TEORIJA V ZABRUŽN1 PRAKSI Letos bomo sejali pivovarniški ječmen DiDl. liKj. ZOREC EGON Do pred nedavnim industriiske rastline pri nas niso bile razširjene v toliki meri, kakor bi tn lahko bsie z ozirom na naše povoljne friroclne pogoje. Da te nedo-statke odpravimo in da na^i industnji zagotovimo dovoljne koljčine surovin, snio tudi v tem pogiedu pristopili k plan-skemu delu V tem se seveda pojavliajo različne težave. ki ishajajo največkrat iz nerazumevania prideiovaicev po po-trebi teh pridelkov, na drugi strani pa nepoznavanje pridelovainih po*»oiev. Industrijske rastline zahtevajo boHSo zemlio. setev na slabi ali celo na nal-slabši zeiniji. ki se je do^iej tu in tam praktkirala. ne daie nnbcnega uspeha. Vse industrijske rastHne je treba seiati v tla, na katerih je bilo izvršenc doboko zimsko oranje. Letos so za tako oranje dokaj ugodne vremenske prilike. ker je zima suha. V jeseni in zKodaj pozirni preorana zemlja zbira in zadržuje vlago, ki ie rastlinam potrebna za rast v po-mladi. Setev industrijskih rastlin mo-ramo tako pripraviJi, da zemlji čuvamo vlago. uničimo plevel in da seme pride v rahla tla, ker ho le tako lahko hitro klilo in sc pravilno razvftalo. Čas setve je za različne kultrre različen, zavisi na v veliki nieri od vremenskih prMik. Opravljarnn jo takrat, ko je temperatura tal dosegla odrejenn naipovolineiiso stop-njo za določeno kufturo. R^rume se, da nolee toplote ijtra vzf.no vlogo tudi deč, odnosno povoljna vlažnost ta!. Prezgod-nja, niti prepozna setev ni dobra, ker pospvek lahko zmrzne ali nrooade vsled gVodijivcev Tudi gostoto posevka je treba uravnati frlede v* zmožnosti tal: na močno zetn1'o se'emo redkeje. na slabSo jrOvStrje. V tpžji zemlH sejemo plitveie. v \a?M jj!oW|e. V ost?.!em pa vel.ia v<;p K.nrnie tudi za v«;e ostale po- sevke in ne le za posevke industriiskih rastiin. Pivovarski ječmen, ki ga bomo v ptuj-skem okraiu letos prvič sejali na po-vršini 500 ha, je za naše zadružnike no-vost. Setev te inclustrijske rastihie za-hteva z ozirom na njegovo uporabo ne-katere posebnosti. Zeio važno je zanj podnebje. Zahteva zinerne količine vlage in toplote. Prevelika vlajra ali su?a mu ne prija ziasti v času zorenia. Susa po-vzroča preveč kleno zrnje z debelkmi plevami. Mrzle noči sicer zadržuieio ječmen v rasti, listje mu rumeni, toda znije je dobro. Mokrota in mraz mu naj-bol.i Skodujeta v mladosti Če zaostane v rasti, ne bo kaj prida, ker se zamu-jeno ne da več popraviti FJodnebne pri-like so za pivovarski ječinen mnogo večje važnosti kakor gaojcnie ali zemlja. Če toplota m viaga enakotnerno naragčata od apriia do julija. se ječmen prav !epo razvija in da tudi najlepSe zrnie. Pivo-varski ječmen od aprila dalje ne mara dejfja, ker mti zadostuje zimska vlaea. Deč v ma'u in juniju mu ne Skoduje, riti takrat. ko cvete, ne sme bitj Ie pr&-veČ hladno m oblačno. Pred zorenjem mu ucaia součno vreme. ki pa ne sme biti preveč suho. čc ie vrerne prevlažno a!i poleti presuho. ne bomo imeli dobrega ptvovarskesa ječmena. V drujti vrsti so ječmenove zahteve plcde Temlje. Hum07.no ilovnata zernHa je najboljša zemlia za icčmen. ZemHa. ki vsebr.je msnj kskor 15% glinastih drobcev. ni prikladna za setev iečmena. V lahki zenilji mu kmalu zmanjka vode — tu zraste 'e kleno. z beliakovin?.mi bogato zrnie Suša ga stisne na zemTji ki ima 15 do 30% jrlinastih nrobcev. Težka ilovica je zani premočna. ker rastljna na njei tvori preveč befiakovin Pri pivovarskcm ječmenu stremtmo namreč predvsem ra tem, da vsebuje praviiien odstotek beijakovin, ki jih ne sme biti več kot 10^%. Beljakovine so sicer potiebne, ker vsebujejo encime in so hraria za kvasovke, niora i?h pa bid le omeien odstotek, na kar se pri iz-delovanju piva ze'o pazi. Če slad vse-Ym:e prevei belj^koviti, se kvasovke prebujno razvajaio, pivo vsefcuje pre-več -alkohola pa manj ekstrakta, se slabo čistš in drži ter se mu kvari oluis. Klasifikaci.ia pivovarni5!;ega ječmena: biti mora lero bele ali temno rumene barve. Če je temne barve a!i celo rjav. potneni, da je nepraviino vskladiščen Zrna se moraio malo svstiti ter mnraio diSati po shrrA Ne srne imeti nobcnih izrastkov, plev pa ne več kakcr U do J4%. Biti mora čist. ne sms biti razkla-nih m obtoičenih zrn, enakomomo dehel ter in-»eti iTektoiitrsko težo 6^ do 66 kR, najboliSi 68 do 74 kg Višj?. ne sms biti. ker pretežko in oredebeio zrno dobro ne Ka.Ii ter prcpočasi vzsladi. Za pivo-vamo je velike važnosti »V.a-ilna ener-gija« iečmer.a. kar pomeni odstotek ječ-mena, kl vzkali v 72 urah. Znašati mnra raimanj 90%, normalno pa olrroc ?5%. Največje važnosti pa je vsebina škroba, od kafere je odvistia količin?. ekslrakfa v pivti, to ie hranilnih snovi. Čim več šVrob:i fečmen vsebuje, tem jroste;5e je pivn. Pri kubanju piva se iz ječm?na izloči 50.55'% škroba. Dober nivovarski ¦ iečmen mora da neu^ndnib nrimcnb. nikdar pa ne gladkega Le lahJco zemljo smemo va-Ijati. takoj nato pa tr.oramo branat« in se^ati Spomladsnsko oranje zemlio pre-več izsuSi, urno rastoči ječmen pa za-htcva ohilo vlape. Oranie pred ^etviio pa zervHo tydi preveč razrahlja, tako dg ni dovoii stisnjena Jeemen seiemo 2 do 5 cm globoko Na ha porabimo HO rio ir>n Vrr c^tT>f>na. vr«;t? na morn'n biti 10 do 20 cm razmaknjeno Preredko ive sniemo seiati. ker v tern slučaju dob. trdo slamo in debele pleve. Setev z roko za to vrsto ječmena ne pride v nobe-nem slučaju v poštev Cas setve je od 1. marca do 15. aprila, ko ie temperatura 5 do 10 C m toplota zeinlje 3 do 4 C, vendar je treba strenieti za tem, da ga posejemo čim prej, ker pozno vsejan nima dovoli časa za svojo že itak k<3tko rastno dobo. Za časa rastš ga je treba večkrat opleti, lahko ga pognojimo tudi z gnojnico, brozgo iz kurjega gnoja itd. Mladi jeČ-men povaljamo na zemlji, ki se rada suSi, ko so rastline kakih 6 do 7cm do'ge. Valjanje sicer pokvari glavno biiko, s tem se pa bolje rai,vijejo stranske bilke in se ječmen po tem enakomemeje raz-vija. Uporabljamo le kolutast valjar, ki hkrati drobi kepe in osipuie mlade rastli-nice. Če njiva po setv: dobi skorjo jo je treba z rahlo brano zrahljati po po-vršini vzdo^ž vrst To opravimo zjutraj, ko mine rosa Ze!o uporaben !e feža.st valjar, ki ga lahko sarrij napravimo tako, da zabijemo v gladkj valjar žeblje samo do polovice. Ječmen žanjemo, ko je docela dozorel ter po možnosti su!i, da gz laliko takoj odpeljemo pod streho. Če bi ga pustUi zunaj, bi mu lahko trajrio deževje ško-dovalo. Pridelek znaša 10 do 20 q na ha. Naiboljši pridelek daje iečmen stirivrst-nik. Imamo pa §e: dvovrstruk in §est-vrstnik. Naiboijši pšvovarski ječir.en uspeva na Moravskem v ČSR. Uvajanje pivovarskega ječmena kot nove kultur? v ptuiskem okraju je za na5e zadružnlke in privatne krr.etovalce novost. Na zemlii. ki bi io sicer le s težavo dovclj dobro pripravilj za setsv ozimnc nšenice. bo umestna' setev iaresa *pšvovarskes:a iečmena Dal bo verjetno večji prideiek kakor ozimna pšenica. če bi jo posejali v slabo prinravljeno zen-Ijo. Vse' akor pa pivovarskesa 'ečmena ne bomo več uvažali. ker ga bomo za svoje potrebe saml pridoinvalj