109. številka.
Trst v ponedeljek 13. maja 1901.
Tečaj XXVI
..ZdlDoat z .aja enkrat na «an. razun nedelj \c
ruaikn*. ob 4. uri tteie: >iar »{sina maAa :
zh celo leto........24 kron
7. h pol !eta ......... 12 f
za Četrt leta........ S
ca en mefiec ........ 2 kroni
Na oČnino je plajevati aaprej. Na aa-rrf^be r:e* prftotece imrn<*r.ir.* uoravft k* ocira.	_
'fn tohakarnah t Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 utotink (3 nvč |; itven Truta pa po 8 motink <4 nT«1.
?*-!«-fon .'-tT. K7«.
* , glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko.
w
Oglasi
se računajo po vrntah v petitu. Z h večkratno naročilo 9 primernim popuHtoin PoBiana. osmrtnicre in javne zahvale domači oeiaai itd. ne računajo po pogodbe
V ctiaoiU Je moč!
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniŠtTo. Naročnino in oglas« je plačevati lnco Trst.
Uredništvo in tiskarna ae uaiiajata v alici Carintia šiv. 12. Vpraviilfltio. In sprejemanje tuseralov v ulici Molil piccoto Stv. 3. II. iiHii.Htr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
I- atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Kaj je s slovensko zavarovalnico?
Od dobro |KHieeM strani — pa ne iz Ljubljane ! — smo prejeli naslednje vrstice, katere priol»Čujemo le na izrecno željo ori-lu-netra moža, ki nam jih je doposlal, ne da hi se s tem identificirali žnjimi :
Ni < lav do, ko so se Praški »Narodni Kistve ostro zapnali proti germauizujočim ten-dencijam dalmatinske družbe za hotele, kafra je |mk! pokroviteljstvom predsedništva grda Jana Harraoha. Kaže, da je bila na svojem mestu ta trraja, kajti jako verojetno je. da prof Harraeh sam niti ne sluti, da bi to podjetje, kateremu je on na čeiu, moglo imeti take tendencije. <'e pa je to očitanje primerno nasproti staremu češkemu pa-trijotu, ne slutečemu nič hudega, bilo bi z druge strani pač umestno, da bi se bili isti »Narodni Ustvc potegnili za drugo podjetje, katero je takisto |x>d pokroviteljstvom in pred-sednišivom grofk Harracha ; kajti tej drugi družbi so z veliko krivico in predrznostjo očitali, <1 a j e židovska družba. Mi mislimo tukaj na nečuveno ščuva «• j e »Si<»venca« proti zavarovalni banki »Slaviji«. Napadi »Slovenčevi« pa niso merili ne na zavod »Slavija«, še manj pa na njega načelnika, grota Harracha, temveč jedino le na generalnega zastopnika banke »Slavije« gosp. Ivana Hribarja. To pa. <la je »Slovenec«, samo da bi škod, •val Hribarju, napadel na nekvalifikovan n*čin češko zavarovalno podjetje samo in se s tem posredno dotaknil tudi grota Harracha, — tako j>očetje je vendar zaslužilo, da bi se bilo ostro zavrnilo od češke strani.
»Narodni Ustv« pa so, jednako drugim češkim listom, molčali na to z ozirom na Slovence. To poštevanje pa nikakor ni bilo na mestu. Slavija« deluje med Slovenci z drugimi neslovanskimi tekmujočimi zavarovalnicami kakor »par inter pares«, jednaka med jednakimi, in prednost jej morejo dajati SW>-venei le tedaj, ako jim v svojem poslovanju daje vsaj take dobičke, kakor drugi tekmovalni zavodi. Opravičena zahteva slovanske selidarnosti ne seza dalje. Dalje ni »Slavija« gospoda Ivana Hribarja radi tega namestila kakor svojega generalnega zastopnika v Ljubljani, ker je svobodomiseln politik, temveč radi tegsr, ker je bil za one d o h e v t e m poslu t ako k v a 1 i f i-k o v a n, kakor težko kdo <1 r u g i. Banka pc g. Hribar utegneta s svojim dogovorom biti zadovoljna, k 1 j u b u veliki
PODLISTEK. 2
Na razpotju življenja.
Va-ka -lika: če-ki naćrtal J. L. Hrdina : posl. Podravski.
Ženska, ki je doslej tajila solze, se je razjokala glasno.
»Kaj je materi. Klarica?« je vprašal župnik del:lico, bozaje jo po mrzlem licu.
»Ker so nam oče umrli!« je odvrnila deklica in, videča mater v solzah, se tudi razjokala sama.
»Oče? — V ada v ti je umrl, Marijeta ?«
Marijeta je pokimala z glavo.
»Kedaj ?«
»Po leti. Borovec ga je ubil v gozdu. Saj je to vendar stalo v časniku«.
»Časniki mi vse leto ne prihajajo v roke. A kaj je bilo dalje?«
»Delala sem v grajščini kakor nekdaj. Toda pred jednim tednom so me odslovili od dela. Sli sve z deklico iskat tebe, toda ondi, kjer si bil ]>oprej, so nama rekli, da si se preselil za župnika v Kamenico. Prihajam te prosit, dragi brat, ne za miloščino — marveč za prijazen nasvet, kaj naj počnem sedaj, česa naj se poprimein, kam naj se obrnem ? Zapuščeni svi ter nimavi na svetu nikogar, razun tebe. Svetuj nama !«
<1 i v e r g e n c i j i p o 1 i t i š k i h n a x o-
r o v p r e d s e d n i k a »S l a v i j e«, grofa •J. Harracha, in pa glavnega z a-s t o p n i k a »S 1 a v i j e«. g o s p o d a H r i-barja. Ta poslednji, kakor glavni zastopnik banke, pač ni škodoval stranki »Sloven-čevi«; napadi »Slovenčevi« na »Slavijo« so bili torej popolnoma neosnovani in trebalo bi bilo torej postaviti se jim odločno v bran. Taka zavrnitev je toliko nujnejša, ker so taki naskoki najboljši pomoček za slovanske vrage, da zavirajo še mlado misel slovanske solidarnosti in jo morejo celo z a <1 u š i ti!
Ivar so opustili ob oni priliki, naj popravimo danes. »Slovenec« je za one dobe delal propagando za osnovanje posebne s 1 o-venske zavarovalnice. Taka namera ima gotovo svoje pravo, in celo krogi, ki se potezajo za »Slavijo«, ne morejo temu ničesar prigovarjati. No, kaj pa se je zgodilo v resnici? — »Slovenec«, kakor kaže, je do cela pozabil na svojo dotično agitacijo ; čas bi bil torej javno povprašati »Slovenca« za pojasnilo: kaj je s p r o p a g o v a n o osnovo lastne slovenske za v ar ov a 1 n i c e ?!
JeMopravnost na sodišči
Poslanci dr. P 1 o j in tovariši so v seji zbornice poslancev dne 7. t. m. stavili nastopno interpelacijo na ministra za pravosodje :
C. kr. okrajno sodišče v Celovcu se je nedavno temu. v kazenski stvari proti tajniku Rozmanu radi kolportaže, branilo, da bi po obtožencu v slovenskem jeziku podane izpovedih tudi v tem jeziku protokol i ralo, v tem jeziku razglasilo razsodbo in jo izdalo pismeno. Više deželno sodišče v Gradcu, pozvano v to potom pritožbe, je izdalo pritoži-telju odlok : »da nima ničesar ukreniti v stvari«.
Po tej odločbi, ki preko konkretnega slučaja dobiva načelno, splošno pomembnost — ker se ista ne kaže kakor produkt posamičnega, marveč pravnega umevanja, močno razširjenega ravno v sodnih okrajih Koroške in Spodnje Štajerske — je Slovencem pravica, da na svojih pridedovanih tleh smejo pred državnimi oblastmi govoriti v svojem materinem jeziku in dobivati od istih odlok v jednakem jeziku, jednostavno zanikana za
In bledo, shujšano lice so zopet polile
solze.
Župnik pe je zamislil.
»Nil, samo ne jokajta, saj še ni tako slabo. Ne primerjajta svojega življenja z onim bogatinov, marveč z življenjem onih, katerim se še hujše godi, nego vama, in j>omirita se. Satno ne jokajta, jaz vaju ne zapodim. Ostaneta tukaj in basta! Imam sicer le »cesarsko« župnijo, toda — saj bi mi Bog dal drugo, ako bi raz videl, da bi na tej ne mogel živeti. Skrbel bodem za-te kakor brat, a za-te, Klariea, kakor oče. Pojdi sfein k meni — ti • še ne poznaš strica ? ! Ti ne veš, da sem tvoj stric. — Pojdi sem, tako. Razvezi si ta robec ter obriši si oči.
»Koliko let jej je ?«
Marijeta mu je odvrnila, da jej bo pomladi sedem let.
»Ali si že hodila v šolo ?«
Hodila da je v oni vasi, kjer sta bivali poprej, toda le malo časa.
»Nu, tukaj imamo tudi šolo. Jutri za-rano — ne, v ponedeljek, ko si nekoliko po-čiješ — te sprovedena k gospodu učitelju. Imaš-li knjige?«
»Nimam«.
»Pa ti jih kupim. Imaš-li toplo obleko
slučaj, da je stranka slučajno vešča nemškemu jeziku.
V	tem postopanju okrajnega sodišča v Celovcu je eklatantno kršenje po državnih temeljnih zakonih zajamčene jednakopravnosti, kakor tudi neupoštevanje pozitivnih predpisov kazenskosodnega reda, a v odloku višega deželnega sodišča v Gradcu, v katerem pravi isto, da nima ničesar odločiti v stvari, je kričeče odrekanje prava.
V	§§ 163 in 198 k. s. r. je za kazensko postopanje jezikovno vprašanje urejeno na način, ki izključuje vsaki dvom, ko je določeno, da je i z p o v e d b e zašli-šanca v vsakem slučaju zapisati v tistem jeziku, v katerem so bile podane. Celo tedaj, ako to ni sodni jezik in treba rabiti
' tolmača, je izpovedbo zapisati v tistem jeziku, katerega se je posluževal zaslišanec. Ti predpisi, izdani za pred preiskavo, veljajo tudi za glavno razpravo, ko je, po § 271 kaz. sod. reda, na predlog stranke, posamična mesta cel<5 od besede do besede vsprejeti v zapisnik, a to se more zgoditi' vendar le tako, da se protokolira v istem jeziku, v katerem jo bila podana izpovedba.
Podobni slučaji, kakor je uvodoma omenjeni, se, žal, na sodiščih po Koroškem dogajajo dan na dan in na sodiščih po Spodnjem Štajerskem jako pogosto.-Na sodnih dvorih in okrajnih sodiščih po Koroškem in Spodnjem Štajerskem greše zopet in zopet proti navedenim predpisom kazenskosodnega reda, toliko v predpoizvedovanjih, kolikor v pred-preiskavah. Pritožbe so neštevilne, ki so bile radi tega uložene, toliko na višem deželnem sodišču, kolikor na ministerstvu za pravosodje, a žal, brez vspeha. Saj je dovolj nazadnjaških ljudij, ki menijo, da je združljivo z juristiško reputacijo njihovo, ako to neupoštevanje državnih temeljnih zakonov od 1. 1S4J7, kazenskosodnega reda od leta 1873, ter naredbe ministerstva za pravosodje od 18. aprila 1882 št. 20531 ex 1881, ki uravnava
vprašanje rabe v deželi navadnih jezikov za godno okrožje Celjsko in za slovenske in jezikovno meša.~.e sodne okraje na Koroškem, opravičujejo s sklicevanjem na ministerijalno naredbo od leta lMfcJ, ko je ta naredba, takrat, pred 40 leti, zahtevala rabo slovenskega jezika le v toliki meri, kolikor je možno (nacli Thunlichkeit). Da so bili pa pozneje ustvarjeni zakoni, ki to obvezno predpisujejo, to se, kakor je videti, namenoma prezira na mnogih straneh; kajti ni
za zimo? Nimaš je. Pa ti kupim tudi obleko. Vse ti kupim. A ti, Marijeta, prosim te, tla mi ne jočeš več. Kdor «e joče radi roke, zgubi tudi oči. Ostaneš pri meni ter boš oskrbovala kuretnino, kravico in —«
»A kaj bo delala dekla ?«
»Dekla ? Kaka dekla ? — Nimam nobene !«
»Kdo ti pa je do sedaj oskrboval kuretnino in — —«
»Jaz namreč kuretnino še le kupim, isto-tako tudi kravico '— da boš imela opravka. — Marijeta, zdi se mi, da je tu nekoliko hladno. Evo tukaj so drva, pa napravi ogenj v peči. Sinoči sem zakuril, toda peč je bržkone že mrzla«.
Marijeta je ubogala ter odprla vratca peči. — Bilo je sicer ondi pepela, toda ne od sinoči. Marijeta je poznala to. Bog znaj, kedaj se je tu zadnjič kurilo? Nemara pred pol letom — nemara še preje.
»Ali pa sta že večerjali, sestra? — Kdo bi se bil vaju nadejal, a to še po noči ? Bil bi vama kaj pripravil, .toda slučajno mi ni nič ostalo od večerje«.
Revež! Tega jej ni povedal, da je imel za večeijo le nekoliko pogrete juhe od obeda ter košček kruha.
lahko možno domnevati si, da tozadevna, povsem jasno glaseča se določila zakona ne bi bila poznana posamičnim sodnikom. Pač ne treba nobenega dokaza za to, da je rod sodnikov, ki naj v sedanjem času sodi Slovencem, imel v 40 letih, od obstanka prej navedenih zakonov sem, časa dovolj, da bi se naučil jezika naroda, v katerem vrši svojo službo; istotako ne treba dokaza za trditev, da svoje obveze, dane pod prisego, da bo jednako pravo sodil vsakomur, ne spolnjuje tisti sodnik, ki se ukljub mnogoletnemu bivanju v kakem slovenskem okraju ni potrudil v to, da bi se popolnoma priučil jeziku prebivalstva in ki — v zasmeh ustmenosti novega postopanja - - razpravlja s pomočjo svojega pisarja, ali svojega uradnega sluge kakor tolmača.
Ker se VBe pritožbe, podane v posamič-nih slučajih, bile brezvspešne, stavljamo do njegove ekscelence, g. ministra za pravosodje vprašanje:
1)	Je-li njegova ekscelenea pri volji preiskati slučaj Rozmanov in izreči zasluženo grajo toliko okrajnemu sodišču v Celovcu, kolikor višemu deželnemu sodišču v Gradcu ?
2)	Vsem sodnikom na Spodnjem Štajerskem in v slovenskih delih Koroške naznaniti, oziroma spomniti jih na način, ki bo izključal vsaki dvom, na to, da v teh krajih ima vsakdo nedotakljivo pravico, da se pred vsako državno oblastjo, v ustmenem in pismenem občevanju, poslužuje slovenskega jezika, ne gledč na to, ali je vešč nemškemu jeziku ali ne ?
3)	Nadalje spomniti omenjene sodnike na to, da v označenem obsežju vsaki sodni uradnik postopa protizakonito, ako v slovenskem jeziku podanih izpovedeb ne beleži v protokol v tem, ampak v kakem drugem jeziku ?
4)	Ali hoče njegova ekscelenea v vseh onih slučajih, v katerih bi se pokazalo, tla ima nespoštovanje slovenskega jezika svoj vzrok v tem, da dotični uradnik ni vešč temu jeziku, na strog odgovor poklicati vse one. ki so povodom kompetence, proti svojemu boljemu spoznanju, torej ne odgovarjajo dejstvom, petentom potrdili poznavanje slovenskega jezika, zaveli ministra za pravosodje ter dosegli imenovanje uradnika, z ozirom na pomanjkanje jezikovne kvalifikacije nesposobnega za svojo službo ?
Ko sta se že ogreli ter se pomenili marsikaj, je župnik vzdihnil potihoma, držč malo Klarico na kolenih.
»Drugo pa si prihraniva za jutri, Marijeta. Ta revica mi je zaspala. Pripravi po-j stelj ter jo položi — pa tudi ti sama pojdi počivat. Nocoj bosta spali s Klarico v moji j postelji«.
»A kje pa ti, brat£?«
»V postranski sobici; ne bodi v skrbeh zastran mene. Tu je prijetno toplo; nekoliko še posedi m ter se pripravim za pojutršnjo propoved«.
Po teh besedah je vzel debelo knjigo, sel k mizi ter jel čitati.
Klarica je že spala, tudi Marijeta je kmalu zaspala. Saj sta prišli danes skoro štiri milje daleč.
Žup-iik je prevrnil še nekoliko listov, na to je privil svetilnico, del roke na mizo, položil na nje glavo ter zaspal.
A vendar je dejal, da pojde v postransko sobico.
Kajpada, v župnišču je bila postranska sobica, toda tega vendar ne boste zahtevali, da bi revež šel v to čumnato brez oken in vrat, odkoder se je skozt strop videlo nebo !
Z glavo, naslonjeno na roki, je spal ka-
Politični pregled.
V TRSTU, dne l.J. maja 1801.
O položaja. »Politiki« brzojavljajo z I Mi nuja, da je mogel g. Korber, ki se je v ta namen podal v Budimpešto, nekoliko na-dobudneje jM>r<n"ati cesarju o položaju. Iz zadnjih poročil |>o listih je res posneti v prvo tO, da se je \ češkem klubu doseglo popolno sporazumiju nje trlede predloge o vodnih nestali. in v drugo to, da se tudi tozadevna pogaj tnja med <'ehi in Nemci vrše jako zanimivo, mirno in stvarno. Na oIk»!i straneh da je vidno prizadevanje, da l>i se v juniju razšli z dobro nado na jesensko zasedanje. Vederemo. Nekam čudno pa že zvene ti glasovi miru in sprave na ušesa, ki so l>ila do sedaj vajena čuti le bojne kliee. Morda pa ostra lieseda nadvojvode Frana Ferdinanda ni ostala l»r«'z utiša na gotove nemike kroge!
krajin. Tridentinska skupina (v italijan-j	Tl"ŽclŠk© VOStl-
skem klubu) simpatizira bolj a slovanskimi, I
...	. ,.	-i - -	Naročnikom. Z ©žirom na to, da
primorska skupina pa bolj z nemškimi po- I
,	,,	, 4 ... i _ ili fe mnogo naročnikov zaostalo z iia-
slanci«. /nano je. »lasta v italijanskem klubu	9
dve stroji, naapmt.i b, v verskem pogledu : i r<M'"i,,<) ,!l «'» so Pri ,,",<'-ih Poait" in liberalna in klerikalna. Iz tega kratkega od- »l«"""'! brezvspešlli in ker imam« Z
, ■	, a. „ tam , ..i „ i izdajali jem lista tako ogromne troske, ki
stavka pa je razvidno, tla ste v tem klubu, |	*	3 v
...... j	,	^ j• .	i pa brezpotrebno še naraščajo le vsied
vkljub isto rodnosti poslancev, tudi dve struji, 1	r	*
....	.	„„„ j zanikernosti naročnikov, smo sklenili, da
nasprotujoči si no staliscu nasproti narod-	v	. 7
. - '	. , , , . bomo odslej list pošiljali le točnim in
nemu vprašanju, torej ravno v karu'nalm	r **
i • i •	,-. . . rednim plačevaleem. V interesu uprave
točki, na kateri sloni pravzaprav italijanski. i	...	,
klub! Ali znamenito je, da se diference mej teina dvema struj?ma ne omejajo le na narodno vprašanje, ampak se raztezajo mdi na {TtMpodarski program, ker imajo tridentinski poslanci povsem druge gospodarske interese, nego primorski. Jedina točka torej, ki jih spaja, je ista narodnost in ne — nar »dno vprašanje !! Liški poslanci so se sicer dozdevno
se bo list odslej ustavljal deseti dan potem. ko je naročnina potekla.
To na znanje vsem. da ne bo pozneje nepotrobuili pritožb v tem pogledu.
Uprava „Edinosti".
Hrvatski gostje so dospeli sinoči v Trst, a ne z vlakom, kakor je bilo določeno, ampak I j vrecj pes z OpSin doli. Xa kolodvoru jih je čakalo
Prosimo Vas, ali ni da morajo vskipeti kviškru vse nemške schlafmutze, ko č njej o, da so se Slovenci baš sedaj, v teni trenutku ugnezdili v Trstu in kupili hišo od voditelja progressove stranke — ki je s tem povspešila italijansko čistost mesta —, d oči m imajo Nemci veliko veče pravico v Trstu?! Jn pa ubogi Venezian ! Nismo inu ravno prijazni, in malo vzroka imamo, da bi ga pardonirali, ali tega mu vendar nismo privoščili, tla ga bodo odslej vse nemške »schlafmutze« smatrale za graditelja slovenskega »Narodnega doma« v Trstu ! Ne, ne, Nemci nimajo samo velikih, staroznanih »schlafmutze, ampak tudi jako velike in zdrave želodce, ako srečno prebav-ljajo tudi take bedastoće.
Budalo v » G raze r Tagesposti« — našlo
nega tekmeca ! A roga n ca magistrat ni li organov. Mi
združili" v to, da bi V skupnem klubu branili maoS° na^a 1Jll,lstva-	Je sprejel in nole ^hote je prigel v čevljarsko delavnico
narodne interese, ali ravu > ta točka, ki b P™lraviI g®«!"** l>rof' Man,iid- 1>() 7- l,,i g. Josipa Erbusa na stari mitnieimagistratn. jih morala spajati, jih v resnici najbolj Io- 80 lmšh na	v Barkovljah, kjer so gIuga Košilta od 8V. Ane. Čeravno zna Ko-
oft, ki, kakor znano, tu pa tam rad malo ^ Tridentiuski Lahi stremijo po jednako- 01,1 Pri8r™° pordravljem, kakor omenjamo na j šuta 8loven5ki, je vendar le po italijanski vpra-mdira proti svojim tovarišem. No, včeraj pravno>tif I>rimorekj pa po „advladju jedne j «lri>Kem inest»-	šal mojstra o neki zasebni stvari. Erbus mu
V Koiiau je govoril včeraj poslanec dr.
fron
seje izogibal agresivnosti » seje omejai le uarminosti ua(, drugo, na to, da je povdarjal tehnične težave, ki jih In. premagati o gradnji kanalov. A ker ImsIo morale tudi dežele prispevati za gradnjo, je dr. l-<»rt zahteval, naj bi izvedenje zgradb
ne ostalo v rokah vlade, ampak naj bi se	. , .	. .
.	za jed na kopra vnost, primorski
isto (»overilo avtonomnim oblastim. Shod
je izrekel češkemu klubu p o-
polno zaupanje.
Potovanje cesarjevo v Prago. Po-
ročda in zatrdila menjajo vsaki dan. Zadnje v«--t i trd»- zof>et, da je (>otovanje cesarjevo na i 'esko gotova stvar. Le glede nemškega rne-ta, katero obišče cesar, vlada še negotovost. Potovanj** da se bo vršilo baje sredi pri -bod njega meseca.
Italijani iz Tirola in Slovani!
Ali umu pokazali in dokazali že o raznih prilikah, kolika je razlika v jiolitičnih načelih med Italijani Tirola in onimi iz Primorja. Narodni, politiski in gos(>odarski program tirolskih Italijanov postavlja le-te na stran avstrijskih Slovanov. K a koše n pa je program naših primorskih Italijanov, to vemo predobro mi vsi. Kakor se voda ne more družiti z ognjem, tako ni možno spraviti v skladje
Ob drugačnih razmerah bi bilo morda, i vzlic diferenci v položaju tirolskih in primorskih Italijanov, vendar možna kooperacija, to je: da bi se tirolski Italijani borili
pa za nad-
vladje. Ali kakor so že narodne razmere v Avstriji, ko Slovani sestavljajo veliko večino prebivalstva, morejo Italijani, kakor neznatna manjšina, le v dobrem razmerju do Slovanov braniti svojo narodnost. Zato ni drugače mogoče, nego da so načelne diference med njimi pojavljajo bolj in bolj.
Ob obstoječih narodnih razmerah stoje
Nocoj je prijateljski sestanek v gostilni » Abbondanzn« ulica Tor rente.
Budalo je našlo tekmeca. Čitatelji na-
je na to odgovoril slovenski ter izjavil, da on ne zna italijanski in naj ga vpraša slovenski, ako hoče kaj izvedeti. Magistra to vec Košuta
pičil gad in postal ves zelen od jeze. Obrnil se je na to ter je odhajaje, med vratmi, kar
lejamo se, da niste še pozabili na tistega je na fa oclgovor 0dsko5il, kakor bi ga bil starega dobrega znanca našega, ki opravlja imenitni posel informatorja »Grazer Tages-
pošte* o tržaških in primorskih stvareh. Zad-1^ HtPupene perie rekoč: nje čase je nekam utihnil; zato tudi nismo i imeli prilike, da bi se bavili žnjiin. No, vse-jedno se nadejamo, tla se ga čitatelji še spominjajo, po noticah, s katerimi smo že mnogokrat odbijali njegove — budalosti. Beda-stoča njegovih * poročil« je včasih res tako kolosalna, da ne vemo, kaj bi na njih obču-
dovali bolj: ali ignoranco ali pa arogauco?! stvari tako le: ako hočejo Tridentinei doseči T .... ...	„	.. , . , , ,
. L. T , . .	. Lazi, ki jih poroča, so včasih tako debele, da
jih zmore le mož, ki združuje v sebi obe ravnokar imenovani lastnosti.
Poročilom tržaškega dopisnika v «Gra-zer Tagesposti» smo torej po vsej pravici in ob vsaki priliki pripoznali rekord v nevednosti in drznosti in smo menili, da je to ce-
sv-.j cilj, morajo primorski Lahi žrtvovati svoja stremljenja: in nasprotno: ako hočejo poslednji doseči svoj cilj, svojo hegemonijo, morajo pa tirolski Italijani ne le žrtvovati svoja stremljenja, temveč tudi svojo narodno ekzistenco spraviti v nevarnost!
V našem parlamentu ste dve nasprotni	!eUrieta i)rez konkurence. Motili smo se.Sedaj
si struji; slovanska, ki se bori za jednako-	8mo gpoZQali konkurenta tržaškemu budalu,
p ravnost, in nemška, ki se bori za nadvladje.	Volje, da bi tega poslednjega prekosil v 'in-
Ako hočejo tridentinski Italijani uresničiti	foriniranju, nemškega občinstva o tržažkih
stališ,-a naših Italijanov s stališčem onih v *V°->e	!»<> jednakopravnosti, se morajo	stvareh, s;cer ne manjka temu novemu znancu
Tirolu. Moč krvnega sorodstva, nacijonalne l>ri<irt,žiti Slovanom; ako pa hočejo primorski	našemu, ali nevaren vendar ni, ker je to vi-
«Mi šo ščavo, ma no vojo parlar, «jua še parla talijan*. (Jaz znam slovenski, ali nočem govoriti, tukaj se govori laški.) «Jaz govorim svoj materini slovenski jezik, odgovoril mu je mojster in ne dovolim, da bi me v moji delavnici zasramoval občinski sluga, katerega moramo plačevati mi davkoplačevalci in le glejte, da se kmalu poberete, od kjer ste prišli». Surovi sluga si seveda ni dal dvakrat ukazati in je kmalu izginil na ulico. Takim agentom laške «k ulture» bi moral tako posvetiti vsakdo in kmalu bi videli, kako kmalo bi ti prepotentni puhloglavci postali pohlevni.
Ravnopravnost na naših e. kr. uradih. Pod tem naslovom smo bili dne 7. t. m. priobčili dopis, v katerem je dopisnik kritiziral postopanje nekega e. kr. poštnega uradnika v slobodni Inki, ki je kakor je bilo omenjeno v tem dopisu, hrvatske narodnosti.
ideje, sili sicer tirolske Italijane, da sede z našimi v jedni parlamentarni skupini, ali na« rava stvari sili na dan elementarno močjo in vsako toliko, ]>ojavlja vsa divergenca načeln ga naziranja ol»ojestanskih Italijanov.
Takov znamenit pojav nam je beležiti zopet danes.
Italijanski j>oslanec iz Tirola, dr. Couci, je imel te dni |>ogovor z nekim urednikom dunajskega »Deutsche« Volksblatta«. Xje-
Italijani uresničiti svoje težnje po nadvladju,	joliea> ki dehd na sUritem parobku daleč U	vira do*najemo o tem dogodku
pridružiti se morajo nemški struji! Dokler v	proč od ceste javnosti, tako, da je le redek ^deče^ podatke: Stranka, k.^ je zahtevala
laškem klubu na Dunaju obstoji ti ti dve	<)ni> ki ve za uje ekzistenco. To opravičuje
različni težnji, je torej popolnoma nezmiselno,	U„u Qag? <la nismo znaii 0 njem
da sede tridentinski in primorski laški po-	konkureneo tržaškemu budalu v graški »Ta-
slanci v skupnem klubu. Italijanski poslanci	gespo£ti»
se sami zavedajo svojega položaja, kar je
priznal tudi dr. Oonci in ki se kaže v izjavi,
da Tridentinei siinpatizirjjo s s 1 o v a n-
s k i m i p o slane i, primorski Lahi pa z
„ ___- , . - ■. i J nemškimi noslanci. Ako tridentinski poslanci	lt,.«,:„ 'r> -
gove mene nje o položaju v avstrijskem par- 1 1	otimmen aus Kiain, I riest
lu»čejo rešiti italijansko narodnost v svoji	|au,i,
i i _ .. i „	_ __ .- -. i - -	^ - domovini, se morajo popolnoma ločiti oil
kakor vsakega resnega politika, ki jasno motri	'	.
^ svojih primorskih rojakov (kar morejo storiti	sovi ! Za točno reprodukcijo jamčimo. Torej Občinstva je prišlo toliko, da je napolnilo
tem lagljim srcem, ker primorski Italijani	eujte :
imajo itak vsega dovolj v narodnem pogledu)	«Sedaj so se Slovenci tudi v Trstu
ter prestopiti s svojim klubom v vrste bori-	ugnezdili. Nasproti vojašnici so nakupili kom-i je bil tolik, da so imele kaj opraviti
teljev za narodno jedna kopra vnost, t. j. med	pleks italijanskega deželnega dražestue poštarice. Trgovina je bila tako ži-
slovanske stranke !	poslanca in občinskega sveto- vahna, kakor da svet se ni nikdar kaj čul o
Izjava nadvojvode Ferdinanda in	v a ' c a Venezian a, ki kakor znano, kaki gospodarski krizi. Tudi onih, ki so lo-
sv. Stolica. Praška »Politike je prinesla	pripada naj>besnelejim Italijanom po plemenu, vili »ribe«, je bilo vse polno ; pa nič se niso
lamentu nas ne zanima toliko, ker je tako, kakor vsakega resnega |H>litika, ki jasno motri naše politično življenje. Zanimata pa nas posebno dva odstavka njegovih izvajanj ; in sicer prvič ta, da sc je dr. Conci postavil na stališče narodne j e d n a k o p r v n o s t i, katera jedina da bi za mogla rešiti zamotane avstrijske odnošaje, so se b no pa češko-nemški sjM»r. l>rugi za nas velezanimivi odstavek njegovega razgovora je sledeči : »Položaj na Tridentin^kem, je dejal dr. Conci. je raz-ličen od pol
slovensko tiskovino, je govorila italijanski, ki del-i Uradnika ni ozlovoljilo zahtevanje slovenske tiskovine, temveč je bržkone hotel opomniti stranko, da bi bilo pač umestno, ako bi stranka, ki zahteva slovenske tiskovine, tudi govorila z uradnikom v svojem jeziku. Zatrjuje se nam tudi, tla je dotični g. uradnik vse drugo prej, nego nasproten naši narodnosti.
Ha/ar na korist družbi sv. Cirila in Čujte torej, kako zvone ti nemški gla- Metoda včeraj v Barkovljah je vspel najlepše,
vrtno dvorano in vrt sam. To je bilo življe-njenje in vrvenje! Promet na »narodni pošti«
naše
Nepoznan prijatelj je bil toliko dodroten, da nas je seznanil žnjim, poslavši nam »nemške glasove iz Kranjske, Trsta in Primorja*, ali, kakor se glasi v originalu: «Deutsche
und Kiisten-
da
je papežev nuncij, na<
adškof Taliani, ^Jer naJ Prej	nastane »Narodni dom». jezdi, tudi če so mesto ribe ujeti košček *a-
ožaja jadranskih po- <1<>l'oslal nadvojvodi Franu Ferdinandu pismo, Notri sre<li mesta se torej postavi ta narodna lama in sira. Možki in mešani zbor »Adrijec ' ____v katerem mu je v imenu papeževem ca- trdnjava, v najbližji bl'žini kolodvora, da bo sta pevala navdušeno, kakor da sta se svojo
snih rečeh kakor malokateri knez v sijajni schulvereinom. Te dni pa je vrlini dvornik slovansko dobrodošlico. To bo bistveno po-palači, dokler ga ni Marijeta v jutro zbudila, nadvojvode Fran Ferdinanda, grof Nostitz,
kor na mehki blazini ter sanjal o tako kra- stital na vsprejetju protektorata nad katoliškim dohajajočim tujcem nekako sporočala svojo pesmijo hotela apelirati na slovenska srca :
pomagajte družbi sv. Cirila in Metoda. Vspo-redno z vrlo »Adrijo« je vojaška godba skrbela za izborno zabavo. Ni Se štedila in rada je svirala, kar naše ljudstvo najraje čuje. Po 7. uri so došli mili hrvatski gostje. Občinstvo jim je prirejalo viharne ovacije. Cim so po-
»Ti si spal na mizi ?« se je čudila.
prišel na papeževo nuncijaturo in je nunciju
»Samo za trenutek sem naslonil glavo na sporočil zahvalo nad vojvode na izraženi čestitki.
r>ki in trdno otrpnili !c
zaspal. Kar roki
sta mi
Dogodki na Kitajskem. Kitajski pooblaščenci so že obveščeni, da skupna
Xa to jej je fn.kazal kuhinjo, kjer si je svota, ki jo zahtevajo zvezne vlasti, znaša
doslej sam kuhal in inalo jedilno shrambo : 450 taelov. Poslaniki
pojasnujejo kitajski
vspeševalo italijansko čistost mesta tržaškega. To je najnoveji vspeh progressove stranke, ki pa dobiva posebno posvečenje s tem, kerje italijanski Zid Venezian na t ol i č a s t e n n a č i n igral glavno
11 I o g o na tej prodaji. Nemški Trža- seli okoli miz, se je hitro improviziral velik čani, ki morejo vsakako opravičeneje zahte- zbor sredi vrta, ki je zapel — naše geslo,
povedal jej je, kam pošilja po mleko za za- j vladi, da v tem znesku ni obsežena le vojna : vati	<nemško hišo», pa niso še dospeli j naš program, lepi zbor: »Slovenec in Hrvat«.
tako daleč. Ta najnoveji udarec Slovencev Potem so se odzvali gostje se svojo pesmijo bodi v novo vspodbudilo, da bi se vsi Nemci in tako seje vrstila pesem za pesmijo iz bolj nego so doslej bližali ideji zgradbe < nem-j resnično »bratskog zagrljajac. Gosteje po-
jutrek ter odšel v cerkev. Po maši je odšel j odškodnina, ampak vsi str »ški, tako tudi od-nara vnost k mizarju ter mu naročil, naj pri- škodni na, ki jo zahtevajo zasebniki, nese na večer v župnišče še jedno postelj. Ko se je bližal župnišče, pritekla inu je mala
Nekateri kitajski uradniki da priporočajo vladi, naj bi najela 4 odstotno posojilo.
Klari ca boječe naproti. Ko je bil	odšel, je katero bi bilo vrniti v 50 letih ; drugi me-
ona še ^pala kakor o polu noči.	Se le o|nij0 ZO|iet, (Ja ho Kitaj tudi brez posebnega
dnevni svetlobi je videl, kako zala	je ta de- j>os<)ji|a mogel v petih letih poplačati to
klica. Lasce je imela nežne kakor	povesmo,! svoto.
oči kakor dve plavici, lici, pa |K»lni in ru-deči. Nasmehnil se jej je prijazno, prijel jo za roko ter jo izpraševal, kako je spala, kaj se jej je sanjalo in da-li hoče ostati tu ?
Klarica je pritrdila.
Tudi oni f»siček, ki je sinoči tako razsajal, ko je videl gosj»odarjevo prijaznost do deklice, se jej je jel dobrikati.
(Pride še.)
Naša vlada baje zahteva od delegacij 4 milijone kron za izdatke v Kitaju. Na zemljišču. ki si ga je Avstro-Ogerska prisvojila bl.zu Tienčina, hočejo še v tem letu sezidati konzulat. Poleg tega bo delegacijam dovoliti ustanovo konzulata v Cif u. Na to mesto pride tam naseljeni bar^n Babo.
ške hiše*. Ko je šlo za nabiranje prspevkov i zdravil g. urednik A. Jakič v krasnih nav-za Verdijev spomenik, se je našlo mnogo dušenih besedah, a odzval se je v imenu go-Nemcev, ki so darovali znamenito visoke stov g. prof. Karlo Matica. Obema govoroma zneske brez ozira na to, da gre tu vendar-le s<> sledile ponovno ovacije in manifestacije za politično iztikanje pod ugodnim varnim bratimske ljubezni med Slovenci in Hrvati.
plaščem. Ali doživimo kedaj, da bo na vseh
Zabava je trajala pozno v noč in je
nemških družabnih krogih Trsta opažati na- vspela — kakor rečeno — najlepše. Resedo o rodni čut ? Ali bi hotel kdo tem ljudem trgati z financijelnem vspeliu in o zanimivejih po-glave njihove schlafmutze ? (Tu smo pustili ! drobnostih moramo že prepustiti vrlim prire-
besedo izvirnika, ker je schlafmutze nemška specijaliteta po besedi, predm -tu in pojmu).
Imate-li zadosti cenjeni čitatelji ? Mi — da! Prava Breča je, daje mož razmerno hitro nehal »zvoniti«, sicer ne vemo, kaj bi se nam pripetilo. Saj nam je itak že sapo jemalo !
diteljicam, ki so si s to prireditvijo k tolikim zaslugam pridobile še eno naš' plemeniti šolski družbi na korist.
Občni zbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu. (Dalje.) Taj ničino poročilo nadaljuje : Vodstvo zavoda je tudi letos poslalo
vsem slovenskim občinskim uradom prošnje za podporo, a žal, da so občine, ki so se <k1-zvale naši prošnji s primerno svoto, le maloštevilne ćastne izjeme. L pajmo, da se v bo doče doseže temeljita izprememba v tem oziru
Opozorjen po groznem upitju je pritekel neki redar, ter vpraševal ženico, kaj da se je zgodilo? Z veliko muko je povedala revica, vsa zasopljena, da jej je sedem tolovajev, ukradlo, ko je stopila s parni ka, steklenico,
ter da Ik*1o izjeme one ol>čine, ki zavoda ne j v kateri je bilo 1 liter vina. Redar je kmalu bodo hotele ali mogle |>odpirati.	ulovil jedne^a teh tolovajev, nekega lrt-let-
Prav bi bilo, da bi vsaka občina dolo- j nega Rudolfa S., ki je imel v žepu ukradeno čila zavodu stalno vsakoletno podporo. To bi steklenico, seveda prazno, kar je popolnoma |Mtmenilo za občine mal davek, a našemu razumljivo, ako se pomisli, da je bilo okoli društvu bi se s *em zagotovila bodočnost. iste nič manj nego sedem tolovajev. Rudolfa
Več zmisla in ljul*ezni za naš zavod so [»okazali slovenski zasebniki in nekateri denarni zavodi, kakor je razvidno iz b la gaj niči-
nega poročila.
so zaprli v ulico Tigor.
Izirinol mož. Od minolega torka sem pogrešajo f)3-letnega Karola Petelina iz sv. Marije Magd. zgornje št. HO. Boje se, da se Za vse prejete podpore se je odbor za- je Petelin usmrtil, hvalil pi<menim potom. A bodi še enkrat	Dražbe premičnin. V torek, dne 14.
vsem častitim darovalkam in darovalcem, po- maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled samičnikom in korporacijam na tem mestu naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-izrečena presrČna zahvala.	vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
Odbor je imel od zadnjega občnega zbora ulica S. Fdippo 13, tehtnica, sardele v škatli rednih sej, na katerih se je. ras ven o te- ljah, oprema v zalogi; ulica Artisti 8 in ulica kočili stvareh, opetovano bavil z vprašanjem, Beccherie 1, hišna oprava; ulica Carintia 16, tla bi se v zavodu zasnovala redna predava- železna blag-> j na ia steklena omara : ulica nja. a vsled vsakojakih ovir se to vprašanje Coroneo 7, hišna oprava; P r osek H.S/33, hišna ni moglo končno rešiti. Upati pa smemo, oprava in vinska posoda ; ulica Malcanton 12, da lepa misel, katere uresničenje bi bilo ve- hišna oprava.
likera kulturnega pomena, skoro postane dej-1 Vremenski veatnik. Včeraj: toplom*r stvo. Mej tržaško inteligencijo se nedvomno 0j, 7 urj zjutraj 18.9, ob uri po po l u d ne najde požrtvovalnih mož in žen, ki sprejmejo 22.0 C°. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 764.2. človekoljubno in rodoljubno nalogo ter pre- — Danes plima ob —.— predp. in ob 5.35 vzamejo predavanja. Med dekleti samimi p4.p.; oseka ob 7.4S predpoludne in ob 11.59 vlada mnogo zanimanja za to idejo, ki priča, popoludne. da ista hrepenijo |>o izobrazbi. Daj Bog, da	—
bi na prih» dnjem občnem »poru tudi v tem Občni zbor «Gospodarskega društva oziru že lahko poročali o delovanju in y skcdliji. registrovane zadruge z neomejeno vspehih!	zaveso*, vršil se bo v nedeljo dne 19. t. m.
Nadalje opisuje tajui<~ino {»oročilo priza- q1) ^ (m zjutraj v ve|jki dvorani gospe Ma-devanja .»dbora za spojtolnjenje zavoda, orne- rj- ganein-Čemot. Ker je bil minolo ne-nivši. kako se je tudi ta zavod spomnil Pre- <jeljo, (jne jo m., občni zbor radi pr-pičle šernove stoletnice, in izrekši zahvalo vsem miejež|)e nesklepčen, sklepal bo ta, v drugič slovenskim listom, zaključuje z željo : Za- klicani občni zbor ne glede na število navodu sv. Nikolaja daj Bog zreti kmalu jas- vaogij1 zadružnikov. Dnevni red ostane isti,
namreč :
1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni nasveti in predlogi.
Za odbor: Drag. Godina, predsednik. Vabilo na občni zbor pevskega društva »Adrija« v Barkovljah, ki se bo vršil v četrtek dne lo. maja t. 1. v gornji dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob 5. uri popoludne. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamični predlogi in nasveti. 5. Volitev novega odbora. Gostje dobro došli. Na obilno udeležbo uljudno vabi
ODBOR.
Vesti iz ostale Primorske.
X Himen. Dne 11. t. m. poročila se je v Bolj uncu dražestna gospica Marija K r a l j i č - e v a z vrlim narodnjakom g. Anton Pad. S a n c i n - om iz Doline. Bog ju poživi na mnoga leta v nekaljeni ljubezni in sreči !
O tej priložnosti so svatje zložili 15 K za dijaško podporno društvo v Pazinu in rodoljubni ter požrtvovalni gospod Josip Kralj ič, oče nevestin, je pa še posebej daroval 50 K. in sicer polovico, t. j. 25 K za dijaško podporno društvo v Pazinu in	K za Ciril-Metodovo družbo za Istro. Bog živi vrlega rodoljuba in mu daj srečo na vseh njegovih |>odjetjih !
X V od borovo sejo »Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj«, ki bo dne 15. t. m. po(»oludne ob 5. in pol uri na Kozini, vse p. n. gg. odbornike naj ulj ud-neje vabi
P r e <1 s e ti n i k.
nejšin <ini:
Iz poročila blagajn;čarice, gospe Škrinarjeve, posnemamo :
Ko sem leta 1*1*8. prevzela blagajno, imela «em v isti manj nego nič, kajti imela sem nad IOUO K — dolga. A z božjo jh»-močjo in s |»omočjo naših rodoljubov in človekoljubov imela sem koncem leta 1899. v blagajni že 445 K 32 st. gotovine. Vrli a tega pa se ie še nakupilo nekaj pohištva in drugih j h > trebšč i n, kakor priča letni račun. Z največjo hvaležnostjo naj se tu spominjam onih. ki so pri j*omogli, tla sem »e tako kmalu iznfbila dolga.
Potem našteva imenoma celo vrsto dobrotnikov zavoda — občin. kor(»oracij, posa-mičnikov it.L — ter izreka istim uajiskrenejo zahvalo. Sklepni račun za upravno leto 1900 kaže 212»> K *>3 st. dohodkov in 1038 K 20 >t. stroškov : v blagajni je ostalo torej 524 K 43 st.	(Pride še.)
I> ru ž i no pok. Stolfc, ki si je te dni, kakor «roo sporočili, sain vzel življenje na železniškem tiru pri Nabrežini , za pusti vš' osem otrtMMČev, o|N»zarjamo, da se je zglasila blaga usmiljena duša, ki bi hotela vsprejeti za svojo, deklico v dobi H do 14 let. Komur je naloga skrbeti za nesrečne sirote, naj se nemudoma zglasi v našem uredništvu.
\a>«> — umrl. M a loka teretnu Tržačanu je bil neznan tipični Zid Viktor Oentilli, katerega je mala in velika tržaška malarija pozdravljala s klicem «na«*o», vselej, ko se je prikazal na aliei. Imel je namreč precejšnjo por<*ijo n< sa (ital. našo), vsled česar so mu njegovi soš <lei že pred 20. leti, ko je |»oha-:al ljudsko šolo, nadeli priilevek «naso», kateri se ga je držal do njegove smrti, ki se je dogodila sinoči — v norišnici. In sedaj poj de tudi «uaso» }n»t vsega zem^kega.
Radi »Narodnega doma« v zapor. Na
■»T',"'"'' "n"?l	Vesti iz Kranjske.
iruž.Ua taK:li, k; so se ga nekoliko nalezli.
Neki redar jih je pozval, naj bodo mirni,	* Premogova žila. V Rovtah nad
'•emiir .so tudi kesili vsi razun jednega,	I^ogau-em ho našli na dveh mestih prerno-
kateresa je bodoči naš »Narodni dom« tako	govo žilo. V ta kos va nem »Lukančkem gozdu«
-pravil iz ravnotežja — kakor je dotičnik	^aje zemlja polovico čistega premoga, v
<am priznal na komisarijatu, —daje upil in	»grapi« pa tvarina ne podaje še pravega
zasra mo v al Slovence: bil je to 3s-Ietni kle-	premoga. Dosedanji vspehi zadovoljujejo po-
par Ivan K. iz uliee Stadion. Ko mu je	polnoma. K<»čevski rujavi premog je glede
redar n.:	v imenu zakona, da je areti-	kvalitete na tretjem mestu za rovtarskim.
ran, se je junak še »>olj razgrel ter je v jezi1 * Volitev ljubljanskega ž u -
pograbil redarja za prsa, na kar sta se oba	P a n a. Pišejo na: V soboto dne 11. t. m.
zvalila na tla. Nasprotnik »Narodnega doma«	volilo je 29 občinskih svetnikov novega žu-
leži sedlaj v nekem drugem »doma«, kjer se	Pana- K(len Je bil "d*>ten vsled bolezni. Iz-
Razne vesti.
XIII. glavna skupščina Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev o bin-kostill Iia Bledu. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj se je marljivo lotilo priprav za letošnjo skupščino »Zaveze«. V sporazum-ljenju z vodstvom »Zaveze« je sestavilo prav lep program- Poseben odbor pa skrbi za zabavni večer, za potrebne prostore, prenočišča, banket itd. Načelnik pripravljalnega odbora, gospod nadučitelj Fran Rus, nas prosi, da objavimo, da naj se gg. tovariši in dame to-varišioe ne boje draginje: preskrbel je nad 80 brezplačnih stanovanj, druga bodo jako po nizki ceui, od 60 stot. naprej. Za stanovanja in banket, kateri bo veljal kuvert 2 K 40 stot., naj se takoj zglasijo udeleženci pri g. nadučitelj u Rusu na Bledu.
Na mnogoštevilno in veselo svidenje na 1 divnem Bledu.
Vodstvo Zaveze. Akadeinieno društvo Slovenija na
I)U naj i priredi v sredo dne 15. maja 1901. svoj II. redni občni zbor. Duevni red : 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zap. br. dr. Triglav. 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. 5. Zabavni del. Tjoeal: »BudjejeviČka pivnica« VIII. Alserstr.	Začetek točno ob l[s8 uri
zvečer. Slovanski gostje dobro došli !
Književnost in umetnost.
Slovenska šolska 3Iatica v Ljubljani.
Odbor tega najmlajšega slovenskega književnega društva jako marljivo deluje. Posrečilo se mu je že pridobiti prav lepo število poznanih pedagoških pisateljev, ki so z vsem zanimanjem na delu. Pričakovati je torej, da že prvi sadovi, s katerimi hoče Matica svoje društveni ke obdariti koncem prvega leta, pokažejo, tla hoče ista z vso res no bo in vnemo gojiti polje pedagoške vede.
Tudi društvenikov se je oglasilo že lepo število, od katerih jih je 583 že plačalo let-nino; med njimi je H ustanovnikov. Toda lahko bi jih bilo še več. Pogrešamo med njimi še marsikoga, ki bi ne smel izostati. Še enkrat opozarjamo, da je vsakemu dru-štveniku na korist, če se število društvenikov pomnoži. Čim več denarja ima društvo na razpolago, tem več darov more podajati svojim društveni kom. Še je čas, da se za tekoče leto oglase novi društveniki. Po pravilih se društveniki sprejemajo do konca rožnika vsakega leta.
Trgovina in promet
Narodnogospodarski «Vestnik >•
Pod tem imenom je začel izhajati list, ki bo glasilo slovenskega trgovskega društva *Merkur». Odg. urednik mu bo dr. Viktor Murnik. Vsebina prvega zvezka (št. 1 in 2 skupaj), došlega nam danes, je sledeče:
1. Našim trgovcem in industrijalcem ! 2. Trgovina. Spisal A. L. (dalje prih.) 3. Nekaj o industriji. Spisal J. Ij. 4. Kranjske deželne ttuance (dalje prih.) 5. Ureditev službenih razmer trgovskih uslužbencev. 6. Slovenska višja trgovska šola. 7. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 8. Društvene vesti. 9. Raznoterosti. 10. Listek. Prvi poljub. Spisal Rajko Murnik. 11. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 12. Tržno poročilo in tržne cene. 13. Oglasi.
Ijist izhaja 10. dne vsacega meseca in stane za vse leto 8 kron. Posamezna številka 70 stot. Naročnino je poslati upravništvu « Narodnogospodarskega Vestni ka» v Ljubljani, • Narodni dom».
Rusko posojilo.
PETROGRAD 12. (B.) Carski ukaz odreja emisijo 4°/0 posojila v znesku 424 milijonov frankov nominale pod imenom »Štiri procentna konsolidirana ruska renta«. Ukaz povdarja potrebo, da se svote, ki so jih železniške družbe posodile v letu in katere je v isto svrho izdati v tekočem letu, povrnejo državnemu zakladu.
Obsodba na smrt.
LVOV 12. (B) Po tridnevni razpravi pred porotnim sodiščem je bil danes o polu-noči Kornelij Czavkovski spoznan krivim umorstva na Magdaleni Ilyk in obsojen od sodišča na smrt na višalah.
Dogodki na Spatijskeiu.
MADRID 12. (B) V Barceloni vlada trajen mir. Včerajšnje izgrede v Sevilji so provzročili dijaki, o čemur je morala policija I posredovati.
BARCELONA 13. (B) Na krovu la-1 dije »Pelajo« imajo zaprtih še 32 anarhistov. Preiskava proti njim se razteza na obdol-ženje, da so njih odposlanci iz Barcelone poskusili, da bi pridobili podporo od delavcev v Valenciji, kar pa so ti poslednji odklonili.
BARCELONA 12. (B) Mir je zopet vspostavljen. Veliki del štrajkovcev so zopet vsprejeli delo pod prejšnjimi pogoji. Zaprte štrajkovce so zopet izpustili in preventivna cenzura listov je odpravljena. Policija je zaprla nekaj novih anarhistov.
Štrajk.
MILAN 12. (B) Zidarji so skleniti stopiti v strajk.
Zdravje sultanovo.
CARIGRAD 12. (B) Govorice, razširjene
po angležkih in francozkih listih, da je zdravstveno stanje sultanovo vznemirljivo, so krive. Sultan se počuti najbolje.
iMsaniler Levi linzil
Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst
•S T RS TJ«
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolsko poslopje) »n Via Riborgo št. 21 MOM
St %
i
s
fa
Velik izbor tapecarij, zrcul in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
m
****************
*
X
H *
* * *
X *
* * * *
P m slov. zaloga DoMštva	*
iz odlikovanih in svetovnoznanih to-	^
varn v Solkanu in Gorici	J
Antona Černigoj-a	X
«e nahaja	^^
v Trstu, Via Piazza vecchia	S (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. Petra).	^
Konkurenca nemogoča, ker je blago	^
*
iz prve roke.
ne plača : fita<.
Uro/no — tolovajsko. P<» ulici Liz-zaretto venrhio je teki«, včeraj opolu d ne neka kmetica, došla v Trat s kofterskim parnikom □ je upila ua v*e grlo, naj j>olove tolovaje.
voljen je bil dosjelanji župan, gospod Ivan Hribar; njegov glas je dobil gospod dr. vitez iJleiueiss-Trsteniški. Čestitamo !
Brzojavna poročila.
Iz Opatije.
OPATIJA 13. (B.) Mesto je v zastavah. Da.si je pribod križarja «Tsare» s kraljem grškim na krovu, pričakovati šele o pol u d ne, ne vendar že v jutro giblje mnogoštevilno občinstvo na pomoiu in na obrežnih sprehajališčih. Z Reke in sosednih krajev prihajajo mnogoštevilni gosti. Namestnik grof Goes je dospel sinoči. Isti se poda na krov «Tsare», da v imenu cesarja Frana Josipa pozdravi kralja Helenov.
Ko usek racija škofa. LVOV 12. (B) V Tarnovu se je vršila na svečan način konsekracija in uitronizacija novoimenovanega škofa dr. Valega. Slavnosti so se udeležili kardinal in knezočkof Puzvna, nadškofa Bilczevski in AVeber ter namestni škof Novak ; nadalje so bili navzoči namestnik, deželni maršal in načelniki avtonomnih, vladnih in vojaških oblastnij.
XXXXXXXXXXKXXXXX
Vsled ognja
kateri je navstal v trgovini manifakture
Jakoba Klemenca
se prodaja blago po ceni
z 11 i ž «1 ii i x a 30°|o
|>rn* Si.+
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri reroi sy. Pstra fPiazia Eosario pod liDilito šolo) -
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obu- j vala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe f>e izvrše v tistem dnevu, j Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno j ter izvršuje iste z največjo natanjčnoatjo in j točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip StantiS
čevlj. mojster
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjii cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno inserdjo pa se ceni primerno zniža. Cjrlasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lO gld. ter »e plačujejo v četrtletnih antieipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Zalotra likerjev v sodri h in buteljkah
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstni! vin in buteljk. Postrežba tovna, cene zmerne.
Pekarne iu sladneariie.
Piazzetta S. < riacomo št. 3 (Corso tilijalka ulica Riliorgo 1."» ima vel ko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort. krokandov. konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem % razprodajo.
H. Stibiel
Jak. Perhauc
Ulica štadion št. 20, pe kama in sladčičama svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejem* tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Nepreirorljive mrežice.
W*X	f\ v Trstu, Piazza Negozianti 5t 1
W I lOfc tJ■ priporoča slavnemu občinstu wvoje nepregorljive mrežice trettine) „.Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer.-
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« iu »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Osjije in drva.
v ulici del Torro Stev. V2 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, kokii. trdega lesa itd. Svoji k svojim I
Muha Josip
izdelovalnica in zaloga zazno vrstnega
Pohištvo.
Prva slovenska
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročile se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla ^svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S- Lucia 1 '2 (zadej e. kr. deželne sod nije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink. ulica S. Haniele št. 2.
Matelič Ivan i
v Trsa u Piazza Piccola št. I. si časti naznaniti, da je otvoril prodajalni«* izgotovljenih oblek za gospode in dfčke. Spiejama naročil po meri. katera izvršuje po najn« vejši modi in elegantno. Bogat izbor vzorcev n« voptnib snovij na upogled. e toplo priporoča blagonaklonjenosti slavnega občinstva.
Operater kurjih očs,
t ovan s{w-t-ijalist. (dordani ima svoj ambulatorij v Stadion 3. I. ki je odprt od g p red p. do <1 pop. ob nedtdiah in praznikih do 4. |K>p. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj k< mpliciranih slučajih na poseben način in brez nikakoršnih bolečin. Ona za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni.
Restaurant SILBEREG6
Via Ghega št. 9 A.
•srn
^ wm najugodnejša gostilna h
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
po 24 nove. liter.
Namizna vina iu v buteljkah zajamčen« pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. JBT Kosila in večerje od 20. novč. više.
®	Pivo v buteljkah
iz zaloge
SIL11KRKGG <<i. K. PO 11 L V), -jC Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: o|m»1Io, istrsko črno in belo.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 10 - ROKICA - Vrtna ulica 10.
|»ri|Mi
pristna bela iu criia vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja jm> železnici na vse kraje avstro-«»gerske monarhije v s«*lih «*1 5*5 litrov naprej. Na zahtevo jm>-šilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih liltro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je Jza hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamortfzalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lotarnarja A. Tliierry-ja tovarna v Prepadi pri Rogatcu
(Rohitfich-Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varu. znamko, ki se nahaja na lončku.
Trst.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antoni« •">.
Kožnhar ia izdelovalec Kap
Odlikovan na razstavi v Trstu l 882.
Velika zaloga kežuhovine in kap >.a civilne in vojaške osebe.
I/.vr.šuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molein in ognju.
O. Klemt.
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Erannau i B.-.ustanovijena 1 i
Priporpća svoja (i-kratno odlikovana no. vovrstna lesena zastirala (Rouleaux). in žaluzije. — Ceniki gratis.
Agentje
za privatne odjemalce povsod se -rejo.
Važno oznanilo !
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da *e
VINA iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njej;« vi zalegi, analizovana in stavljena poti stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega cd c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode iu buteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja ? v	*	T a '	1* resno nevarnost ljudstvo.
priporoča slavnemu občinstvu v Irstu m OKOiici Ketlor si torej vkupi vino v moji zsiogi, j*
I gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da ie vino cisto iu naravno, da se sme z mirno vestje dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina. Id ■o čista in imajo vso potrebuo vsebino, ki jo morajc Imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... n 34 „
Vino Opollo..... n 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legua št. 0 (Dvorišče)*.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje iu prevažanje pohištva
Rudolf Ezner
Trst. — Via Squero nuovo 7. —Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in j»o zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tu< 1 i iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si hodi.
Cene zmerne.
Ivan Semulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
S koščekom sladkorja zavžijte po potrebi 20—40 kapljic
p A. Thierrvjevei^a balzama sč zeleno varstveno znamko »mina« in na kovinskem zatnašktt vtisnjeno tvrdko : Kdino pristen. Temu balzamu mora se dati prednost, kajti v porabi se lahko in pomaga boeisi na zutiajnih kakor tudi v notranjih delih telesa, Posamezne steklenice se vdobivajo skoro v vseh lekarnah po ;ill in <»0 st. Po pošti dvanajst malih ali š?st velikih steklenre 4 krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog releja sveta pošilja po predplačilu 1 krone 10 stotink. — Pošiljatve je naslavljati na lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ko: hftseh-SsmerbrunD). Vdobiva se v lekarnah.
Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi ^ vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseli naprednih državah.
Neštevilno priznalnih pisem je na razpolago in dohajajo vsaki dan izdelovalcu.
o že ver desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in moli urin kuj' će domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pr- zlih nasledkih slabega prebavljacja in telesnega zapretja. Teh krogljic. ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krogljice ali Pserhofer-jeve kri čistilne krogljice znane, stane škatljica s 15 krogljicami 21 krajcarjev, 1 zavitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr.. ]»ri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vposiljatvijo : 1 zavitek 1 gld. 25 kr.. 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki j gld. 35 kr.t lO zavitkov 9 gld. 25 kr. — Navod uporabe je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Fserhofer-jeva lekarna
hmiaj L. Shucerstrasse stev. 15.
Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljiee na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sieer z rudečimi črkami.
Balzam zoper ozeblino
J. Pserbof«>r-J*»v. 1 lonček 40 kr.. s poštnine prosto pošiljatvijo »55 kr
J. Pserhofer-je v sok iz
nvk^o-i trix>tf"i ra7sli7Uj0<:'' 1
,/:iv	11 lHMi a steklenica TiOkr.
J. Pserliofer-je v balzam zoner crolsu 1 Hteklenka 44' kr
£UFl 1	poštnin^ prosto
posiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Ivola - preparati
izvrstno krepčilo za selooec in živoe, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., 1 ,. litra 1 gld. rtO kr., V* btra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka žele m lena ti n ktura *
Razen tu imenovanih preparatov so v /.alojri ie vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevti-ke specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošiljatve po poftti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpoilje denar, večje naročbe tudi proti povxetju zneska.
j/C* Če se preje vpoilje denar (najboljše m poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljat v ah proti povzetju.
esenca imenovana.} — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka, nu želodec pri oviranem prebav-Ijanju- 1 steklenica '2'2 kr.t 1 dvaoajstorica stekleni«- '2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 8*kI£"ca
T a 11 n o c h i n i 11 - p o m a d a
J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za nist las. 1 pusica '2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof, Steudei-a. 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 75 kr.
L niverzalna Čistilna sol
A. W. Bulrich-a. <lomače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Trirovina z izirotovljciiinii oblekami.
Colni*ini Ponte della Fabbra št. ~2, vogal oaianm. ul. Torrente. Podružnica Piazza
Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicrr priporoča za b in kost ne praznike in birmo: obleke za moške od gld 0.50 do 24. za dečke od gl. 4.50 do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. .'i do S. suknene hlače od gld. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do O- Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. i* do Volnene obleke za dečke od .'J do 12 let od gld. 2.50 do !>. od platna ali satena v raznih barvah od gld l do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (alodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za de-j lavce gld. 1.21». Velika zaloga snovij za moške na i meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo štv. 7. * )d danes naprej se prodaje istrski teran po 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz iird po 32 nvč. lii«'r. Vinski ocet po 12 nvč. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I. vrste po JO nvć. liter. Na debelo po zelo ugodnih cenah.
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu da je otvoril v Via Scussa 1..
gostilno „Ali' antica citta flalmata"
s prodajo dalmatinskega vina iz samega grozdja po nvč. za družine j>o nvč. liter.
Naj me slavno občinstvo blagovoli obiskati a.i {»a poslati po katerosikoli množino in prepričalo se bode, da je vse to res, kar zatrjuje podpisani t, j. tla je njegovo v i n o pristno.
K«lor pije to vino, se mu ni treba bati glavobola iu tudi ne bolezni v želodcu marveč se mu zdravje utrdi, z.adohi moč in r 11 • 3 7 slast do jedi.
Spoštovanjem
Ma t e Ko v a će vic.
Ni>. Na veči množine po posebnih cenah