer) 3:23.2; skok ob palici: Scheurer (Š) 4.23 m (nov švicarski rekord, stari 4.20 m), 2. Hoffsteter (6) 3.90 3. Milakov (J) 3.90 m (izenačen jugoslovanski rekord), 4. Samardžič (J) 3.80 m. Ženske — skok v višino: 1. BSchler (S) 1.48 ra, 2. Knez (J) 1.45 m, 3. Posinek (J) l. 45 m, 4. Mayer (Š) 1.35; met kopja: 1. Radosavljevič (J) 38.57 m (nov jugoslov. rekord, stari 38.33 m), 2. Stiefel (Š) 35.73 m, 3. Schvrenk (Š) 34.42 m. 4. Sekulič (J) 33.28 m; 86 m zapreke: 1. Posinek (J) 12.6 (izenačen jugoslovanski rekord). 2. šeb (J) 12.9, 3. Hause-r (S) 13.0, 4. Wiist (S) 13.6; 290 m: 1 Butia (J) 26.4, 2. Bogič (J) Državno prvenstvo v streljanju Beograd, 18. septembra. Danos je pričelo na Batajniei državno prvenstvo v streljanju ob udeležbi 230 najboljših strelcev iz vseh ljudskih republik naše države, JA in UDV. Prvenstvo je otvoril generalmajor Božič Ivan, ki je v svojem govoru poudaril razvoj, važnost in tradicije strelstva zaradi česar se je to pri nas tako razvilo, ker ljudstvo ljubi ta šport, ki ima največje možnosti za razvoj tako v mestu kakor na deželi. Citi, ral je besede tov. Tita, »da jQ potrebna strelcu hladnokrvnost, samodisciplina in vztrajnost«, katere odlike so danes potrebne nam vsem proti klevetnikom naše države. Govor je zaključil z željo k cim boljšim uspehom vsem tekmovalcem. Po častnem strelu, ki ga j© oddal generalmajor Božič, je bilo izven konkurence hitro streljanje v dveh serijah po eno minuto. Največ zadetkov so dosegli Vukovič (JA) 19 in 23. Rame (Sl) 15 in 17, Galič (JA) 15 in 13 ter Štrlele (H) 15 in 13. Nato so tekmovali naši reprezentanti z rojaško puško na 390 m v Titovo tarčo stoje, kleče in leže po 40 strelov ter so dosegli n^sledinje re-zultate: Prauhart (H) 977 krogov (nov državni rekord), Markovič Mojmir (Sr) 957, To&aič (UDV) 946, Mihertko 93S, Planinc (oba Sl) 909, Petrovič (Sr) 9074 Cestnik Pero (Sl) 905, Č