občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Tudi to je lahko 8. marec: Pobratena Bajina Bašta Krškemu Teden BajineBašte v naši občini naj bi poglobil sodelovanje na vseh področjih Letošnje delovno gostovanje skupin iz pobratene Bajine Bašte v naši občini je uradno namenjeno proslavi 8. marca, mednarodnega dneva žena. Zvrstilo se bo nekaj komercialno-zabavnih, kulturnih in kulinaričnih prireditev, kijih med 11. in 18. marcem rganizirata skupno Hotel Sremič in turistična agencija Taraturist iz Bajine Bašte. Zaradi pomanjkanja časa, pravijo v krškem hotelu, da so se tokrat organizacije lotili kar sami, medtem ko bodo v prihodnje k sodelovanju pritegnili tudi domače turistično društvo. To namreč za uspešno sodelovanje BO potrebno, ker je že letos nekdanji ..Teden srbske kuhinje" prerasel v kulturno in gospodarsko manifestacijo, za katero naj bi tudi nekatere naše organizacije združenega dela pokazale nekoliko večje zanimanje. žena. Tudi njim bodo razkazali proizvodnjo v TOZD Libna in razstavo, ki je tam postavljena. Gostje si bodo lahko ogledale še NC in OŠ „Milke Kerin" v Leskovcu ter naravno in kulturno dediščino Kostanjevice. TARATEKSOVA IZKAZNICA Konfekcija „Milcnko Topalovič" je pričela obratovati s 14 delavci leta 1961. PROGRAM PRIRLDITLV Najprej se bodo gostje predstavili v "Domu XIV. divizije na Senovem (11. marca ob 18.00) s celovečernim nastopom folklorne skupine ..Milcnko Topalovič" iz Bajine Bašte. Prihodnji dan (12. 3. ob 11.00) bodo folkloristi del svojega programa ponovili v okviru Praznika posavskih vin. Takrat bo namreč v kostanjeviški osnovni šoli otvoritev kulinarične razstave, ki jo organizira krško turistično društvo v sodelovanju /družbenimi in zasebnimi gostinskimi organizacijami. V soboto (12. marca) bo ob 18.00 v zeleni dvorani hotela Sremič otvoritev prodajne razstave izdelkov domače obrti žena Bajine Bašte, ki bo odprta vsak dan med 9.00 in 20.00 do 19. marca. Še isti večer bo ob 20.00 v hotelu tudi modna revija, ki naj bi gostiteljem predstavila izdelke tekstilne industrije Taratcks iz pobratene občine. Revija naj bi namreč bila prva točka v navezavi poslovnih stikov na tem področju med gosti in gostitelji. Na to prireditev se bodo pripeljali z avtobusom tudi delavci Taratcksa, ki jim bodo razkazali Labodov TOZD Libna. Po končani reviji pa bodo v krškem hotelu pričeli s Tednom srbske kuhinje in glasbe, ki bo trajal vse do 20. marca. Zaradi novonastalih problemov s transportom in da bi kulinarične posebnosti približali čim večjemu številu občanov, so se organizatorji letos odločili za nekoliko drugačen pristop. Dva večera bodo namreč dobrote B * Motel Vj srbske nacionalne kuhinje na voljo tudi prebivalcem Senovega (14. marca na Kegljišču) in Brestanice (15. marca v prenovljeni gostilni ..Pod lipo"). Razen predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Bajina Bašta bo krško občino obiskalo tudi 100 tamkajšnjih predstavnic Konference /a družbeno aktivnost V tej številki objavljamo posnetke s sprejema, ki ga je sredi februarja za najboljše športnike naše občine v lanskem letu pripravil predsednik SO Krško Branko Pire. STRAN 2 „NAS GLAS" Št. 5 - marec 1983 Zabavno-glasbena skupina iz Srbije na enem prejšnjih obiskov. Leta 1981 je ta delovna organizacija dobila že ime TARATEKS in pri tem obdržala tudi ime krojača, prvo-borca račanskega bataljona, Milenka Topaloviča. Danes šteje Tarateks 500 delavcev, letos pa bodo zaposlili še nadaljnjih 150, ki so jih izšolali za potrebe te organizacije. Skupni prihodek, ki ga bo ustvaril Tarateks v letu 1983, znaša 590 000 000,- dinarjev, od česa pomenijo 12 500 000,- dinarjev izvozni posli. Program proizvodnje obsega lahko žensko modno konfekcijo in sodobno linijo za proizvodnjo vseh vrst hlač, ki gredo večinoma v izvoz. Tarateks izvaža v ZR Nemčijo, Švedsko, Veliko Britanijo, Irak, Alžirijo, Angolo, ČSSR in ZSSR. Ob koncu naj omenimo, da so izdelki te delovne organizacije pobrali že vrsto republiških in zveznih priznanj. SODOBEN VELIKAN NA DRINI (Po BORBI, 1.12. 1982) Z otvoritvijo nove, reverzibilne hidroelektrarne Bajina Bašta je Drina poleg že obstoječe pretočne hidroelektrarne z istim imenom (16 let pred tem jo je namenu izročil predsednik Josip Broz — Tito) pri slapu Peručac dobila enega največjih tovrstnih objektov v svetovnem merilu. Reverzibilna HE lahko z vgrajeno močjo 594 MW proizvede letno 1,7 milijarde kWh energije. Najpomembnejše pa je, da to energijo lahko proizvaja ne glede na padavinske pogoje, ker se preko sistema črpalk in tunelov s potrebno vodo zalaga sama. Za prečrpavanje vode iz nižje ležečih v višje ležeča akumulacijska jezera potrebuje energijo iz omrežja ali pa jo med obratovanjem lahko zagotavlja sama v obdobju manjše porabe (ponoči). Z eno kWh tako „izposojene" energije lahko reverzibilna HE da 0,7 — 1,75 kWh presežne proizvodnje energije. Nova elektrarna ima vgrajena dva generatorja, katerih enega so izdelali Japonci, medtem ko je bil drugi narejen v zagrebškem ,,Rade Končarju". Potrebno vodo iz Drine prečrpavajo po 8 km dolgem tunelu na višinsko razliko 600 m v veliko akumulacijsko jezero na planini Tari. Graditeljem je največ preglavic povzročala ravno gradnja tega tunela, ki so ga prekopali s tako imenovanim strojem - krtom in katerega najlažji montažni deli, kovinski obroči, tehtajo po 30 ton. Že prej delujoča pretočna elektrarna Bajina Bašta je imela vgrajeno moč tristotih MW, z letno proizvodnjo dveh milijard kWh. Letos se je ena od prog Kurirčkove pošte prvič začela v Posavju, in to 1. marca v Krškem. Polna velika dvorana Delavskega doma „Edvarda Kardelja" je bila priča slovesnemu odhodu mladih kurirjev, ki se bo končal 21. maja na zboru pionirjev v Kočevju, kamor bodo zadnji pionirji - kurirji prinesli pozdravna pisma za Predsedstvo SFRJ, hkrati pa je to tudi prireditev v spomin na velikega voditelja in vzornika NAŠEGA TITA. Na odru Delavskega doma „Edvarda Kardelja" so učenci Osnovne šole ,Jurija Dalmatina" iz Krškega pripravili prireditev po vzoru na nekdanje partizanske mitinge. Prisostvovale so ji delegacije vseh pionirskih odredov iz občine s svojimi prapori ter številni predstavniki družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij. ročnih del svojih članic. K sodelovanju so povabile tudi vse ostale občanke in s tem še popestrile razstavo ter omogočile širšemu krogu žena, da predstavijo javnosti spretnost svojih rok. družbenih organizacij in društev iz naše občine. t Potem, ko so prebrali pozdravna pisma Predsedstvu SFRJ, Republiški konferenci SZDL in Zvezi prijateljev mladine Slovenije, so prvi kurirji krenili na pot, hkrati z njimi pa tudi pionirji, ki so ponesli vence k pomnikom na junake iz NOB. Kurirčkovo torbico je prvi nosilki izročil predsednik občinske organizacije ZZB NO V Stane Nunčič, ki je imel slavnostni govor ob tej priložnosti. Udeležence je pozdravil tudi in spregovoril o pome- ¦ nu že 21 let trajajoče Kurirčkove '¦ pošte republiški predstavnik Franci ¦ Kržan. ' Do 7. marca so mladi kurirji nosili i Kurirčkovo pošto po naši občini. Na vsaki šoli so pripravili svečane prire-i ditve, 7. marca pa so torbico prevzeli pionirji iz brežiške občine v Vrhovski vasi od podboških kurirjev. PRIDNE ROKE POD LIBNO Razstava je postavljena v sejni sobi in avli TOZD Libna in bo odprta do Osnovna organizacija ZSS v Labo- 18. marca. Zunanji obiskovalci si jo dovem TOZD Libna je v okviru pri- lahko ogledajo vsak dan med 14-to reditev ob 8. marcu pripravila razstavo in 15-to uro. Kurirčkovo pošta 83 IZHODIŠČE DOLENJSKE PROGE -KRŠKO Št. S - marec 1983 „NAŠGLAS" STRAN 3 Sklic sej zborov SO Krško V torek, 15. marca 1983, se bodo ob 15. uri scšli na svoji 12. seji ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (sejna dvorana A), na svoji 11. seji pa ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI (B) in DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR (C) Skupščine občine Krško. NA ZAČASNEM DNEVNEM REDU VSEH TREH ZBOROV SO TOČKE' - DOLOČITEV PREDLOGA DNEVNEGA REDA - POTRDITEV ZAPISNIKA ZADNJE SEJE ZBORA - POROČILO O URESNIČEVANJU NALOG NA PODROČJU SLO IN DS V OBČINI KRŠKO V LETU 1982 S PREDLOGOM SMERNIC IN NALOG V LETU 1983 - STALIŠČA IN SKLEPI ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE O URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNEGA RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI - AKTUALNA VPRAŠANJA UREDITVE DELOVNEGA ČASA - PREDLOG PRAVILNIKA O RAVNANJU Z GRADIVI ZAUPNE NARAVE - PREDLOG PERIODIČNEGA DELOVNEGA NAČRTA SKUPŠČINE ZA II. TRIMESEČJE - VOLITVE IN IMENOVANJA: - sklep o izvolitvi komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu - sklep o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela Brežice, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu pri Sodišču združenega dela - določitev delegata za sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije 16. marca 1983 - VPRAŠANJA IN PREDLOGI DELAGACU OZIROMA DELEGATOV ZBOR DRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI BOSTA IMELA PREDVIDOMA NA DNEVNEM REDU: - OSNUTEK ODLOKA O IZOBEŠANJU IN UPORABI ZASTAV V OBClNI KRŠKO - PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 PREDLOG DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA LETO 1983 - PREDLOG ODLOKA O DAVKIH OBČANOV - VOLITVE IN IMENOVANJA: - sklep o imenovanju delegata družbene skupnosti v svet Osnovne šole Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki. S prve seje '83 INFORMACIJA O SKLEPIH, STALIŠČIH IN PRIPOROČILIH, SPREJETIH NA LETOŠNJI PRVI SEJI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 7. FEBRUARJA 11. seje ZBORA ZDRUŽENEGA DELA se je od 46 udeležilo 39 delegatov, 10. seje ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI se je od 31 udeležilo 27 delegatov, 10. seje DRUŽBENOPOLmCNEGA ZBORA pa seje od 25 udeležilo 16 delegatov. Delegati vseh treh zborov so poslušali dvoje uvodnih ekspozejev: k predlogu RESOLUCIJE O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETU 1983 ga je podal predsednik Izvršnega sveta SO Krško dipl. ing. Vinko Bah, k predlogu PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 pa sekretar Skupščine občine Krško Slavko Kunej. Potem, ko so delegati vsakega zbora sprejeli sklep o razširitvi začasnega dnevnega reda in potrdili zapisnika prejšnjih sej zborov, so na ločenih sejah sprejeli še naslednje sklepe, stališča in priporočila: 1. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO SPREJELI .JRESOLUCIJO O POLITIKI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETU 1983" KOT TEMELJNI USMERJEVALNI DOKUMENT ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA PLANA V LETOŠNJEM LETU IN AMANDMA V BESEDILU, KI GA JE PREDLAGAL IZVRŠNI SVET SO KRŠKO: V poglavju III., tč. 2.1. (stran 7): - naj se v 4. alineji črta besedilo ..izdelati agrokarto", — naj se v 8. alineji spremeni besedilo ..izdelati poseben program družbeno organiziranega pridobivanja mleka in mesa,..." v ..izdelati letni program družbeno organiziranega pridobivanja mleka in mesa . ..", - Na koncu te točke se doda nov odstavek, ki glasi: „Najpomembnejša naloga Kmetijske zemljiške skupnosti v 1. 1983 je čim hitrejša priprava agrokarte, ki bo morala opredeliti tudi razvojne usmeritve kmetijstva, socialno-ekonomsko problematiko, prostorsko ureditvene operacije itd. Temeljni nosilci za izdelavo agrokarte v 1. 1983 so samoupravno organizirani dejavniki v Kmetijski zemljiški skupnosti Krško: M-Agrokombi-nat Krško, GG Brežice-TOZD Bohor Senovo in TOZD Kostanjevica, krajevne skupnosti, Območna vodna skupnost, Skupščina občine in OK SZDL Krško." Zbori skupščine občine izrecno poudarjajo, da morajo biti aktivnosti vseh družbenih subjektov pri izvajanju Resolucije usmerjene v dosledno uresničevanje gospodarske stabilizacije in z Resolucijo opredeljenih prednostnih nalog. Posebna skrb mora biti namenjena povečevanju materialne proizvodnje in doseganju čim boljših poslovnih rezultatov kot edine osnove za ohranjanje življenjskega standarda in povečanje osebnega dohodka, nenehnem vzpodbujanju in usmerjanju v izvoz na konvertibilno tržišče in zmanjšanje vseh oblik porabe. Zbori skupščine občine posebej zadolžujejo IS, da v skladu s svojimi pristojnostmi: — pravočasno sprejme ustrezne izvršilne in druge predpise in zagotav- STRAN 4 „NAŠGLAS" Št. 5 - marec 1983 lja potrebne pogoje za izvajanje z Resolucijo opredeljenih nalog; * - redno spremlja izvajanje Resolucije in sprotno seznanja občinsko skupščino s stanjem v zvezi z izvajanjem Resolucije in ji predlaga v sprejem ustrezne ukrepe, zlasti pri prioritetnih nalogah; - skladno z opredelitvami v Resoluciji vzpodbuja in skrbi za povečevanje proizvodnje hrane ter izvajanje drugih ukrepov na področju pospeševanja kmetijstva in zagotavljanja preskrbe prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli; — v okviru programa razvoja drobnega gospodarstva izdela in skrbi za izvajanje konkretnih nalog razvoja te dejavnosti in skladno s tem tudi uresničevanje politike zaposlovanja. 2. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO SPREJELI ..POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO". Zbori ugotavljajo: - da je bil z zgoraj omenjenim družbenim dogovorom vzbujen proces hitrejšega podružbljanja kadrovske politike. Vendar pa so v izvajanju začrtane samoupravne kadrovske politike v samoupravnih organizacijah in skupnostih doseženi različni rezultati. Zlasti v nekaterih delovnih organizacijah še niso vgrajene zasnove kadrovske politike v njihove temeljne samoupravne akte in tudi naloge, ki izhajajo iz uvodoma omenjenega družbenega dogovora, se ne izvajajo povsod dosledno. Kljub nekaterim doseženim rezultatom kadrovska politika še vedno ni postala sestavina sleherne družbene dejavnosti in celovitosti načrtovanja družbenoekonomskega razvoja, katerega temeljni integralni del so tudi kadri. — Prav tako je premajhna skrb namenjena izobraževanju in usposabljanju kadrov za vodilne in vodstvene funkcije ter za opravljanje vodstvenih nalog v samoupravnih organih in na drugih odgovornih dolžnostih kakor tudi pravočasnemu in načrtnemu vodenju postopkov v skladu s trajanjem mandata. Prav pomanjkanje razvojnih planov otežuje sistematično, racionalno in načrtno delo in izvajanja nalog na področju kadrovske politike. Tudi v politiki družbenih priznanj se še ni dovolj uveljavilo načelo, da so državna odlikovanja in občinska od-ličja splošno in najvišje družbeno priznanje posameznikom, kolektivom, organizacijam in organom za njihovo delo in dosežene rezultate ter najvišje družbeno vrednotenje prispevka dobitnikov na določenem področju. Zbori sprejemajo naslednja stališča in naloge: 1. Izhajajoč iz politične opredelitve, daje kadrovska politika sestavni in neločljivi del socialističnega samoupravljanja, zbori poudarjajo, da je celotni razvoj družbenoekonomskega in političnega sistema pogojen in odvisen od skrbno načrtovane in dosledno izvajane kadrovske politike. Zato je družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike, ki so ga podpisali vsi samoupravni družbeni subjekti, temeljni dokument za načrtovanje in dosledno izvajanje nalog, opredeljenih v tem dogovoru. 2. Vsi nosilci kadrovske politike morajo z izvajanjem tega dogovora zlasti: - uskladiti svoje temeljne samoupravne akte z določili omenjenega dogovora; - opredeliti konkretne naloge in izvajalce za celovito uresničevanje družbenega dogovora ter zaostriti odgovornost za izvajanje teh nalog; - v skladu z ustreznimi političnimi dokumenti in ugotovitvami lastne analize o stanju na kadrovskem področju in načrti družbenoekonomskega razvoja morajo vsi temeljni nosilci samoupravnega planiranja čimprej, najkasneje pa do konca 1983, izdelati razvojne načrte dolgoročne kadrovske politike. V njem morajo jasno opredeliti namen in cilje ter konkretne naloge v zvezi z načrtnim izobraževanjem in usposabljanjem ter smotrnim razporejanjem ustreznih kadrov za opravljanje zlasti zahtevnejših strokovnih in vodstvenih opravil; Predsednik SO Branko Pire je izročil starosti krških športnikov delavcev ALFREDU ISTENICU st. „Zlati grb mesta Krško" kot številne zasluge pri razvoju športnih aktivnosti v naši občini. in športnih priznanje za St. 5 - marec 1983 „NAS GLAS" STRAN 5 - posebna skrb mora biti namenjena spremljanju in objektivnem ocenjevanju izvrševanja del in nalog, zlasti na dolžnostih, ki podležejo rotaciji oziroma reelekciji ali neposredno vplivajo na poslovnost in gospodarjenje ter razvoj samoupravnih odnosov; - bolj kot doslej in predvsem s poudarjeno pozornostjo je treba vrednotiti angažiranje in rezultate dela in v skladu s tem načrtno skrbeti za predlaganje družbenih priznanj kot sestavnega dela kadrovske politike; - tudi stalnemu in sistematičnemu delu na področju kadrovanja v vojaške šole in poklice morajo vse temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter vsi drugi samoupravni subjekti posvetiti posebno skrb in v skladu z ustreznimi akcijskimi načrti voditi uspešno aktivnost. 3. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO SPREJELI »POROČILO O URESNIČEVANJU ODLOKA O GRADNJI, ADAPTACIJI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ" IN NAČELNO SOGLAŠALI S PREDLOŽENIM OSNUTKOM ODLOKA O ZAKLONIŠČIH. 1. Na podlagi tega poročila in razprave delegatov zbori ugotavljajo, da je zlasti v zadnjem času dosežen določen napredek na tem področju. Še vedno pa je premalo zavzetosti in odgovornega odnosa za dosledno izvajanje predpisov, pa tudi bolj organizirane, načrtne in racionalne izgradnje zaklonišč ter izvajanja politike zakla-njanja prebivalstva. Tudi v samem zakonu o SLO so nekatera vprašanja nedorečena oz. premalo upoštevajo realne ekonomske možnosti izgradnje, usmeritve na dvo-namenskost zaklonišč, smiselnost gradnje zaklonišč zasebnih graditeljev in podobno. 2. Čimprej, najkasneje pa do konca leta 1983, morajo pristojni organi v občini izdelati dolgoročni program izgradnje zakloniščnih objektov in zagotoviti načrtovanje in izgradnjo zaklonišč kot neločljivi del nalog in aktivnosti pri investicijski izgradnji in urejanju prostora ter doseči večjo racionalnost načrtovanja, gradnje in opremljanja zaklonišč. Pristojni organi morajo skrbeti tudi za dosledno izvajanje zakonov in drugih predpisov o združevanju sredstev in njihovo aktivizacijo za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč ter adaptacijo ustreznih prostorov za zaklonišča. Samoupravna stanovanjska skupnost pa je dolžna preko hišnih svetov zagotoviti skrb za redno vzdrževanje zaklo- nišč in izvajanje ukrepov za njihovo uporabo. 3. Zbori v načelu soglašajo s predloženim osnutkom odloka o zakloniščih, vendar predlagajo, da ga predlagatelj ponovno prouči in uskladi z ugotovitvami in zaključki ocene ogroženosti občine z vidika civilne zaščite, upoštevajoč tudi vse pripombe, predloge in sugestije iz razprave. Odlok naj se zadrži v fazi osnutka. 4. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO SE SEZNANILI Z OSNUTKOM „ZA-KONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SAMOPRISPEVKU". Zbori so s svojimi stališči seznanili delegata SO Krško za sejo Zbora občin SR Slovenije. 5. ZZD IN ZKS SO KRŠKO STA SPREJELA „OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983". Pripombe iz razprave so bile posredovane predlagatelju IS SO Krško z namenom, da jih prouči in pripravi predlog odloka. 6. ZZD IN ZKS SO KRŠKO STA SPREJELA OSNUTEK »ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OBČINE KRŠKO". Pripombe k osnutku dokumenta so bile posredovane predlagatelju z na- V imenu krških speedwayistov, ki so lani osvojili naslov ekipnega državnega prvaka, je priznanje prevzel njihov trener CVETO BERGANT. menom, da jih prouči in pripravi predlog odloka. 7. ZZD IN ZKS SO KRŠKO STA SPREJELA »ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE". 8. ZZD IN ZKS SO KRŠKO STA SPREJELA „ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH". 9. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO SPREJELI: - ODLOK O PREDSEDSTVU SKUPŠČINE V VOJNI, - ODLOK O KOMITEJU ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO V OBČINI KRŠKO, - ODLOK O SVETU ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO, - SKLEP O IZVOLITVI ČLANOV KOMITEJA ZA SLO IN DS V OBČINI KRŠKO IN - SKLEP O IZVOLITVI ČLANOV SVETA SO KRŠKO ZA SLO IN DS. 10. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO SPREJELI SKLEP, DA SO KRŠKO PRISTOPI K »DOGOVORU O URESNIČITVI NALOG RAZVOJA TERITORIALNE OBRAMBE, KI SO SKUPNEGA POMENA ZA OBRAMBO SR SLOVENIJE V OBDOBJU 1983 - 1985". Za podpis dogovora so zbori pooblastili predsednika Izvršnega sveta SO Krško dipl. ing. Vinka Baha. 11. ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SO SPREJELI: - PROGRAM DELA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 IN PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZBOROV SO KRŠKO ZA I. TRIMESEČJE 1983. „NAŠ GLAS" - skupne delegatske informacije - Izdaja INDOK center Krško - Naklada: 1000 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, Krško, telefon 71-768 - Tisk: „Pa-pirkonfekcija" Krško. STRAN 6 „NAS GLAS" Št. 5 - marec 1983 Povzetki gradiv za drugo letošnjo sejo zborov SO PREDLOG »PRAVILNIKA O RAVNANJU Z GRADIVI ZAUPNE NARAVE" Pravilnik o ravnanju i gradivi zaupne narave bo stopil v velja- vo osmi dan po objavi v „Na- šem glasu" in bo sestavni del poslovnika Skupščine občine Krško. Iz obrazložitve dokumenta, ki ga bodo obravnavali vsi trije skupščinski zbori, povzemamo: Podlaga za izdajo pravilnika o ravnanju z gradivi zaupne narave je zadnji odstavek 33. člena Poslovnika skupščine občine Krško, po katerem ureja način ravnanja z zaupnimi gradivi poseben pravilnik, ki ga sprejemajo zbori občinske skupščine. Pri pripravi predloga pravilnika so bila smiselno uporabljena odločila Uredbe ZIS o merilih, po katerih se določajo za ljudsko obrambo pomembni podatki in o ukrepih za njihovo zavarovanje (Uradni list SFRJ, št. 6/7), kakor tudi določila Pravilnika Skupščine SR Slovenije o ravnanju z gradivi zaupne narave. Pravilnik rešuje samo bistvena vprašanja: kako ravnati z zaupnimi gradivi v občinski skupščini, vrste tajnosti in stopnje zaupnosti in pristojnost za njihovo določanje, kako ravnati z zaupnimi gradivi in kakšni so ukrepi za njihovo zavarovanje. Pravilnik vsebuje tudi načelne določbe o odgovornosti za kršitev varovanja tajnosti. Sestavni del pravilnika je tudi navodilo o pisarniškem poslovanju z gradivom zaupne narave, ki pa naj bi bilo izdano enotno za vse občinske upravne organe. O VSEBINI PRAVILNIKA Predlog pravilnika vsebuje 5 poglavij, in sicer: - SPLOŠNE DOLOČBE, ki opredeljujejo gradiva zaupne narave in vsebujejo načelne določbe o dolžnostih uporabnikov takih gradiv. - V poglavju O VRSTAH TAJNOSTI IN STOPNJAH ZAUPNOSTI, ki se pripravljajo v občinski skupščini, je določeno, da se zaupna gradiva glede na vrsto tajnosti razvrščajo na državno, uradno in vojaško tajnost, po stopnji zaupnosti pa se uradna in vojaška tajnost razvrščata še na gradiva strogo zaupne in zaupne narave ter na gradiva za interno uporabo. Vse tri vrste tajnosti so posebej opredeljene, istočasno pa je določeno, da se stopnja zaupnosti posameznih gradiv določi ob njihovi pripravi, upoštevajoč njihovo naravo, pomen in škoodljive posledice, če bi za vsebino gradiv zvedele nepoklicane osebe. Za ta gradiva določajo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti predsednik skupščine in predsedniki zborov, ki hkrati odločajo tudi o spremembi tajnosti in stopnji zaupnosti, kakor tudi o prenehanju tajnosti posameznih gradiv. V poglavju O RAVNANJU Z GRADIVI ZAUPNE NARAVE je pomembno določilo, da gradiva zaupne narave ohranijo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti vse dotlej, dokler predlagatelj gradiva to ne spremeni s posebnim pisnim sporočilom, če ni že ob predložitvi gradiva določil roka, po katerem gradivo zgubi značaj zaupnosti. Prav tako gradivo ni več zaupno, če je predlagatelj javno objavil njegovo vsebino. V tem poglavju so tudi določila o načinu pošiljanja oziroma sprejemanja zaupnega gradiva po posameznih naslovnikih. Lani je bil med najboljšimi športniki naše občine tudi BOGDAN KUHAR, ki se je udeležil svetovnega prvenstva slušno prizadetih v alpskem smučanju v Italiji. Med UKREPI ZA ZAVAROVANJE ZAUPNIH GRADIV je treba posebej omeniti način seznanjanja delegatov z gradivi zaupne narave. Z gradivi, ki so državna tajnost, se lahko delegati, ki jim je namenjeno, seznanjajo samo v določenih prostorih občinske skupščine. Glede gradiv, ki so uradna ali vojaška tajnost in so po stopnji strogo zaupna, dopušča pravilnik dve možnosti: — po eni se delegati s temi gradivi seznanjajo le v prostorih občinske skupščine — neposredno pred razpravo v zborih; — po drugi pa se taka gradiva pošljejo po kurirju tajnikom samoupravnih organov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih oziroma Šefom krajevnih uradov, ki bodo seznanili s tem gradivom le tiste delegate, ki so delegirani na sejo posameznega zbora. Po seznanitvi omenjeni organi vrnejo sekretariatu skupščine zaupno gradivo s seznamom oseb, ki so seznanjene z gradivom. V tem poglavju je povzeto tudi določilo iz tovrstnega pravilnika Skupščine SR Slovenije, po katerem seznanja delegate zborov republiške skupščine z gradivi zaupne narave sekretar občinske skupščine. Zgoraj omenjeni način seznanjanja z gradivi zaupne narave se v celoti nanaša tudi na člane delovnih teles občinske in republiške skupščine. V načinu obravnave teh gradiv v zborih oziroma delovnih telesih je predvideno, da se le-ta obravnavajo brez navzočnosti javnosti in predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Slednji pa, če prisostvujejo seji zbora ali delovnega telesa, smejo dajati za javnost le takšna obvestila, kakršna določi zbor oziroma delovno telo. V zadnjem poglavju pa je opredeljen POSTOPEK ZA UGOTOVITEV ODGOVORNOSTI ZARADI KR ŠITVE PRAVILNIKA, ki ga za delegate prične predsednik skupščine oziroma zbora, za delavce sekretariata in druge osebe iz 21. člena pa začne postopek oziroma da pobudo sekretar občinske skupščine. V posameznih primerih obstoja disciplinska, v hujših primerih pa kazenska odgovornost, ki je določena z zveznim oziroma republiškim zakonom. S tem pravilnikom je delegatom skupščine omogočena razprava o vseh pomembnih vprašanjih s področja splošne ljudske obrambe. S tem pa delegati hkrati prevzamejo nase neposredno odgovornost za varovanje podatkov iz gradiv zaupne narave. V tem pa je tudi smisel in namen podružblja-nja splošne ljudske obrambe. Št. S - marec 1983 ____ „NAŠGLAS"_____________________________STRAN 7 Zbori v II. trimesečju PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA DRUGO TRIMESEČJE 1983 Periodični delovni načrt za II. trimesečje predvideva naloge, ki so načrtovane s programom dela za leto 1983 iz pristojnosti občinske skupščine in zadeve, kijih bodo obravnavali zbori Skupščine SR Slovenije. Tako kot letni program, je tudi periodični načrt odprt in bodo na dnevne rede posameznih sej vključene tudi druge aktualne zadeve. Po tem periodičnem načrtu so predvidene tri seje zborov občinske skupščine: 18. aprila, 9. maja in 20. junija 1983. Seje zborov 18. aprila 1983 1. POROČILO O REZULTATIH GOSPODARJENJA IN POSLOVANJA OZD DM SIS V LETU 1982 Z OCENO STANJA IN VZROKOV PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose Komisija za družbeno nadzorstvo PRISTOJNI ZBOR: Zbor združenega dela 2. POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV SO KRŠKO V ZVEZI Z IZGRADNJO, ZAGONOM IN OBRATOVANJEM NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Komisija za družbeno nadzorstvo Odbor za družbenoekonomske odnose Odbor za družbenopolitični sistem PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti ZAINTERESIRANI ZBOR: Družbenopolitični zbor 3. OCENA STANJA NA PODROČJU DELOVANJA DRŽAVNIH IN DRUGIH ORGANOV, KI SO DOLŽNI POROČATI OBČINSKI SKUPŠČINI O SVOJEM DELU PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenopolitični sistem Komisija za družbeno nadzorstvo Komisija za spremljanje izvajanja ZZD PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 4. OSNUTEK ODLOKA O ZAKLONIŠČIH V OBČINI KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Svet za SLO in DSZ Odbor za družbenoekonomske odnose Normativno-pravna komisija PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 5. POROČILO O URESNIČEVANJU SKLEPOV SO KRŠKO Z DNE 26. 9. 1980 O IZVAJANJU NALOG NA PODROČJU OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose Odbor za družbenopolitični sistem PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti ZAINTERESIRANI ZBOR: Družbenopolitični zbor 6. POROČILO O IZVAJANJU ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V LETU 1982 (Naloga se prenaša iz I. trimesečja 1983) PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose Komisija za družbeno nadzorstvo PRISTOJNA ZBORA: Plavalni trener BRUNO TOPLAK je bil lani v veliki meri zaslužen za številne uspehe hčerke MOJCE' Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 7. PREDLOG ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982 PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 8. POROČILO O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE IN O PROBLEMATIKI DAVČNE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO (Naloga se prenaša iz I. trimesečja 1983) PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose Odbor za družbenopolitični sistem Komisija za družbeno nadzorstvo PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Seje zborov 9. maja 1983 1. POROČILO O DRUŽBENI PREOBRAZBI OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenopolitični sistem Normativno-pravna komisija PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 2. URESNIČEVANJE ENOTNEGA SISTEMA ORGANIZACIJE, ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH V OBČINI KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Svet za SLO in DSZ Odbor za družbenopolitični sistem PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 3. POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE OBČINSKE SKUPŠČINE IN PROBLEMATIKA NA PODROČJU KOMUNALNO-STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti ZAINTERESIRANI ZBOR: Družbenopolitični zbor STRAN 8 4. OCENA STANJA IN PROBLEMATIKA GOSPODARSKIH GIBANJ VI. TRIMESEČJU 1983 PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose PRISTOJNI ZBOR: Zbor združenega dela 5. POROČILO O URESNIČEVANJU SOCIALNE POLITIKE V OBČINI KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenopolitični sistem PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti ZAINTERESIRANI ZBOR: Družbenopolitični zbor 6. SKLEP O PODELITVI ODUCU OBČINE KRŠKO V LETU 1983 PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Komisija za odlikovanja in občinska priznanja PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 7. PREDLOG ODLOKA O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČU-NA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV ZA LETO 1982 PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Normativno-pravna komisija PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Seje zborov 20. junija 1983 1. OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV TEMELJNIH PLANSKIH DOKUMENTOV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985. PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose Odbor za družbenopolitični sistem Normativno-pravna komisija PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor 2. AKTUALNA PROBLEMATIKA O URESNIČEVANJU DELEGATSKIH ODNOSOV IN DELOVANJU SKUPŠČINSKEGA SISTEMA V 1. LETU III. MANDATA PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenopolitični sistem PRISTOJNI ZBORI: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor „NASGLAS" 3. POROČILO O STANJU PROMETNE VARNOSTI S PREDLOGOM SMERNIC IN SKLEPOV ZA ZAGOTOVITEV VEČJE PROMETNE VARNOSTI V OBČINI KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Komisija za družbeno nadzorstvo PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 4. PREDLOG ODLOKA O IZOBEŠANJU IN UPORABI ZASTAV V OBČINI KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA Normativno-pravna komisija PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti OSNUTEK „ ODLOKA O IZOBEŠANJU IN UPORABI ZASTAV V OBČINI KRŠKO" Delegati Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti SO Krško bodo na svoji letošnji drugi seji predvidoma obravnavali in sklepali o osnutku ODLOKA O IZOBEŠANJU IN UPORABI ZASTAV V OBČINI KRŠKO. Iz obrazložitve dokumenta povzemamo: Odlok o načinu izobešanja zastav v občini Krško je bil sprejet leta 1972, zato ni več usklajen s predpisi, ki so bili sprejeti kasneje in obravnavajo to problematiko (Zakon o uporabi grba, zastave in himne Socialistične federativne republike Jugoslavije ter o uporabi podobe in imena Predsednika republike Josipa Broza-Tita iz leta 1977 in Zakon o prekrških zoper javni red in mir iz leta 1974). Osnutek odloka, ki ga izvršni svet skupščine občine Krško predlaga zborom občinske skupščine v obravnavo, je usklajen s pozitivnimi pravnimi predpisi, njegove kazenske določbe pa temeljijo na predlogu Zakona o prekrških, zato bo potrebno sprejem odloka predvideti na čas takoj po izidu Zakona o> prekrških (predvideno v drugem trimesečju tekočega leta). Ker je odlok nekoliko obširnejši, ga je sestavljalec razdelil na štiri poglavja. V splošnih določbah so zajeta vsa načelna vprašanja obravnavane problematike. V drugem poglavju so zajete le osnovne oblike izobešanja in uporabe Št. 5-marec 1983 5. OSNUTEK ODLOKA O RAVNANJU Z ODPADKI V OBČINI KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose Normativno-pravna komisija PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti 6. OSNUTEK ODLOKA O ZAŠČITI PODTALNICE IN ZAJETJA VODOVODA KRŠKO PRISTOJNA DELOVNA TELESA: Odbor za družbenoekonomske odnose Normativno-pravna komisija PRISTOJNA ZBORA: Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti zastav, saj je v 13. členu osnutka odloka predvidena izdelava podrobnejšega navodila o izobešanju in uporabi zastav. Po mnenju sestavljalca je izdelava takšnega navodila nujna, saj se dostikrat dogaja, da so občani, organizacije združenega dela, hišni sveti ter drugi uporabniki poslovnih in stanovanjskih zgradb dostikrat v zadregi, kako izobesiti zastave, še posebno v primerih, ko istočasno izobešajo več zastav skupaj. Z izdelavo takšnih navodil bo gotovo doseženo, da bodo zastave v naši občini pravilno izobešene. enakovredno kosala s svojimi vrstnicami na zvezni ravni, na republiški pa je prednjačila v prostem slogu. Št. 5 - marec 1983 „NAS GLAS" STRAN 9 V tretjem poglavju so za kršitelje odloka predvidene nekajkrat višje kazni, kot so bile predpisane v prejšnjem odloku. V odloku pa je možno predvideti le sankcioniranje pravnih oseb in obrtnikov in še to le za nekatere kršitve. Za vse ostale kršitelje in za vse ostale druge možne kršitve pa so predvidene sanacije v višjih pravnih predpisih (Zakon o uporabi grba, zastave in himne SFRJ ter uporabi podobe in imena Predsednika republike Josipa Broza-Tita, Zakon o prekrških zoper javni red in mir). S sprejemom odloka je pričakovati, da bodo vsi lastniki in upravljala poslovnih in stanovanjskih zgradb doslednejše in pravilno izobešali ter uporabljali zastave, še posebno po izdaji navodila o izobešanju in uporabi zastav v občini Krško. PREDLOG „ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983" Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti SO Krško bosta na svoji drugi letošnji seji predvidoma sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983, ki določa višino proračunskih prihodkov in zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb občine v letošnjem letu. Predvideni prihodki proračuna občine Krško naj bi za leto 1983 znašali 133.512.000,00 dinarjev, od česar bi bilo za splošne družbene potrebe namenjenih 133.056.000,00 dinarjev, za rezervna sredstva pa 456.000,00 dinarjev. Cc prihodki proračuna ne bodo pritekali v skladu s predvidevanji, lahko Izvršni svet SO Krško začasno zmanjša zneske, predvidene za posamezne namene ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. Izvršni svet je z odlokom tudi pooblaščen, da odloča: - o prenosu sredstev med posameznimi postavkami proračuna v primeru potrebe, Eden od obetajočih mladih plavalcev krškega Celulozarja je BORIS SAV-NIK, ki se je že lani izkazal med slovenskimi vrstniki. — o uporabi sredstev rezerve do zneska 200.000,00 dinarjev v posameznem primeru za namene iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in - o najetju začasnega posojila iz sredstev rezerv v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov. Odredbodajalec za sredstva proračuna je predsednik Izvršnega sveta SO Krško oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti, za sredstva upravnih organov pa predsednik IS oziroma njegov podpredsednik, ki ga za to pooblasti predsednik IS. PRIHODKI PRORAČUNA (REKAPI-TULACUA) Prihodki od davka od dohodka POZD 250.000,00 Prihodki od delavcev od OD 71.550.000,00 Prihodki od davka od prometa proizv. in storitev ter davka od prometa nepr. in pravic 30.750.000,00 Prihodki od davka na prihod, od premož. in premož. pravic ter prihod, od drugih davkov 7.650.000,00 Prihodki od taks 6.550.000,00 Prihodki po posebnih predpisih, orga-niz. in organiz. DPS, iz naslova inv. v gospodars. in drugi prihodki 15.602.000,00 Prenesena sredstva 1.160.000,00 SKUPAJ VSI PRIHODKI 133.512.000,00 RAZPOREDITEV PRIHODKOV (REKAPITULACUA) Sredstva za delo upravnih organov 57.679.000,00 Sredstva za posebne in druge namene za delo UO 11.789.000,00 Sredstva za ljudsko obrambo in TO 7.960.000,00 Sredstva za spodbujanje razvoja, intervencije v gospodarstvu 2.543.000,00 Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS 25.687.000,00 Sredstva za družbene dejavnosti 13.237.000,00 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 12.837.000,00 Izločanje sredstev rezerv 1.324.000,00 Drugi odhodki 456.000,00 SKUPAJ RAZPOREDITEV 133.512.000,00 IZRAČUN DOVOLJENE PRORAČUNSKE PORABE V LETU 1983 Dovoljena poraba v letu 1982 po družbenem dogovoru 116.948.000,00 Valorizacija 10,7 % 12.513.000,00 Skupaj limitirana poraba 129.461.000,00 Prihodki izven omejitve (lastni prihodki organov in tranzitna sredstva) 13.350.000,00 Prenesena sredstva iz pret. leta 1.160.000,00 VSEGA DOVOLJENA PORABA 143.971.000,00 Planirani prihodki tekočega priliva 133.512.000,00 ZMANJŠEVANJE SPLOŠNE PORABE Iz obrazložitve k predlogu dokumenta povzemamo, da so bili nekateri spreminjevalni predlogi upoštevani, nekateri pa iz upravičenih razlogov ne. Po izvedbi popravkov pri nekaterih postavkah znašajo sredstva proračuna 3,6 odstotka več, kot je bila lanskoletna dovoljena poraba. Upoštevane so bile splošne usmeritve zmanjševanja splošne porabe, zato bodo morali porabniki proračunskih sredstev uskladiti realizacijo svojih programov z možnostmi, kijih bodo nudila dodeljena sredstva. PODELITEV DRŽAVNIH ODLIKOVANJ 28. februarja so bila na zboru delavcev Elektrarne Brestanica svečano podeljena državna odlikovanja šestim zaposlenim v tej organizaciji združenega dela. Predsedstvo SFRJ je z ukazom št. 111 z dne 9. 12. 1982 odlikovalo za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM ANTONA SIMONIŠKA, RAFAELA KERINA in JOŽETA KORDELCA, za trud in dosežene uspehe pri delu pa z MEDALJO DELA ALOJZA BAUMKIRHERJA, IVANA GRMŠKA in ŠTEFANIJO PONGRAČIC. STRAN 10 ..NAŠGLAS Št. 5-marec 1983 Splošna poraba je bila — po začasnih ocenah - v letu 1982 udeležena v strukturi družbenega proizvoda občine brez NE Krško z 2,26 odstotka, ob upoštevanju NE pa z 1,54 odstotka. Plan za letošnje leto predvideva pa le 1,90-odstotno oziroma 1,14-odstotno udeležbo v strukturi družbenega proizvoda, kar tudi kaže na zmanjševanje splošne porabe. PISALI SO O NAS... V 4. številki glasila skupnosti slovenskih občin OBČAN je na 2. strani objavljen zapis s posavskega posveta o delovanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov, ki ga je pripravila Tanja Hrovatin. O tej problematiki v krški občini poroča Občan pod naslovom PREMAJHEN VPLIV ZBORA ZDRUŽENEGA DELA NA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE V OBČINI. DELO IS DELO IZVRŠNEGA SVETA 22. REDNA SEJA Izvršni svet SO Krško je imel svojo 22. redno sejo v ponedeljek, 21. februarja, na dnevnem redu pa so bile točke: Potrditev zapisnika 21. redne seje IS z dne 27. 1. 1983 ter izredne seje z dne 7.2. 1983 Osnutek odloka o izobešanju in uporabi zastav v občini Krško Poročilo o uresničevanju nalog na področju SLO in DSZ v občini Krško v letu 1982 s predlogom smernic in nalog v letu 1983 Poročilo o izvajanju davčne politike, in o problematiki davčne službe v občini Krško Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983 Predlog odloka o davkih občanov Predlog od'oka o proračunu občine Krško za leto 1983 Poročilo o izvajanju stališč in sklepov SO Krško v zvezi z izgradnjo, zagonom in obratovanjem NE Krško Poročilo o izvajanju stališč in skle- pov SO z dne 28. 12. 1981 o samoupravni organiziranosti osnovnega šolstva v občini Krško t Predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka in mesa v proizvodnem letu 1983 v posavski regiji Izhodišča za eblikovanje programov SIS družbenih dejavnosti in osnutki programov Poročilo o ocenitvi gostinskih obratov v občini Krško Imenovanja in razrešitve 23. REDNA SEJA Izvršni svet SO Krško je imel svojo 23. redno sejo v torek, 1. marca in je obravnaval: Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1983 Predlog odloka o davkih občanov Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka in mesa v proizvodnem letu 1983 v posavski regiji. PLOD DOLGOLETNIH PRIZADEVANJ V Osnovni šoli .Jožeta Gorjupa" v Kostanjevici so 19. februarja slovesno odprli stalno zbirko umetnin, poklon likovnih umetnikov Kostanjevici. Na šolskih hodnikih, stopniščih in v avli je razstavljenih 210 umetnin 147 ustvarjalcev, kar je desetina vsega fonda. Edinstveno galerijo je odprl podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Bralko Kreft. Iz govora Andreja Smrekarja, magistra umetnostne zgodovine in kustosa v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici objavljamo nekatere značilne odlomke: „... se je Lado Smrekar sistematično lotil zbiranja umetnin za stalno zbirko v kraju, ki ni imel takrat niti 500 prebivalcev. Stene teh prostorov so klicale po opremi, to je sprožilo akcijo, kaj hitro se je pokazalo, kako dobrodošel je postal umetnostni fond za obogatitev pouka .. (Sčasoma) je ta zbirka postala vitalno jedro kulturnega življenja v Kostanjevici in hkrati neke vrste kronika dogajanja ob plimovanju prireditev skozi tri desetletja. Vse več likovnih umetnikov je prihajalo v Kostanjevico po ustanovitvi Lamutovega likovnega salona, ki je v kraj prinesel še občasne razstave. V tej zbirki se je oblikoval zametek poznejših stalnih zbirk naših ekspresionistov, saj je bil fond Gorjupove stalne zbirke skoraj v današnjem obsegu že davno prej zbran v tej galeriji, ki je prevzela njegovo ime. Brata Kralj sta bila med prvimi darovalci in kot le malokdo odprtih rok. Že leta 1956 je France v zbirko poklonil 23 del. Z največ deli je tu zastopan Vlado Lamut, ne samo prijatelj, temveč tudi sotrudnik kostanjeviškega kulturnega impulza. — Umetnostni fond od katerega je razstavljena le slaba osmina, omogoča občasno menjavanje eksponatov in na ta način bomo skušali razstaviti ves fond v daljšem obdobju. Prav tako nam daje na voljo celo vrsto tematskih predstavitev, ki jih bomo skušali postaviti v obliki občasnih razstav v delu prav teh prostorov..." TELEFONSKA ŠTEVILKA INDOK CENTRA JE (068)71-768 Št. S - marec 1983 „NA$GLAS" STRAN 11 STANOVANJSKA SAMOUPRAVA!? Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, objavljen v Uradnem listu SRS št. 3, kije izšel leta 1981, navaja vrsto novih določil, ki bi jih morali uveljaviti v vsakdanjem življenju, načinu dela in odnosih med stanovalci ali med stanovalci in samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi. Pobudniki sprejetja zakona in njegovi avtorji so se zavedali, da pred stanovalce kot uporabnike in stanovanjske skupnosti kot upravne organe postavljajo z novim zakonom tudi številne zadolžitve oziroma nove naloge. Zato so jim sklenili pomagati z izdajo broširane priloge glasila s up-nosti slovenskih občin ..Občana", ki ima naslov SAMOUPRAVLJANJE STANOVALCEV. V tej brošuri - priročniku so nazorno razložena določila novega zakona. Opisani so vsi organi, ki naj bi jih po teh določilih ustanovili, in njihove naloge, celo osnutki vseh dokumentov, ki bi jih bilo treba sprejeti, so objavljeni v zadnjem delu brošure. Očitno pa pripravljalci zakona le niso računali s tolikšnimi težavami pri rgovi uveljavitvi, kot se kažejo sedaj, bolj očitno pa je, da niti delegati, ko so glasovali za sprejem tega zakona niso preveč poglobljeno razmišljali o tem, kaj ta določila pomenijo tudi zanje same. Sicer bi morda številne javne razprave, ki so bile organizirane na različnih ravneh pred sprejetjem zakona, dale drugačen, bolj življenjski zakon. Krška samoupravna stanovanjska skupnost je prvič sprožila potrebno akcijo za uresničitev določil novega zakona že leta 1981. Razposlali so pojasnila, pismena navodila in omenjene broširane priročnike. Akcija zaradi nezainteresiranosti in pasivnega odnosa velike večine stanovalcev ni uspela, zato so jo ponovili v letu 1982, žal zopet z enakim rezultatom. ,.V nekaterih okoljih so predsedniki sklicevali tudi po 20-krat seje hišnih svetov in za vsako je bila udeležba premajhna." pravi Dragoljub Kupi-rovič, ki je pri Skupnosti zadolžen za delo v hišni samoupravi. Letos pričenja STanovanjska skupnost že tretjič isto akcijo. Tokrat so razen dopisov in pojasnil pripravili tudi že ciklostiranc dokumente, ki bi jih bilo treba le obravnavati, dopolniti glede na pripombe, potrebe in želje posameznih okolij ter sprejeti. Pripravili so celo osnutek razdelilnika, po katerem naj bi se posamezne stanovanjske enote (bloki) združevali v skupnosti stanovalcev. Tudi na tega niso dobili od hišnih svetov nikakršnih odgovorov. „Saj jih razumemo," pravi tov. Ku-pirovič, „žc v svojih hišah imajo predsedniki hišnih svetov težave pri delu, po združevanju je seveda pričakovati še več zapletov, tega pa se vsi bojijo in otepajo. Stanovalci imajo na voljo možnost, da sami skrbijo za finančno poslovanje svojih skupnosti. Razumemo, da se tega bojijo in zato jim nudimo možnost, da s pooblastilom prenesejo to nalogo na nas, banko ali kako OZD. A to morajo storiti oni! Soodgovorni so za gospodarjenje s stanovanjskimi objekti, z uveljavitvijo novega zakona se ta odgovornost in sodelovanje pri odločanju o gospodarjenju še povečujeta. Morali bi nam dostaviti vsakoletne popise potreb v svojih objektih, da jih vključimo v plan dela, pa tudi tega ne storijo. Rok za uresničitev določil zakona je letošnji marec. Tokrat smo za pomoč zaprostili KK SZDL In vse ostale I)PO v krajevnih skupnostih. Krajevne konference SZDL bodo tudi sklicatelji ustanovnih sestankov skupnosti stanovalcev. Stanovanjska skupnost pač mora dobiti sklepe o ustanovitvi skupnosti stanovalcev, statute in poslovnike o delu organov skupnosti stanovalcev in pogodbe o vzajemnih razmerjih pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami. To pa je šele začetek dela pri uresničitvi samopuravljanja. Osnutke za vse te dokumente jim pošiljamo v letošnji akciji ponovno." Redakcija ,,Našega glasa" se vključuje v akcijo Stanovanjske skupnosti z objavljanjem kratkega pojasnila samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva, kot je predvideva novi zakon. Razlago povzemamo po že omenjenem priročniku in pri tem posvečamo posebno pozornost temeljni celici, skupnosti stanovalcev. ORGANI IN OBLIKE SAMOUPRAVLJANJA STANOVALCEV Temeljne oblike in organi, v katerih in prek katerih delovni ljudje in občani kot stanovalci izražajo, soočajo, usklajujejo in uresničujejo svoje samoupravne interese oziroma pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, so: — skupnost stanovalcev z organi: o zbor stanovalcev. o hišni svet, o organ samoupravne delavske kontrole. — svet stanovalcev pri krajevni skupnosti, — samoupravna stanovanjska skupnost o zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti (občinske ali za več občin), o enota stanovanjske skupnosti, — Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. SKUPNOST STANOVALCEV obvezno ustanovijo stanovalci stanovanjske hiše, ki ima pet ali več stanovanj v družbenem upravljanju. Je osnovna celica samoupravljanja stanovalcev, hkrati pa tudi skupnost, v kateri potekajo samoupravni družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi, pomembni za vključevanje delovnih ljudi in občanov v samoupravljanje v krajevni skupnosti in v širših družbenih skupnostih. ZBOR STANOVALCEV je samoupravni organ skupnosti stanovalcev, ki ga sestavljajo po en polnoletni delegat vsakega stanovanja in poslovnega prostora v hiši. Organa skupnosti stanovalcev sta še HIŠNI SVET in ORGAN (ODBOR) STAMO-UPRAVNF. DELAVSKE KONTROLE, ki ju voli zbor stanovalcev. Hišni svet je izvršilni organ zbora stanovalcev, odbor samoupravne delavske kontrole pa nadzira delo obeh. V skupnosti stanovalcev se organizirajo tudi družbenopolitične organizacije - zlasti hišni odbor SZDL ter aktiva ZK in ZSMS, kjer so za to podani pogoji. SVET STANOVALCEV PRI KRAJEVNI SKUPNOSTI je delovno telo, v katerem se izražajo skupni interesi vseh stanovalcev v krajevni skupnosti. Delegate volijo in razrešujejo zbori stanovalcev. SVet se povezuje tudi z drugimi organi in telesi v krajevni skupnosti, predvsem pa se v njem soočajo in usklajujejo interesi stanovalcev ter oblikujejo smernice in stališča za delegacijo krajevne skupnosti, ki delegira delegate v zbor uporabnikov občinske samoupravne stanovanjske skupnosti. Delegacijo krajevne skupnosti za stanovanjsko skupnost volimo :ia splošnih volitvah v krajevni skupnosti, pri svojem delu pa se povezuje razen s svetom stanovalcev tudi s skupnostjo stanovalcev in njenimi zbori stanovalcev, skupščino krajevne skupnosti in z STRAN 12_______________________________..NASGLAS"______________ St. 5 - marec 1983 enoto stanovanjske skupnosti, če je ustanovljena. ENOTO STANOVANJSKE SKUPNOSTI lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in njenim statutom. Funkcijo delegacije stanovalcev kot uporabnikov za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov enote stanovanjske skupnosti opravlja hišni svet. Enota je sestavni del in se povezuje s krajevno skupnostjo in njenimi organi ter s skupščino občinske stanovanjske skupnosti. SAMOUPRAVNO STANOVANJSKO SKUPNOST (praviloma za območje ene, lahko pa tudi za območje več občin) ustanovijo s samoupravnim sporazumom delavci ter drugi delovni ljudje in občani, organizirani v samoupravnih organizacijah in skupnostih uporabnikov (v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih idr.) in izvajalcev (v „izva-jalskih" organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih). Skupščino kot samoupravni organ stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zboru uporabnikov se interesi stanovalcev izražajo prek delegacije in delegatov krajevne skupnosti. ZVEZO STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE ustanovijo samoupravne stanovanjske skupnosti. Zveza ima prav tako dvodomno skupščino z zborom uporabnikov in zborom izvajalcev. Delegate v ta dva zbora delegirajo občinske samoupravne stanovanjske skupnosti. SE O SKUPNOSTI STANOVALCEV Skupnost stanovalcev pomeni osnovno celico hišne samouprave, v kateri stanovalci organizirano uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Pri tem so stanovalci v skupnosti stanovalcev soodgovorni z drugimi delovnimi ljudmi, s katerimi se povezujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti, za uresničevanje načel vzajemnosti in solidarnosti in dobrega gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Skupnost stanovalcev je pravna kategorija, hkrati pa tudi skupina ljudi, povezanih s skupnimi bivanjskimi in- teresi in potrebami v določeni stanovanjski hiši oziroma v več hišah. Razen funkcij, ki jih ima na področju gospodarjenja s stanovanji v družbeni lastnini, gre v njej tudi za procese in odnose med ljudmi kot člani družbene skupine, ki lahko prispevajo k vse večji humanizaciji medsebojnih odnosov, uveljavljanju socialistične solidarnosti in tovarištva, k odpravljanju odtujenosti med ljudmi, k njihovemu polnejšemu vključevanju v samoupravljanje v krajevni skupnosti idr. Enakopravni Člani te skupnosti so vsi stanovalci, ne glede na starost, tako imetniki stanovanjske pravice na stanovanju, ki je v družbeni lastnini, kot etažni lastniki in uporabniki poslovnih prostorov. Skupnost stanovalcev ustanovijo stanovalci na zboru stanovalcev. Stanovalci v hišah, ki imajo manj kot pet stanovanj, oblikujejo skupnost stanovalcev s sosednjimi stanovanjskimi hišami. Skupnost stanovalcev kot pravno osebo zastopa predsednik hišnega sveta. Organi skupnosti stanovalcev so zbor stanovalcev in hišni svet ter organ samoupravne delavske kontrole. Tudi pričakovalci stanovanj se enakopravno vključujejo v samoupravne družbenoekonomske odnose na področju stanovanjskega gospodarstva. Pri tem gre za enakopravno uveljavljanje njihovih potreb in inte- Na 6. redni seji obeh zborov skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Krško 25. marca so bili med drugimi sprejeti tile sklepi: - SREDSTVA ZA POKRIVANJE IZGUBE naj se Občinski zdravstveni skupnosti Krško zagotovijo kot dodatna — namenska sredstva, poleg sredstev za izvajanje programa zdravstvenega varstva v letu 1983, vendar v okviru dovoljenega oziroma dogovorjenega obsega skupne porabe v občini Krško za leto 1983. - Ker za leto 1983 v občini Krško še ni dogovorjen obseg sredstev za financiranje programov zdravstvenega varstva, je bil soglasno sprejet SKLEP O DOLOČITVI ZAČASNIH CEN ZDRAVSTVENIH STORITEV: Cene, ki so veljale dne 31. decembra 1982, se povečajo za 10 odstotkov Zdravstvenemu domu Krško, Lekarni Krško. Lekarni Sevnica — enota Senovo in Splošni bolnišnici Brežice. Od akontacijskih cen Splošne bolnišnice Brežice se odbije 18 % na račun sredstev za investicije, ki se združujejo po posebnem družbenem dogovoru. Ta resov pri gradnji stanovanj in stanovanjskih hiš, tj. za dogovarjanje z investitorji in izvajalci o uresničevanju dogovorjenih normativov glede kakovosti gradnje, cen, rokov, za uveljavljanje posebnih potreb bodočih uporabnikov stanovanj (npr. invalidov, posebnih upravičenih zahtev po drugačni funkcionalni razporeditvi prostorov itd.), za organiziran nadzor nad opravljanjem gradbenih del itd. Pričakovalci so delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, ki bodo pridobili stanovanja (oziroma stanovanjske hiše) v družbeni oziroma etažni lastnini. Prvi se vključujejo prek svojih organizacij združenega dela v samoupravno stanovanjsko skupnost in njeno enoto v krajevni skupnosti (za kar bo potrebno pripraviti pregled pričakovalcev stanovanj v KS). Pričakovalci stanovanj (in hiš) v etažni lastnini se enakopravno vključujejo v delegatski sistem prek OZD in krajevnih skupnosti, razen tega pa se lahko tudi sami samoupravno povežejo in organizirajo v stanovanjsko zadrugo, Ic-ta se pri uresničevanju svojih nalog povezuje s stanovanjsko skupnostjo, krajevno skupnostjo, organizacijami združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter z drugimi organizacijami in skupnostmi. sklep velja do sklenitve SS o menjavi dela za leto 1983, vendar ne dlje kot do 31. marca 1983. - ANEKS ST. 2 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Krško za obdobje 1981 - 1985 in SAMOUPRAVNI SPORAZUM O URESNIČEVANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA se posredujeta v javno razpravo, ki bo trajala do 20. marca. Pripombe se naj posredujejo strokovni službi OZS Krško, ki bo nudila tudi vso strokovno pomoč pri javnih razpravah v organizacijah združenega dela. Skupščina OZS Krško je sprejela še: POROČILO O POSLOVANJU MEDOBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI NOVO MESTO V LETU 1982, PROGRAM DELA TER PLAN PRIHODKOV IN ODHODKOV MZS NOVO MESTO ZA LETO 1983 s pripombo, da se do sprejetja plana OZS Krško za leto 1983 MZS nakazujejo sredstva po dvanajstinah, in predlog DRUŽBENEGA DOGOVORA O REŠEVANJU ROMSKE PROBLEMATIKE. INFORMACIJA S SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO St. 5 -marec 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 13 SPIZ 5. seja zbora delegatov SPIZ V petek, 11. marca bo ob 12. uri v sejni dvorani B Skupščine, občine Krško S. seja ZBORA DELEGATOV ENOTE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V OBČINI KRŠKO. Na dnevnem redu bodo predvidoma točke: Potrditev zapisnika 4. seje ter poročilo delegata o zasedanju skupščine SPIZ Poročila: — o poslovanju skupnosti, — o delu strokovne službe SPIZ v SRS, — o delu Območne delovne enote Novo mesto, — delu odbora za uveljavljanje pravic Novo mesto, — o delu odbora samoupravne delavske kontrole, — o poslovanju sklada za gradnjo domov in stanovanj, — o delu sodišča Zaključni račun skupnosti za leto 1982 Uskladitev pokojnin in drugih denarnih dajatev Poročilo o namenski porabi sredstev za domsko in stanovanjsko izgradnjo v letu 1982 in predlog usmeritve za leto 1983 s predlogom o sofinanciranju Zavoda v Dragi Delegiranje delegata za 5. sejo skupščine SPIZ Vprašanja in predlogi delegatov Priznanje zu sodelovanje na svetovnem prvenstvu športnih ribičev v Belfastii na Severnem Irskem je dobil DUŠAM VUČAJNK. JAVNA RAZPRAVA O POMEMBNEM ZAKONU 1. julija bodo začeli uporabljati določila zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do tega časa pa naj bi sprejeli tudi ustrezni akt na ravni SR Slovenije. Osnutek dokumenta bodo zbori slovenske skupščine obravnavali predvidoma 11. maja, še prej pa bo seveda potekala javna razprava na najširši možni ravni. V občini bosta razpravo organizirala in usklajevala Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS. Razprava bo potekala ves čas do sprejema predloga zakona, še zlasti intenzivno pa v marcu in aprilu. Posini tninski sklad SPREMEMBE PRISPEVKA IN PRAVIL Skupščina SKLADA SOLIDARNOSTNE POSMRTNINSKE SAMOPOMOČI je pred časom sprejela sklep o povečanju višine članskega prispevka z 20,00 din na 25,000 din na mesec. Sklep so začeli izvajati s 1. januarjem letošnjega leta. Na isti seji je skupščina SSPS sprejela tudi sklep o spremembah in dopolnitvah PRAVIL tega sklada. 4. člen se glasi po novem: Član Sklada solidarnostne posmrt-ninske samopomoči (v nadaljnjem besedilu: Sklad ali skrajšano SSPS ) je lahko vsak delavec, ki plačuje sindikalno članarino na območju Občinskega sveta ZSS Krško ali upokojenec občine Krško. Ne glede na to določilo ostanejo vsi do sedaj včlanjeni člani še naprej člani Sklada, če redno izpolnjujejo svoje članske obveznosti do Sklada. Članstvo v Skladu je prostovoljno. Če se član Sklada zaposli izven občine Krško, lahko ostane član Sklada, če redno izpolnjuje svoje članske obveznosti do Sklada. 5. člen se glasi po novem: Pravico do posmrtnine pridobi član Sklada po preteku naslednjih dob: — do starosti 60 let - po 6 mesecih članstva, - od starosti 60 do 65 let - po 24 mesecih članstva. Po dopolnjenem 65. letu ni več možno postati član Sklada. Vsi dosedanji člani Sklada, ki so že dopolnili 65 let. ostanejo še naprej člani Sklada, če redno izpolnjujejo svoje članske obveznosti do Skladu. PRAZNIK VINOGRADNIKOV V PODBOČJU 5. in 6. februarja je Društvo vinogradnikov Dolenjske - OŽJI VINOGRADNIŠKI OKOLIŠ PODBOČJE organiziralo pokušnjo ocenjenih vin v starem poslopju podboške osnovne šole. Ocenitev pod vodstvom znanega strokovnjaka Tita Doberška je dala še ugodnejše rezultate kot prejšnja leta. Cviček, črnina in belo vino so bili iz. vinskih goric Dol, Nemška gora, Stari grad, Razkriže, Šutna, Banovec, Vinjar, Gradnje, Bočje, Zavode, Dre-novec, Šutenski vrh, Gadova peč, Gra-dišček, PolŠnica, Brezovica, Mladje, Golek in Globočice. Organizatorji so izdali BILTEN, v katerem je objavljena ocena za 5 črnih vin, 7 belih vin in 90 vzorcev cvička. Najbolje ocenjeni cviček je dosegel 15,8, belo vino 16,6, črno vino pa 16,4 točke. PRAZNIK POSAVSKIH VIN Letošnji praznik posavskih vin bo od 11. do 13. marca v Kostanjevici na Krki v organizaciji tamkajšnjega Turističnega društva. Razstava vin ter podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom bo 11. marca v restavraciji Pod Gorjanci. 12. marca bo v Lamutovem salonu otvoritev razstave ročnih del kmečkih žena in čebelarskih pripomočkov, v OŠ Jožeta Gorjupa pa kulinarične razstave. 13. marca bo predavanje o vinarstvu in kletarstvu. M-AGROKOMBINAT POKROVITELJ V športni dvorani v Novem mestu bo od 17. do 20. marca tradicionalni TEDEN DOLENJSKEGA CVIČKA. Organizator prireditve bo Društvo vinogradnikov Dolenjske, poikrovitelj pa krški Mercator Agrokombinat. KKP PETI V SRS Statistični pregled najuspešnejših klubov, ki ga je pripravila Konjeniška zveza Slovenije, navaja, da je Konjeniški klub „Posavje" Krško peti najuspešnejši klub v SR Sloveniji - za Ljutomerom, Ljubljano, Mariborom in Grosupljem. Med starejšimi konji je Markiza II, last Jožeta Krainerja, na 4. mestu s 5 zmagami. STRAN 14 „NAŠGLAS" St. 5-marec 1983 DOBITNIKI SREBRNIH PREŠERNOVIH PLAKET Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem pra/niku v občini Krško je bila v nedeljo, 6. februarja v dvorani Doma Delavskega kulturnega društva „Svoboda" v Brestanici. O pomenu 8. februarjajc spregovoril predsednik skupščine Kulturne skupnosti Krško Marjan Zibrct, v kulturnem programu pa so sodelovali moški pevski zbor DKD „Svoboda" Brestanica, recitatorji Osnovne organizacije ZSMS Brestanica in učenci OŠ „Adama Bohoriča" Brestanica. Na proslavi je Zveza kulturnih organizacij Krško zaslužnim ljubiteljskim kulturnim delavcem in skupinam podelila srebrne Prešernove plakete. Prejeli so jih: MOŠKI PEVSKI ZBOR DKD »SVOBODA" BRESTANICA za kvalitetne dosežke na področju pevske poustvarjalnosti in stalno aktivno prisotnost na kulturnih in drugih prireditvah občinskega in regijskega pomena, DELAVSKI PIHALNI ORKESTER DKD „SVOBODA" SENOVO za 55 let uspešnega nastopanja in trdega dela ter za številna visoka priznanja in uvrstitve, ki jih je orkester dosegel v zadnjih letih, ANTON PLETERSKI s Senovega za nesebično dolgoletno uspešno vodstvo DKD „Svoboda" Senovo, za vsestransko aktivno prisotnost v vseh sekcijah Svobode ter v družbenopolitičnem in kulturnem življenju na Senovem, JANEZ CEGLAR s Senovega za izjemne dosežke pri strokovnem vodstvu Delavskega pihalnega orkestra DKD „Svoboda" Senovo ter vzgoji mladih pevcev in godbenikov, KARLI BRENCE iz Brestanice za dolgoletno zvestobo pevskemu zboru in odrskim deskam ter za vzorno požrtvovalnost pri obnovi in vzdrževanju Doma DKD „Svoboda" Brestanica. NE PREZRITE FILMSKE PREDSTAVE MARCA IN APRILA V KINU DD „EDVARDA KARDELJA" KRŠKO SPORED V MARCU nedelja, 13. marca: francoski film LJUDJE, ZNOREL BOM, torek, 15. marca: ameriški film LESI, sreda, 16. marca: ameriški film TEREZINO TELO, četrtek, 17. marca: ameriški film FANTAZMI, sobota, 19. marca, in nedelja, 20. marca: ameriški film BRUBAKER, torek, 22. marca: nemški film APAČI, sreda, 23. marca: hongkongški film MEČ, četrtek, 24. marca: italijanski film DIVJE SEME, sobota, 26. marca: ameriški film ZGODBE NAVADNE NOROSTI, nedelja, 27. marca: angleški film ČLOVEK SLON, torek, 29. marca: švedski film ABBA, sreda, 30. marca: ameriški film POLETJE GROZE, četrtek, 31. marca: ameriški film TA AMERIKA, I. del. SPORED V APRILU petek, 1. aprila: domači film RDEČI BOOGY -KAJ TI JE DEKLICA, nedelja, 3. aprila: ameriški film NEPOZNANA POVEST O MARYLIN MONROE, torek, 5. aprila: ameriška risanka TOM IN DŽERI, sreda, 6. aprila: hongkongški film ZLATI ZMAJ IN SREBRNA KAČA, četrtek, 7. aprila: ameriški film KOBOBLANKO, sobota, 8. aprila: ameriški film FLASH GORDON, nedelja, 10. aprila: ameriški film DŽERI IŠČE DELO, torek, 12. aprila: ameriški film DIVJA DIRKA, sreda, 13. aprila: ameriški film NESREČA NA LINIJI 401, četrtek, 14. aprila: italijanski film UMAZANI, GRDI. ZLOBNI, nedelja, 17. aprila: italijanski film SREBRNO SEDLO, torek, 19. aprila: hongkongški film ZMAJEV BES, sreda, 20. aprila: hongkongški film TETOVIRANA VEZA, četrtek, 21. aprila: ameriški film VRATOLOMNI KA-SKADER, sobota, 23. aprila, in nedelja, 24. aprila: ameriški filinKALIGULA, torek, 26. aprila: jugoslovansko-sovjetski film OKOVANI ŠOFERJI, sreda, 27. aprila: ameriški film PRIVATNI ČAS, četrtek, 28. aprila: ameriški film TA AMERIKA, II. del. LITERARNI LISTI 2 Ob slovenskem kulturnem prazniku je Literarni klub Krško izdal z denarno pomočjo Zveze kulturnih organizacij občine Krško drugi snopič „Litera-rnih listov". Zanj sta tekste izbrala in ga uredila Silvo Mavsar in Niko Keše. Edino prozno besedilo Prezračevanje objavlja Silvo Mavsar, poezijo pa so prispevali: Marija Kalčič - Mirtič (Zatekanje), Franci Jevševar (Ženič-ka), Asta Malavašič (Akvareli: Jutro, Akvareli: Ptice, Vodnar), Maja Malavašič (Zimska melanholija. Kavke), Mojca Mavsar (Bajka, Jaz pa hočem), Nana Požun (V kapljah spomina, Tihožitje), Ana Rostohar (Kam? , Bliže si kot dotik), Nuša Tičar (Pesem je koktajl. Blazni France), Ivo Umek (Pri nas), Jožica Vogrinc (Čakanje) in Marica Založnik (Jutri). ..Literarne liste 2" je kvalitetno natisnila tiskarna Papirkonfekcije Krško, naprodaj pa so v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici v Krškem. LITERARNI VEČER NA ZDOLAH Literarni klub Krško se je odzval vabilu Kulturnega društva Rudija Ro-žanca z Zdol, da z literarnim nastopom svojih članov počasti praznik slovenske kulture - 8. februar. Št. 5-marec 1983 „NAS GLAS" STRAN 15 Obilne snežne padavine so onemogočile prevoze do Zdol, vendar so se 11. februarja nekateri najvztrajnejši „prebili" do Zdol peš, kjer so jih prav tako vztrajni ljubitelji kulture brez nejevolje čakali kar celo uro. Literarni večer, ki gaje popestril nastop kantav-torja Bojana Rabzelja i/. Krškega, je pri obiskovalcih naletel na ugoden odmev, zaključili pa so ga gostoljubni domačini in nastopajoči z družabnim srečanjem. LOJZE 2ABKAR - KAJUHOV NAGRAJENEC Ljubljana, 21. februar 1983 (po dnevniku DELO): Ob devetintridcscti obletnici Kaju-hove smrti sta založba Borec in letos prvič tudi Partizanska knjiga podelili priznanja, namenjena izvirnim delom, ki obravnavajo partizanstvo, ilegalo, predvojno partijsko delo in delavsko gibanje, koncentracijska taborišča ter sodobna napredna gibanja in prispevajo k njihovemu poznavanju. Dobitnik enega od priznanj je tudi župnik Lojze Zabkar, po rodu iz okolice Rake. Pesnik Lojze Žabkar je dobil nagrado kot priznanje za zbirko pesmi z naslovom BREVIR MOJ V TRAVI. V obrazložitvi je žirija podčrtala njegovo sodelovanje v osvobodilnem boju. „Njcgovih 40 pesmi, ki so izbor pesmi iz let od 1941 do 1944, so vsaka zase dokument časa in kraja ter njegove osebne izpovedi, ki govori o velikem rodoljubu in poštenjaku." POJASNILO Ker je med izdajama prve in druge redne številke NAŠEGA GLASA -SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE preteklo precej vode po Savi, so nekateri zapisi o minulih dogodkih bili precej časa v našem predalu,z jih zaradi tega, da bodo dogodki v NAŠEM GLASU le registrirani, objavljamo. Mimogrede naj zapišemo, da so med rednima izdajama izšle tri posebne ali izredne oziroma take, ki niso vezane na seje zborov Skupščine občine Krško. Naročniki teh izdaj so bili: Občinska zdravstvena skupnost Krško, Občinska zveza prijateljev mladine Krško in SIS družbenih dejavnosti v občini Krško. XXII. DŠI Razpis spomladanskega dela delavskih športnih iger občine Krško v letu 1983 Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS Krško je 16. februarja sprejela sklep o razpisu XXII. DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983 ter razposlala ustrezne dopise s prijavnicami referentom za šport in rekreacijo v 00 ZSS, organizatorjem in delegatom tekmovanj ter OZD, kjer so se že ali se še bodo tekmovanja odvijala. Kljub temu, da je rok za prijavo — 4. marec — že potekel in da so nekatera tekmovanja že opravljena, objavljamo celotni spored razpisa: 1. SMUČANJE Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu je bilo izvedeno 19. februarja 1983 - razpis so prejele vse 00 ZSS. V prvi polovici februarja sta se v športni dvorani Doma XIV. divizije na Senovem pomerili v malem nogometu ekipi ZLATE SELEKCIJE in REKREACIJE 500. V ekipi ZLATE SELEKCIJE so med drugimi nastopili Tone Fornezzi - TOF, Brane Oblak, Ivo Daneu, Borut Bassin in Janez Pavčič. REKREACIJA 500 je morala priznati zmago gostov (6 : 4). Sredstva, zbrana na tej tekmi, so namenili v korist Zveze društev paraplegikov Slovenije. 2. ŠAH Organizator: Kovinarska Krško. Datum tekmovanja: 11. marec ob 15.30. Kraj tekmovanja: Kovinarska Krško. Delegat: Dušan Kink. 3. STRELJANJE Organizator: TOZD Elektrodistri-bucija Krško. Datum tekmovanja: ženske — 24. marca ob 15.30, moški — 25. marca ob 15.30. Kraj tekmovanja: TOZD Elektro-distribucija Krško. Vodja tekmovanja in delegat: Jože Pribožič. 4. ODBOJKA Organizator: „Djuro Salaj" Krško. Datum tekmovanja: ženske - 7. aprila ob 15.30, moški — 5. in 8. aprila ob 15.30. Kraj tekmovanja: Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško. Delegat: Fredi Istenič. 5. NAMIZNI TENIS Organizator: Poklicna gasilska enota Krško. Datum tekmovanja: ženske - 21. aprila ob 15.30, moški - 21. in 22. aprila ob 15.30. Kraj tekmovanja: Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško. Delegati: Fredi Istenič, BožoKosa-lec, Branka Kužnik. coocoocococoocooocooooooo NAPOVED ŠPORTNIH PRIREDITEV V OBČINI KRŠKO Zveza telesnokulturnih organizacij Krško je izdelala evidenco o programu športnih prireditev in pohodov v organizaciji ZTKO Krško in športnih dru-šev v mesecu marcu. Ker bo NAŠ GLAS predvidoma izšel 10. marca, navajamo napoved od 11. marca dalje: petek, 11. marca: ŠAH: delavske športne igre — ob 15.30 v Kovinarski, STRAN 16 „NAŠGLAS Št. 5 - marec 1983 PRIJAVE: V šolo za pse sprejema tov. DRAGO RADEJ v krški Semenarni (telefon 71 - 571). Priče-tek šole bo 14. marca ob 16. uri na stadionu ..Matije Gubca", šola pa bo trajala 4 mesece. Šolnina znaša 1000.- dinarjev, vabljeni pa so zlasti psi pasem, ki se tudi sicer uporabljajo za službene namene. Sprejemali bodo vse - tudi čistokrvne pse, ki sicer nimajo potrdila o rodovniškem poreklu. Organizatorji opozarjajo, da šolanje velja tako za psa kot za njegovega spremljevalca, ki naj bo skozi vse obdobje isti. Psi, ki ne sodijo v zgoraj omenjeno kategorijo, se bodo vadbe sicer lahko udeležili, le da bodo vodniki z njimi morali tudi doma bistveno več delati, če jih bodo hoteli uspešno pripraviti za zaključni izpit. ROKOMET: športna dvorana Les-kovec - ob 18.00 PK Lipa : RK Rudar - ob 19.15 RK Lipa : RK Sevnica, sobota, 12. marca: POHODI: PD Bohor in PD Lisca na Snežnik, KOŠARKA: II. slovenska liga -Podbočje : Ptuj - ob 18.00 v Podboč- ju, ROKOMET: športna dvorana Les-kovec - ob 16.15 RK Lipa : RK Krško, nedelja, 13. marca: ROKOMET: športna dvorana Lesko vec - ob 9.00 RK Lipa : RK Brežice, ob 11.00 RK Lipa : RK Krmelj, sobota, 19. marca: POHODI: PD Lisca na Grintovec, NAMIZNI TENIS: TVD Senuše -ob 17.00, ROKOMET: športna dvorana Le-skovec - ob 17.00 RK Krško : RK Aero Celje, četrtek, 24. marca: STRELJANJE: delavske športne igre - ženske - ob 15.30 v Elektro Krško, petek, 25. marca: STRELJANJE: delavske športne igre - moški - ob 15.30 v Elektro Krško, sobota, 26. marca: KOŠARKA: II. slovenska liga -Podbočje : Garant - ob 18. uri v Podbočju, ROKOMET: športna dvorana Les-kovec - 1. kolo MRL jug - RK Krško : RK Šentjernej - ob 17.30; 1. kolo SRL - RK Krško : RK Izola - ob 19.00, nedelja, 27. marca: TRIM KOLESARJENJE: Senuše -Podbočje - Senuše, ob 9.00. Šola za pse Oživitev kinološkega društva 14. marca ob 16. uri bo na stadionu „Matije Gubca" v Krškem pričela 4-mesečna šola za pse in njihove lastnike (vodnike). Dvakrat tedensko bodo po 2 uri vadili, pridobivali novo znanje, se med seboj spoznavali in poglabljali prijateljstvo ... Ob koncu šolanja bodo kandidati opravili zaključni izpit pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov podutiške šole službenih psov ali Kinološke zveze Slovenije ... To je prva izmed vrste akcij, kijih načrtuje Kinološko društvo v Krškem, da bi čimprej oživilo svojo nekoliko zamrlo dejavnost. Da bi s svojo dejavnostjo (društvo obstaja že 2 leti) seznanili čim širši krog občanov, so med drugim sklenili organizirati vrsto predavanj o psih, njihovi vzreji, vzgoji... Med prvimi bodo na vrsti učenci videmske in leskovške osemletke, ki bodo predavanja poslušali že ob koncu marca. Poleti bo društvo skušalo organizirati tudi predavanja o psih za širše občinstvo. Veliko si obetajo zlasti od gostovanja skupine „gojencev" šole za vzgojo službenih psov iz Podutika, ki naj bi na stadionu ..Matije Gubca" za vse ljubitelje psov v Posav-ju prikazali svoje znanje in sposobnosti. Že letošnjo jesen pa naj bi društvo organiziralo razstavo psov iz Posavja in tudi udeležencev iz širše okolice se ne bodo branili. Vabljeni bodo štiri-nožni kosmatinci vseh pasem, barv in velikosti, na razstavi bo veljal nekaj le njihov videz. VELESLALOM NA POLOMU Smučarski klub Krško je 19. februarja na Polomu nad Kostanjevico organiziral meddruštevno tekmovanje posavskih smučarjev v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 230 tekmovalcev. Ekipno so bili najboljši domačini, za kar so prejeli iz rok podpredsednika IS SO Krško Nika Žibreta prehodni pokal. cicibani: 1. Petan (Krško), 2. Molan (Krško); cicibanke: 1. Koren (Sevnica); mlajši pionirji: 1. Preskar (K), 3. Vodišek (K); mlajše pionirke: 1. Gašperin (K); starejši pionirji: 1. Jalovec (Brežice), 2. Dobrovnik (K), 3. Voglar (K); starejše pionirke: 1. Rožič (K), 2. Močivnik (K); Kot zadnjo točko svojega programa dela so člani društva na svojem februarskem letnem občnem zboru sklenili, da poskusijo sestaviti in izdati tudi revijo, ki bo po eni strani širila glas o njihovem delu in konjičku, po drugi strani pa bi njena prodaja nekoliko okrepila finančni položaj društva. S tem bi povečali tudi možnosti ureditve vadišča za pse v športno-rekreativ-nem parku občine, to je ob (bodočem) stadionu „Matije Gubca". mlajši mladinci: 1. Flisek (S), 2. Unetič(K),3.Božič(K); mlajše mladinke: 1. Kužnik (K), 2. Radcnšek (K); starejši mladinci: 1. Štrasncr(K); starejše mladinke: l.Gačnik(S); člani: 1. Ošterbenk (B), 2. Petan (K); članice: Mlakar (S); starejše članice: 1. Kužnik (K), 2. Karabaš (K); veteranke: 1. Kranjc (S), 2. Cargo (K). ZMAGOVALEC DOMAČIN Na petem prvenstvu senovškega kc-gljaškega kluba, ki je bilo odprtega značaja, se je med 45 tekmovalci Dolenjske in Posavja najbolje odrezal domačin Macur z 853 keglji. „Srebrn" je bil prav tako Senovčan Vižintin z 843 keglji. 15 LET KARATE ŠPORTA V KRŠKEM V soboto, 26. februarja, so j krški karatcisti počastili 15-let-nico svojega delovanja, ki je hkrati tudi začetek tega športa v naši republiki. V leskovški športni dvorani so člani krškega karate kluba, katerega pokrovitelj je Nuklearna elektrarna Krško, organizirali meddržavni četveroboj Italije, Madžarske, Jugoslavije (mladinci) in Slovenije, v katerem je bila zmagovalec vrsta Italije. Ženske so se pomerile v katah in tudi tu so se najbolj odrezale Italijanke. Domačinka Kokotčeva je bila peta. St. 5-marec 1983 SPREJEM ZA NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE IN TRENERJE Predsednik Skupščine občine Krško Branko Pire je sredi februarja pripravil sprejem za najboljše športnike in trenerje občine Krško v lanskem letu. Sprejema se je udelcz.il tudi nestor krških športnikov oziroma športnih delavcev ALFRED ISTENIČ st. Športniki in trenerji so dobili priznanja za dosežene uspehe ter praktične nagrade. NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI IN ŠPORTNE EKIPE OBČINE KRŠKO V LETU 1982 so bili: članska ekipa Rokometnega kluba Krško, ki je osvojila naslov jesenskega prvaka v slovenski ligi, pionirska ekipa istega kluba, državni reprezen-tant v športnem ribolovu Dušan Vučajnk, gluhonemi smučar Bogdan Kuhar, karatcistka Irena Kokotec, plavalke Urška (Jane, Urška Slapšak, Mojca Toplak in Metka Semrl, plavalca Boris Savnik in Mitja Voglar ter sppcedway sekcija AMD Krško, ki je lani osvojila naslov ekipnega držvncga prvaka. Za uspešno trenersko delo so dobili priznanja: trener RK Krško Dušan Kokalj, trener spccdwayistov Cveto Bergant ter trenerji plavalcev Jožica in Žarko Govcdarica in Bruno Toplak. 7 KOLAJN ZA KRŠKE STAREJŠE PIONIRKE ¦ Na republiškem zimskem pr venstvu bilo je v Mariboru 26. in 27. februarja je Mojca Toplak osvojila pet srebrnih in eno bronasto medaljo, Metka Šcmrl pa eno bronasto. Istočasno so mlajši pionirji skupine A (1971, 1972) tekmovali v Kopru. Med krškim zastopstvom sta se najbolj odlikovali Urška Gane, ki je med letniki 1972 osvojila 3 prva mesta in enako število drugih, Urška Slapšak pa je med istimi letniki dosegla po eno prvo in drugo mesto ter dve tretji. Ž.S. ,JNAS GLAS" RORE 83 SKAKALNICA IZREDNO VARNA V nedeljo, 20. februarja, je agilni Smučarski klub Krško priredil na obnovljeni 40-mctrski skakalnici v Rorah nad Krškim meddruštevno tekmovanje v smučarskih skokih. Ugodne vremenske razmere, dobra organizacija prireditve, kar okoli 600 gledalcev ter dokajšnja udeležba nedomačih tekmovalcev so vsak po svoje prispevali k uspešnosti prireditve. Najboljši med 48 tekmovalci so bili: pionirji: 1. Konček (Uršna sela) - 145,5 točke (2 25 in 22 metrov), 2. Svetcc (Krško) - 134,5 (24, 24, 25), 3. Žabkar (Krško) - 130 (23, 24, 22); mladinci: 1. Kordiš (Loški potok) - 182 (30, 32,33), 2. Kulovcc (Uršna sela) - 172,5 (30,30,31), 3. Lcbas (Krško) - 168,5 (29, 29, 30); člani: 1. Mihev (SK Lisca Sevnica) - 189 (34,33,34), 2. Baje (Sodražica) - 186,5 (33, 33, 33), 3. J. Levičar (Krško) - 185 (33, 32,33). ekipna uvrstitev: 1. SK Krško (Levičar, Zupane, Po-mpe) - 536 točk, 2. Loški potok — 527, 3. Sodražica - 518, 4. Dolga vas - 510, 5. Uršna Sela-486,5, 6. Birčna vas -404. Po uradnem delu tekmovanja so tekmovalci poskušali z najvišjega zaleta „zrušiti" rekord skakalnice (39 m). Najdlje je skočil Mihev - 37 m. KRČ ANI USPEŠNI V BIRCNI VASI 13. februarja so se smučarji -skakalci SK Krško udeležili tekmovanja v snuičarskih skokih na 25-metrski skakalnici v Birčnivasi pri Novem mestu. Pionir Jože Žabkar je zasedel 3. mesto, mladinca Pompc in Levičar pa prvo ter drugo. STRAN 17 PRVENSTVO V SLALOMU IN VELESLALOMU 6. marca je bilo na Polomu nad Kostanjevico klubsko prvenstvo SK Krško v slalomu in veleslalomu Rezultati: SLALOM: Cicibani: 1. Domen Petan, 2. Matjaž Novak Mlajši pionirji: 1. Peter Pres-kar, 2. Jernej Iskra Starejše pionirke: 1. Katja Rožič, 2. Nataša Šterban Mlajše mladinke: 1. Vesna Kužnik, 2. Darja Gašperin Mlajši mladinci: 1. Blaž Iskra, 2. Jože Glas, 3. Andrej Unetič. Članice: (do 30 let): 1. Meta Novak Člani (do 30 let): 1. Bojan Stih, 2. Franc Kuntarič, 3. Boris Kuntarič Članice (od 30 do 40 let): 1. Branka Kužnik, 2. Zalika Kranjc Člani (od 30 do 40 let): 1. Franc Lapuh, 2. Marjan Kukovičič; 3. Rafko Kranjc Veterani (nad 40 let): 1. Mirko Kužnik, 2. Niko Žibret 3. Stane Gašperin. VELESLALOM: Cicibanke: 1. Maša Petan, 2. Petra Rožič Cicibani: 1. Domen Petan, 2. Aljoša Molan, 3. Aljoša Šterban Mlajše pionirke: 1. Zvonka Gomil šck, 2. Irena Gašperin Mlajši pionirji. 1. Mitja Voglar, 2. Aleš Kužnik, 3. Mihael Nunčič Starejše pionirke: 1. Katja Rožič, 2. Nataša Šterban, 3. Metka Kužnik Mlajše mladinke: 1. Vesna Kužnik, 2. Darja Gašperin Mlajši mladinci: 1. Andrej Unetič,^. Jože Glas, 3. Blaž Iskra Članice: (do 30 let) 1. Breda Simončič, 2. Gizela Jagrič Člani (do 30 let): 1.Franc Kuntarič, 2. Drago Radej, 3. Janez Štajncr Članice (od 30 do 40 let): 1. Branka Kužnik, 2. Zalika Kranjc Člani (od 30 do 40 let): 1. Rafko Kranjc Veterani (nad 40 let): 1. Mirko Kužnik, 2. Niko Žibret, 3. Stane Gašperin. G.J. STRAN 18 „NAS GLAS" Št. 5-marec 1983 PRVENSTVO V SMUČARSKIH TEKIH V Velikem Podlogu je bilo 26. februarja odprto prvenstvo v smučarskih tekih, ki ga je organiziral Smučarski klub Krško. Nastopilo je 23 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati: PIONIRJI: 1. Zvonimir Milat (Brežice), 2. Domen Petan (Krško), PIONIRKE: 1. Mojca Geršak (Krško), 2. Maša Petan (Krško); MLADINCI. 1. Tomi Grgiče-vič (Brežice), 2. Zdravko Meržič (Krško); ŽENSKE (nad 30 let): 1. Marija Bednaršek, 2. Milka Raušl, 3. Danica Cargo (vse Krško); MOŠKI (do 40 let): 1. Sandi Bednaršek (Krško), 2. Jože Vuk čevič (Kostanjevica), 3. Branko Vi-denič (Cerklje); MOŠKI (nad 40 let): 1. Alojz Levičar (Malo Mraševo), 2. Jože Mežič (Veliki Podlog), 3. Vlado Podgoršek (Brežice). DŠI - VELESLALOM Rezultati občinskega sindikalnega prvenstva v veleslalomu (19. 2. 1983 na POLOMU na Gorjancih) posamezno: Ženske do 30 let 1. Gošek Ivica, SO Krško 2. Ivanjšek Ksenija, TOZD Papir-konfekcija Krško 3. Blatnik Elvira, DO „Djuro Salaj" Krško Ženske od 30 do 40 let 1. Kužnik Branka, NE Krško 2. Kranjc Zalka, IGM SAVA Krško V kategoriji do 50 let je vozila le tov. Istenič Marija, tozd Elektro, v kategoriji nad 50 let pa tov. Cargo Danica — Hotel Sremič Moški do 30 let 1. Ošterbenk Franc, SGP Pionir TOZD TOG RELDrnovo 2. Strašner Primož, DO „Djuro Salaj" Krško 3. Ošterbenk Peter, DO „Djuro Salaj" Krško Moški od 30 do 40 let 1. Kranjc Rafko, Kmetijsko zemljiška skupnost Krško Predsednik SO Branko Pire je najboljšim krškim športnikom in trenerjem izročil etuije s simboli občine Krško. Na sliki sta plavalna trenerja - prvi z leve -ŽARKO GOVEDARICA in - zadaj prva z leve - JOŽICA GOVEDARICA. 2. Gane Danilo, DO „Djuro Salaj" Krško 3. Dobovšek Franc, Uprava za notranje zadeve Krško Moški od 40 do 50 let 1. Kužnik Mirko, Metalna TOZD TGO Senovo 2. Habinc Bojan, DO „Djuro Salaj" Krško 3. Avšič Janez, SGP Pionir TOZD TOG RELDrnovo V kategoriji nad40 let je vozil le tov. Mikeln Miroslav SO upravni organi. „ŠPORTNI RAZREDI" Prizadevanja za načrtno ukvarjanje s športom naj bi v večji meri segla tudi na osnovne šole. Za tak način dela so si nekateri športni delavci v naši občini že nekaj časa prizadevali, vendar za to ni bilo zakonske podlage. V zadnjem času se razmere spreminjajo, saj tudi Republiški komite za vzgojo in izobraževanje podpira združevanje otrok in mladine — športnikov v skupne razrede. Republiški komite je bil tudi pobudnik za posvet o tej problematiki, ki je bil na krški osnovni šoli ,Jurija Dalmatina" v četrtek 3. marca. Prisostvovali so mu predstavniki Zveze telesnokulturnih organizacij občine Krško, Plavalne zveze Slovenije, ravnatelja OŠ iz Krškega in Leskovca in Občinske izobraževalne skupnosti Krško. V tem krogu so natanko pojasnili smisel takega dela, ki so ga udeleženci sestanka iz krške občine pozdravili in obljubili, da bodo zastavili vse sile za pričetek uresničevanja tega načrta že z začetkom novega šolskega leta. Ob sedanjih razmerah v športnem življenju krške občine naj bi poskusni športni razred" uvedli vsaj na OS Jurija Dalmatina v Krškem, kjer bi v eno izmed paralclk petih razredov združili učence - plavalce. Kadrovske pogoje za to že imajo, težje pa bo zagotoviti denar za nemoteno obratovanje pokritega šolskega bazena, saj bi za delovanje takega razreda potrebovali ogrevano vodo v ba zenu vsaj pet mesecev. Prav zato bo še toliko težje ustanoviti plavalni razred v osnovni šoli v Leskov-cu, kjer kadrovskih problemov prav tako ne bi bilo. Občinska zveza organizacij za telesno kulturo je to zamisel še posebej pozdravila, hkrati pa se bo zavzemala, da bi v take razrede združevali tudi učence, ki bi se ukvarjali z drugimi panogami, predvsem z rokometom, ki je ob pla- Št. S - marec 1983 „NAŠ GLAS" STRAN 19 AKTUALNA VPRAŠANJA UREJANJA DELOVNEGA ČASA Z obravnavanjem aktualnih vprašani urejanja delovnega časa na sejah vseh treh zborov Skupščine SR Slovenije. 16. marca 1983. se v široko javno razpravo o osnutku družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa. ki jo v skladu s sklepi predsedstva Republiške konference SZDL (to je osnutek obravnavalo 25. 1. 1983) in v soglasju s predsedstvom Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije vodijo organizacije Zveze sindikatov v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, vključujejo tudi delegacije in delegati. Javna razprava naj bi trajala do 10. marca 1983. samoupravne odločitve delavcev o delovnem in obratovalnem času pa naj bi se pripravile in opravile sočasno s potekom javne razprave o osnutku družbenega dogovora do 27. marca letos, ko se bo zaradi prehoda na letno računanje časa (premik ure za 60 minut naprej) za vse zaposlene delovnik pričel eno uro prej po sedanjem računanju časa. Udeleženci družbenega dogovora (ob tem opozarjamo, da zbori Skupščine SR Slovenije besedila dogovora ne sprejemajo, ampak bodo na osnovi delegatske razprave oblikovali le določene usmeritve in jih posredovali podpisnikom dogovora) bodo v času javne razprave skupaj z vsemi temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi nadaljevali začete aktivnosti, ki so jih zastavile po Odloku in priporočilu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za usklajevanje delovnega in obratovalnega časa. Javna razprava o osnutku družbenega dogovora je namenjena predvsem preverjanju skupnih družbenih izhodišč, usmeritev in ciljev. Te cilje bi morali z novo, potrebam dela in odgovornejšega ter učinkovitejšega gospodarjenja s sredstvi v družbeni lastnini, skladno in znanstvenim dognanjem ustreznejšo razporeditvijo delovnega in obratovalnega časa postopoma dosegati v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so medsebojno povezane v procesih proizvodnje, družbenih dejavnostih, storitvenih in drugih javnih služb ter izvršilnih in upravnih dejavnosti. Za doseganje teh ciljev in smotrov na podlagi približevanja delovnega časa optimalni pripravljenosti ljudi za delo je potrebna vsestranska in odgovorna zavzetost od temeljnih skupnosti do dejavnikov na vseh področjih družbenega dela, ki so predvideni udeleženci družbenega dogovora. Strokovne službe in poslovodni organi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter drugi ustrezni organi v vseh oblikah družbene organiziranosti vseh področij družbenega dela in življenja naj bi na pobudo osnovnih organizacij ZS vzporedno in istočasno, kot poteka javna razprava o osnutku DD, pripravili strokovne rešitve, obrazložitve ter posredovali ustrezne pobude in predloge, od katerih zavisi kar najbolj nemoten in skladen prehod na nov delovni in obratovalni čas. Ta mora ustrezati vsaki temeljni skupnosti in vsem povezavam - od prometa do trgovin, vzgojno-varstvenih, šolskih, zdravstvenih ter bančnih, poštnih, upravnih uslug in potreb ter interesov delavcev in občanov. Vzporedno s temi aktivnostmi naj bi ti organi pripravljali tudi ustrezne predloge sprememb samoupravnih splošnih aktov, s katerimi delavci samoupravno urejajo svoj delovni in obratovalni čas. V tem času bi bilo nujno razrešiti v družbeno političnih skupnostih vsaj večino še preostalih vprašanj, ki so v dosedanjih premikih delovnega in obratovalnega časa še ostala nerazrešena, če je njihovo urejanje zastalo, oziroma če ni v celoti urejeno in usklajeno v korist večine delavcev in občanov ter tudi skladno s cilji in družbenimi smotri iz osnutka družbenega dogovora. Vse družbenopolitične organizacije so se v SZDL skupno zavezaie za odgovorno in konstruktivno sodelovanje v tej pomembni družbenoekonomski in družbenopolitični nalogi, ki nas lahko hitreje približa ciljem ekonomske stabilizacije, zlasti pa večji in gospodarnejši izrabi družbenih proizvajalnih sredstev kot skupne podlage pogojev dela in življenja velike večine ljudi. vanju prednostna športna panoga v naši občini. To bi bilo še toliko bolj dobrodošlo, saj je očitno, da število učencev oziroma paralelk v posameznih razredih ni tolikšno, da bi lahko v razred vključili zgolj tiste, ki bi se ukvarjali z eno samo panogo. Ker so v zadnjih letih osnovne šole Senovo, Raka, Kostanjevica in Podpočjc dobile lepe telovadnice ali celo športne dvorane, bi veljalo akcijo razširiti tudi na te ustanove, s tem da bi usmeritev odbrali njihovi telcsnovzgojni delavci v sodelovanju s krajevnimi športnimi društvi. Naložba v tak način dela, ki sicer ne bi bila velika, bi se nedvomno večstransko obrestovala. V izvedbo akcije bosta vse od začetka enakopravno vključeni Zveza telesnokultumih organizacij in Občinska izobraževalna skupnost. Ti naj bi zagotavljali predvsem denarna sredstva, strokovna plat pa bo v rokah športnih društev, ki si bodo na ta način zagotovila trajno so- delovanje z osnovnimi šolami, saj bodo le-te na ta način postale vir športnega podmladka. Tega namreč v krški občini vsaj v nekaterih panogah močno pogrešamo. Živko Šebek 00000000000000000000000000 BRESTANIŠKI ZBORNIK NA SVETLEM V petek, 4. marca so v Brestanici uradno obeležili izid knjige BRESTANICA" - zbornik člankov in razprav', ki jo je izdalo Turi stično društvo Brestanica. Brestaničani so si že dolgo želeli takšne vrste knjigo, je v spremni besedi zapisal predsednik odbora za izdajo zbornika Mirko Avsenak. Pri idejni zasnovi knjige je imel veliko zaslug zgodovinar dr. Tone Fcrenc nalogo strokovnega urednika pa je opravil prof. Jože Curk. Zbornik je bogato slikovno opremljen in bralca kronološko popelje skozi brestaniško zgodovino oziroma vsestransko osvetli dogajanja v tem kraju in širši okolici. V prvem delu zbornika gre za znanstvene prispevke v orisu brestaniške preteklosti, ki so jih objavili dr. Peter Petru, dr. Marijan Slabe, dr. Jože Koropec, dr. Ivan Stopar, prof. Jože Curk, Nataša Golob, Tone Kolšek, Antoša Leskovec, Ja nez Kos, dr. Jože Šorn, dr. Tone Ferenc in Miloš Rybar. Kustodinja brestaniškega muzeja Irena Furst je objavila prispevek o Brestanici in okolici v času NOB, nato pa sledijo številni zapisi pod skupnim naslovom „Brestanica v očeh krajanov', v katerih so nadrobno prikazana dogajanja na gospodarskem, družbenopolitičnem, upravnem in samoupravnem ter društvenem področju. Zbornik je v nakladi 2000 izvodov natisnila TOZD Papirkon-fekcija Krško. STRAN 20_______________________________„NASGLAS"_______________________________St. S - marec 1983 PROBLEMSKA KONFERENCA MLADIH Problemska konferenca OK ZSMS DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ MLADIH Iz gradiva, ki naj bi služilo kot podlaga za izvedbo javne razprave in je objavljeno v izredni februarski številki „Glasa mladih", predstavljamo uvodni komentar in se pridružujemo vabilu organizatorjev problemske konference Občinske konference ZSMS Krško. DRUŽBENOEKONOMSKI ŽAJ MLADIH POLO- Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Krško je na osnovi ,J>ravilnika o podeljevanju SREBRNEGA ZNAKA ZVEZE SINDIKATOV SLO VENIJE sprejelo sklep, da izda RAZPIS ZA PODELITEV SREBRNIH ZNAKOV ZSS V OBČINI KRŠKO V LETU 1983 Srebrne znake ZSS bomo podelili ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela - 1. maju. Srebrni znak ZSS se podeli: - članu sindikata za večletno prizadevno delovanje v osnovnih organizacijah ZSS ali v občinski organizaciji sindikata ali zvezi sindikatov pri uresničevanju delavskih interesov; - osnovni organizaciji zveze sindikatov za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog. Predloge za podelitev Srebrnega znaka ZSS posameznemu članu naj obsega: naslov organa, ki ga predlaga, osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datum, delovne naloge, OZD, dosedanja odlikovanja), pregled dosedanjega dela oziroma funkcij v samoupravnih in drugih organih in organizacijah ter utemeljitev razlogov za podelitev Srebrnega znaka ZSS. Na 40-metrski smučarski skakalnici v Rorah nad Krškim so prizadevni krški smučarski organizatorji pripravili uspelo tekmovanje, ki si ga je ogledalo presenetljivo veliko število ljudi. Najbolj radovedni so se postavili skoraj tik doskočišča. je brez dvoma v tesni povezavi z družbenoekonomskim položajem vseh delovnih ljudi in občanov in ga ne moremo obravnavati povsem ločeno. Res pa je, da imajo mladi do določene mere svojevrsten položaj in to zaradi tega, ker vstopajo v življenje in delo oziroma so krajši čas vključeni v delo, ker doživljajo osebni razvoj, ker se bolj ali manj intenzivno oblikujejo v zrelo osebnost, ker si v preteklosti v veliki večini še niso izgradili osebnega standarda in družbenega položaja v okolju, kjer živijo in delajo, ampak to pričakujejo v prihodnosti. Zaradi vsega tega mladi toliko bolj občutljivo spremljajo družbeni razvoj in vztrajajo na usmeritvah in razvoju, ki bo nudil perspektivo in možnosti za uspešno razreševanje vprašanj mladih in vseh delovnih ljudi in občanov na osnovi socialističnega samoupravljanja in realnih ekonomskih možnosti družbe. Trenutni položaj v družbi je zaostren, ne more pa biti vzrok za zmanjševanje vpliva osnovnih vrednot družbe, kot so socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter pridobitve NOB in revolucije. Tudi v preteklosti smo se srečevali s težavami, ki so bile posledica hitrega gospodarskega in družbenega razvoja, vendar pa smo jih vedno zelo uspešno reševali z lastnimi močmi. Prepričani smo, zlasti mladi, da bomo tudi današnjo družbenoekonomsko situacijo z angažiranjem vseh razpoložljivih družbenih sil prebrodili. Vendar pa ta situacija ne dopušča nestrpnosti in prenagljenih odločitev, ki tudi vplivajo na uspešno odpravljanje osnovnih vzrokov za tak položaj. Da bi bilo delo problemske konference usmerjeno v področja, ki so najobčutljivejša, smo pripravili gradivo, ki naj bi zainteresirane spodbudilo k razmišljanju in bi pomenilo izziv za razpravo. Nismo iskali odgovorov na vsa področja, ampak pričakujemo, da bodo nekatere odgovore in možne rešitve nakazale problemska konferenca in razprave, ki bodo sledile. Aktivnost OK ZSMS Krško pa bo v prihodnje usmerjena v intenzivno vključevanje v razreševanje nakazanih vprašanj v vseh sredinah. Problemska konferenca bo v SOBOTO, 12. MARCA 1983 OB 9. URI V SEJNI DVORANI A SO KRŠKO.