številka 35 / letnik 61 / Ljubljana, 17. oktober 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Spremembe davčne Dunajska Politike so trd oreh izjava Predmet ponedeljkovih pogajanj o social-ne,1i sporazumu so bile spremembe davčne P°litike. Tako predstavniki sindikatov kot Predstavniki delodajalskih organizacij so pred-ldguli vrsto sprememb, na katere pa finanč-J10 ministrstvo ni pristalo. Predstavniki minis-stva so se zgovarjali, da je proračunski me-0randum že usklajen in da zaradi tega ne ,,)0rejo črtati virov, iz katerih se proračun napaja. ZSSS je predlagala več sprememb, še po-ehej oprostitev plačevanja dohodnine za vse. ki prejemajo minimalno plačo. Dohodnine naj bi bile oproščene tudi solidarnostne pomoči, odpravnine in izdatki za preventivni zdravstveni oddih. Po besedah Dušana Semoliča finančno ministrstvo še ni sprejelo nobenega od teh predlogov. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala, njihov izid pa je zelo negotov. ZSSS bo ta teden zahtevala tudi sklic seje ekonomsko-socialnega sveta, na katerem naj bi obravnavali predlog zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku, ki seje že pred leti »zataknil« v parlamentarni proceduri. Dušan Semolič je ta ponedeljek povabil 'ja pogovor organizatorje in udeležence štu-Uskih krožkov iz območne organizacije z SS Podravje. Govorili so o izkušnjah, ?. katere je sekretarka območne organiza-■ Ja Vekoslava Krašovec istega dne preje-a nagracj0 Andragoškega centra Sloveni-to tem poročamo na šesti strani). V skup-nr c krožkih je od JetrP-f^S sodelovalo e sto sindikalnih'zaupnikov in članov delavce*, [t 1 J Živ|CI ta teden razglašen /a teden vsekaj {Cnjske8u učenj^c^Ja^djamo tudi neki n' nt!čnih ugotovitev. Da bi Slovence, ^_^tajo niti štiriletne srednje šole, dodat- no izobrazili, bi letno potrebovali vsaj dve milijardi tolarjev. Država pa v proračunu tega denarja nima. Nacionalni program izobraževanja odraslih že tri leta leži v predalih. To pomeni, da bodo odrasli Slovenci še manj funkcionalno pismeni. Prejšnja raziskava je pokazala, da pri tem za razvitimi državami zelo zaostajamo, smo nekje na repu Evrope. Pomanjkanje denarja za te namene pa kaže, da bomo zaostanek še povečevali. Študijski krožki so torej dobra možnost, ki bi jo lahko poleg sindikatov Podravja razvijala še kakšna druga sindikalna organizacija. Na Dunaju je bila ta torek mednarodna konferenca z naslovom Širimo se skupaj - čezmejno sodelovanje socialnih partnerjev za novo Evropo. Organizatorici, Avstrijska zveza sindikatov (OGB) in Gospodarska zbornica Avstrije, sta nanjo povabili predstavnike socialnih partnerjev Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Kot nam je po vrnitvi povedal Dušan Semolič, so udeleženci sprejeli Dunajsko izjavo socialnih partnerjev. Vanjo so zapisali, kaj pričakujejo od evropskih ustanov in nacionalnih vlad. Posebej so poudarili, da morajo biti socialni partnerji vključeni v širitveni proces, s čimer bi lahko vplivali na gospodarsko in socialno sprejemljiv način širitve. Posebej so poudarili nujnost čezmejnega in medregionalnega sodelovanja. Zaradi širitve Evropske unije bo prišlo do sprememb na trgu dela, treba bo na novo urediti urejanje poklicnih kvalifikacij. Da bi zmanjšali strahove pred navalom tuje delovne sile, bo potrebna tudi ofenziva na informativnem področju. Udeleženci mednarodne konference so se zavezali, da bodo za uresničitev Dunajske izjave naredili vse, kar je v njihovi moči. Tekstilci vabijo predsedniške kandidate Stupis (Sindikat tekstilne in usnjarskopre-delovalne industrije Slovenije) bo prihodnji teden organiziral okroglo mizo. Nanjo je povabil vse kandidate za predsednika države. Od njih želi zvedeti, kako vidijo razmere v tekstilni, oblačilni in obutveni industriji. Še bolj bodo sindikalisti želeli zvedeti, kakšna je prihodnost tovarn in delovnih mest v njih. V Stupis je včlanjenih 25.000 zaposlenih iz teh dejavnosti. Od dela tekstilnih in usnjarskih delavcev in delavk je odvisnih skoraj 100.000 prebivalcev. Pozabljene obljube direktorice toplic Med delavci Medijskih toplic vre - O vzrokih presednik sindikata Stane Hriberšek V Medijskih toplicah med zaposlenimi vre zaradi nezadovoljstva, v sindikatu razmišljajo celo o stavki. Stane Hriberšek, predsednik sindikata Medijskih toplic, nam je v pogovoru dejal, da skušajo te dni že drugič vzpostaviti dialog z lastniki in upravo o uresničevanju dogovora o ukrepih, ki bi izboljšali delovne razmere, sklenjenem v začetku septembra. »Da, septembra smo se s predstavnikom lastnika in direktorico že dogovorili, kaj vse se bo postorilo, da bodo delo in razmere v hotelu postale znosnejše,« nam je dejal Hriberšek. »Toda direktorica ni ukrenila tako rekoč nič. Zato zdaj zahtevamo ponoven sestanek, razmišljamo pa tudi o stavki, če bo uprava še naprej gluha za naše več kot upravičene zahteve.« V hotelu Medijske toplice je zaposlenih 21 ljudi, 80 odstotkov pa jih je članov sindikata. V hotelu je en sam sindikat. Kakšne težave imate zaposleni? »Naj večja težava je premajhno število zaposlenih, iz česar izvirajo težave pri organizaciji dela. Za ves hotel smo denimo trije natakaiji, kar je glede na razporeditev prostorov bistveno premalo. Če bi delal natakar v enem prostoru, težav ne bi bilo. Tako pa imam žšank’ na eno stran v točilnici in še na drugo proti restavraciji, saj moram streči v točilnici in restavraciji hkrati, pa še v zimskem vrtu. Kuhinja pa je za petim vogalom. K sreči si delavci kdaj pa kdaj sami pomagamo. Danes na primer mi pomaga kolega med kosilom, toda to je zgolj najin tovariški dogovor, ne pa delovni razpored.« Ali se vam zato delovni čas raztegne preko osmih delovnih ur? »Direktorica pravi, naj bi delali največ osem ur, vendar smo morali podpisati, da delovnega mesta ne bomo zapustili, dokler bodo v lokalih gostje. Gostov pač ne moremo nagnati, ko se nam izteče delavnik. Zato tudi delamo več kot osem ur, zlasti popoldanska izmena, kije lahko pri delu še po polnoči, čeprav je začela delati že ob drugi uri popoldne. Tudi v kuhinji je zdaj premalo zaposlenih, saj je od štirih zaposlenih ena kuharica v bolniški, ker je zaradi direktorice doživela živčni zlom. Do živčnega zloma je direktorica pripravila tudi svojo tajnico in računovodkinjo, tako daje tudi ta že mesec dni v bolniški.« Katerih sklepov se direktorica ni držala? »Direktorica ni uresničila nobenega sklepa septembrskega dogovora. Dogovorili smo se, da se zaposlita dva nova natakarja, pa je zaposlila le enega, ki je potem celo zbolel in se še ni vrnil na delo. Z mest vodij sva odstopila vodja kuhinje in jaz kot vodja strežbe, ker se direktorica ni držala dogovora o povišanju plač na teh dveh delovnih mestih. Dogovorili smo se za nabavo delovnih oblek za kuhinjo, pa jih še ni kupila. Sicer si moramo tudi natakarji sami nabaviti delovna oblačila. Tole, kar nosim, sem si kupil sam. Stane Hriberšek: Z lastnikom in direktorico smo se septembra dogovorili za nekatere nujne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in razmer, pa jih ni uresničila. Bomo morali stavkati, da bo kaj zaleglo? Vzrokov pa je v ozadju še nekaj, med drugimi tudi to, da nam primanjkuje opreme, pripomočkov in inventarja in da so zamude pri dobavah vsega tega in včasih celo kakšne pijače ali hrane.« Ali je hotel v poslovnih težavah? »Mislim, daje v težavah, vendar v dobršni meri po krivdi vodstva. Nedavno je direktorica orga-nizatoijem treh ali štirih seminarjev, ki so bili skoraj že stalni gostje, postavila takšne cene, da so odšli drugam. Kaj več pa o poslovanju kot predsednik sindikata ne bi govoril. Dejal bi le še to, daje zunanji znak za težave tudi dejstvo, da plače kar naprej zamujajo. Prejšnji mesec smo jih prejeli konec meseca namesto v sredini, enkrat pa so zamudile celo za cel mesec!« Kaj pa regres, ali ste ga že dobili? »Polovico. Drugo polovico pa bomo menda dobili še do konca novembra.« Kaj je še slabega? »Bistvo vsega je slaba organizacija dela, ki izvira iz premajhnega števila ljudi.« O čem se boste pogovarjali na ponovnem sestanku, če bo do njega prišlo? »O nadurah, ki izvirajo iz premajhnega števila zaposlenih, o delovnih oblekah, o rednej-šem izplačilu plač in drugih težavah. Marsikdo ima plačilo položnic vezano na datum predvidenega in obljubljenega izplačila plač, pa zavoljo zamude pride v neroden položaj. Tema pogovorov bo tudi nekorekten odnos direktorice. Je vzvišena in nesposobna, svoje obveznosti prelaga na druge, čeprav nas je tako malo.« Vi opravljate del njenih nalog? »V recepciji opravljajo dela, ki bi jih morala ona, enako tudi tajnica. Zato j e tajnica dobila živčni zlom, saj ni mogla opravljati svojega rednega dela, zaposlena je namreč kot računovodkinja, ampak je morala biti zgolj direktorici na voljo kot tajnica.« Kakšni so sicer odnosi med sindikatom in direktorico? »Nekorektni. Če nastane problem, gaje sindikat pripravljen pomagati rešiti, vendar se direktorica na naše ponudbe ne odziva, tako da niti ne moremo postaviti konkretnega predloga. Pobuda je a priori zavrnjena! Lahko bi se dogovarjali na primer glede težav pri nabavi ali o delovnem času oziroma razporeditvah ljudi na delo. Razporejanje ljudi oziroma pisanje delovnega razporeda je v takšnem obratu, kot je naš, in pri tako malo zaposlenih težavno, in prav zaradi tega bi bil dogovor z ljudmi potreben. V prejšnjih časih smo razpored delali konec vsakega tedna za naslednji teden, seveda pa nas je tedaj bilo več zaposlenih. Zdajšnja direktorica napravi delovni razpored, naslednji dan ga pa spremeni. To vsekakor ni v prid učinkovitosti dela in še manj pa koristno za razpoloženje ljudi.« Slišali smo, da je direktorica takoj ob svojem prihodu zmanjšala število delavcev v hotelu. »Njen prvi ukrep je bil odpust štirih študentov, ki so tu pomagali honorarno. Namesto njih je enega natakarja poklicala na delo sredi njegovega dopusta. Hotela je tudi mene, pa me k sreči ni uspela dobiti. Čeprav je dejala, naj se med seboj dogovorimo, kdaj bo kdo izkoristil dopust, zdaj taisti natakar spet ne sme na dopust, čeprav bi ga po tem dogovoru lahko izkoristil-Moral je priti pomagati, ker je prav zdaj precej gostov.« Ali kdaj kateri od zaposlenih dela po dva šihta zapored? »Tega ne, pač pa se pogosto dela po deset uf. pa tudi več. Zlasti, kot sem že dejal, v popol' danski izmeni, ki zna trajati v jutranje ure.« Kaj pa plače, ali so na ravni kolektivne pogodbe? »Mislim, da po kolektivni pogodbi so. Nadur pa direktorica ne plačuje, ker naj bi jih po njenem mnenju koristili kot proste dneve. V septembru sem nabral 207 delovnih ur, avgusta sem jih imel okoli 230. Zato se hočemo ponovno sestati s predstavnikom lastnika hotela in upravo, na katerem ne bomo le ponovili naše zahteve, pač pa tudi terjali, da uprava dogovorjeno izpolni brez pridržkov. Gre za zaposlitev dodatnih delavcev, za pL' čilo nadur in regresa, nabave delovnih oblek in še kaj. Sestanek predlaga sindikat.« Ali je podjetje delavcem kaj dolžno? »Za regres in nadure. En delavec bi v tem času moral dobiti jubilejno nagrado, pa je še ni-Podjetje nam je dolžno tudi še za lanski neizkoriščeni dopust, meni denimo dolguje za 19 dni neizkoriščenega dopusta iz lanskega leta, ki ga tudi letos nisem smel izkoristiti kljub dogovoru s prejšnjo upravo. Prejšnja uprava nam je odobrila, da lani neizkoriščeni del dopusta porabimo v letošnjem letu, nova direktorica pa nam tega ne prizna.« Z območno organizacijo imate pogoste stike, iščete tam pomoči, nasvete? »Da. Tjašo Logar iz območne organizacije ZSSS večkrat pokličem po telefonu, če pride do kakšnega spora z vodstvom, pride tudi v Medijske toplice.« i FTffl ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova T » K) if* 1*5 11*11 U1/-!1 4,1000 Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kav6č, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina. tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • Tisk: DeloTČB ISSN 1408-5569 » Pred skupščino Sindikata Vir V ospredju zaščita delovnih mest Skupščina Sindikata Vir bo 24. oktobra v Do-,TIU sindikatov v Ljubljani. Delegati bodo obravnavali in sprejeli poročilo o delu v minulem mandatnem obdobju in program dela v prihodnjem obdobju. Razrešili bodo dosedanje organe in iz-olili nove. Za predsednico je tudi v novem man-alu predlagana Antiča Debeljak, za sekretarja Pa Bojan Hribar. V predlogu programa do leta 2006 so zapisa-ne tudi tele usmeritve: Prizadevanje za ohranjanje in širjenje pra-Vlc članov sindikata, ~ upoštevanje načel solidarnosti in vzajemnosti, ~ vpliv na zakonodajo, ki zadeva pravice in Položaj zaposlenih v vzgojnih, izobraževalnih ln raziskovalnih ustanovah, ~ pravna pomoč članom, svetovanje in zastopanje, ~ reševanje problemov v okoljih, kjer bo zaradi spremenjene zakonodaje prihajalo do orga-n|zacijskih sprememb. V predlogu programa so zapisani tudi cilji, in sicer: - ohraniti sedanje število delovnih mest in večini omogočiti zaposlitev za nedoločen čas, - vzpostaviti sistemske rešitve za reševanje morebitnih presežnih delavcev, - na pogajanjih za novo kolektivno pogodbo o skupni metodologiji in kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje vztrajati pri plačnih razmerjih, kot so določena z aneksom h kolektivni pogodbi (podpisanem 20. junija letos), in pri dogovorjenem povečanju plač do leta 2006, - pri postopkih za napredovanje v plačilne razrede zahtevati primerljivost za vse zaposlene v javnem sektorju, - prizadevati si, da bo del stroškov za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje krila država, - zahtevati spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu in izboljševanje delovnih pogojev. Med programskimi cilji je tudi sodelovanje v skupnih aktivnostih ZSSS, sodelovanje z drugimi sindikati, krepitev delovanja sindikalnih konferenc, sodelovanje z drugimi sindikati, programska in finančna samostojnost. Za predsednico kandidira le Antiča Debeljak, dosedanja predsednica, zaposlena v Vrtcu Šentvid. Kandidat za sekretarja je Bojan Hribar, ki je to funkcijo opravljal tudi dosedaj. Za člane nadzornega odbora kandidirajo: Sonja Bari iz Osnovne šole Polzela, Mira Fras iz Osnovne šole Ivana Cankarja Maribor, Inka Jazbinšek iz 3. osnovne šole Celje, Bojan Kramer iz kraško-not-ranjske območne organizacije ZSSS, Tatjana Mlakar iz Viških vrtcev Ljubljana, Danica Novak iz JVVZ Ptuj in Mateja Žekš iz Osnovne šole Prežihov Voranc v Črenšovcih. F. K. Upanje za pozabljene delavce Pobudi iniciativnega odbora iz Celja, da bi v pokojninsko dobo vštevali tudi služenje vojaškega roka in vajensko dobo, se pridružujemo tudi člani SKEI Litostroja El. Po našem mnenju je novi pokojninski zakon krivičen do delavcev, ki so plačali visoko ceno tranzicije in jim do upokojitve manjka kakšno leto delovne dobe. Veliko jih bo moralo delati veliko dlje, kot so delali tisti, ki so se lahko upokojili po starem zakonu. Imeli bodo tudi slabše pokojnine. Država se je odločila, da po letu 2004 ne bo več obveznega služenja vojaškega roka. S tem bodo mlajši privilegirani v primerjavi s starejšimi, ki smo delali tudi v veliko slabših delovnih pogojih. Članice Evropske unije priznavajo vojaščino v pokojninsko dobo, nekatere celo z beneficirano dobo. Priznanje vojaščine in vajenske dobe bi delavcem omogočilo, da se upokojijo z 58 leti starosti in delovna mesta sprostijo za mlade brezposelne delavce. Janez Stannan, predsednik podružnice SKEI Litostroj El Obvladajmo stres na delovnem mestu-17 Stres na delovnem mestu lahko povzroča organizacija dela, ki ne upošteva zmožnosti delavcev. Eden najhujših stresorjev so preostri časovni roki za končanje dela, ki jih delavec dosega le s skrajnim naporom. Sveti delavcev in delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu se morajo usposobiti in začeti prepoznavati stres, ki ga povzročajo preostri roki za končanje dela in torej neprimerna organi-zacija dela. Delodajalcu morajo po posvetu s prizadetimi delavci predlagati spremembe, ki bodo delavcem omogočile delo, ne da bi zaradi njega trpelo njihovo zdravje. Nekaj številk o tem, kako po Evropi stres, kije posledica preostrih časovnih rokov za končanje dela, vpliva na slabo zdravje delavcev: V Avstriji po podatkih Zvezne delavske zbornice in Avstrijske sindikalne federacije kar 1,255 milijona delavcev trpi zaradi stresa zaradi preostrih časovnih rokov za končanje dela. Na Danskem je zaradi ostrih časovnih rokov za delo 8,2 odstotka delavcev pogosto in 31,6 °dstotka občasno duševno povsem izčrpanih (raziskave Nacionalnega instituta za delovno okolje). IG Metali, nemški kovinarski sindikat poroča, da v tej državi 98 odstotkov svetov delavcev lrdi, daje v zadnjih letih porasel stres zaradi dela, 85 odstotkov svetov delavcev pa trdi, da so delavci prisiljeni delati dalj časa kot prej, da opravijo vse delo. V Španiji je po podatkih ministrstva za zaposlitev in socialne zadeve 31,8 odstotka delavcev Svoje delo opisalo kot stresno. Na Švedskem je 9 od 10 javnih uslužbencev poročalo, da vsak dan na njih pritiskajo časovni fpki za končanje dela in se jih zato kakšnih 40 odstotkov pogosto odpove opoldanski malici, ^er dela sicer ne morejo pravočasno končati. Lučka Bohm Vir: publikacija Tehničnega urada Evropske sindikalne konfederacije »Stres pri delu«, 2002 pa se potem po posredovanju sindikata f' konflikti rešijo? »Včasih so se, z novo direktorico pa to ne gre ko lahko. Togo in trmasto vztraja pri svojem tališču. Nedavno tega je bila na obisku inšpektorica ^.delo, pa je pred njo skrila zvezek z nadura- Zakaj pa inšpektorici tega niste Povedali, če ste vedeli za to? »Tistega dne sem imel ravno prost dan, tako da sem za dogodek izvedel šele naslednji dan.« Ko je direktorica že tako zoprna, ali imate kaj disciplinskih postopkov? »Tega pa ni, ker si po mojem mnenju uprava ne more privoščiti še tega pritiska na zaposlene. V eni izmeni bi morala biti vsaj dva natakarja, pa je le po eden. Če bi si uprava privoščila disciplinske ukrepe, bi ji najbrž delavci ušli.« Če vaše zahteve ponovno ne bodo upoštevane? »Bomo verjetno stavkali. Enkrat, po prejšnjem sestanku v septembru, smo stavko že preložili. Vse to namreč, kar terjamo zdaj, smo se pred dobrim mesecem dni že dogovorili, da bo urejeno. Od vsega, kar smo zahtevali, je zaposlila samo prej omenjenega natakarja in enega receptorja, vendar le kot nadomestilo za drugega, ki je odšel v vojsko.« g g Pred skupščino Sindikata GLOSA G3DSA. Za še bolj razpoznaven in samostojen sindikat .') . oktober '2 0 0 2 skupščina sindikata GJDS4 Po jeseni se pomlad pozna V Ljubljani bo 25. oktobra 2. skupščina Sindikata Glosa. Po uvodnih formalnostih bodo delegati poslušali govor predsednika in pozdrave gostov. V nadaljevanju bodo obravnavali poročilo o delu v minulih štirih letih, sprejeli statut in programsko zaobljubo (njene dele objavljamo v nadaljevanju), razrešili bodo dosedanje organe in izvolili nove. Na skupščini bo sodelovalo 54 delegatov. Kandidatna lista: za sedemčlanski glavni odbor: Danilo Trstenjak, Drago Arko, Fredi Sirk, Igor Sancin, Jože Loc, Kristijan Ukmar, Rozina S vent, Marijana Kolenko, Marko Simčič, Maša Uran, Metka Fujs, Mira Kjabaj in Tone Kuzma; za tričlanski nadzorni odbor: Darinka Čobec, Miljenka Per in Nadja Straj-nar Zadnik; za tričlansko statutarno komisijo: Janez Kocjan, Jelka Brvar, Marta Starbek Potočan; za tričlansko častno razsodišče: Aleš Stopar, Jože Mraz in Vinko Kastelic; za predsednika: Doro Hvalica. Iz predloga programske zaobljube Ohranili bomo število zaposlenih v kulturi in večini omogočili delo za nedoločen čas. Sodelovali bomo v skupnih sindikalnih prizadevanjih za skrajšanje delovnega časa na 35 ur tedensko ob plačanem 30-minutnem odmoru dnevno. V kolektivni pogodbi za javni sektor bomo zagotovili takšne razvrstitve delovnih mest v kulturi, ki bodo v celoti skladne z možnostmi, sprejetimi v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. S kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti bomo v skladu z naravo kolektivnega pogajanja in zakonskimi določbami zagotovili ustrezno umestitev, tako da bodo zaposleni v kulturi imeli primerljive plače s plačami v javnem sektorju. Zaposlenim za določen čas bomo omogočili višjo osnovno plačo in lažje dosegljivo dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Bistveno bomo povečali sredstva za delovno uspešnost in uveljavili druge stimulativne elemente plačne politike. Potrudili se bomo, da bi letno naraščanje osnovnih plač v prihodnjem obdobju doseglo stoodstotno inflacijsko rast oz. realno rast cen življenjskih potrebščin. Predlagali bomo pogajanja za višje vrednotenje dela ob sobotah v novi kolektivni pogodbi javnega sektorja in v spremembah panožne kolektivne pogodbe. Ob pogajanjih za novo kolektivno pogodbo javnega sektorja in ob spremembah kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti bomo predlagal' pravico do trinajste plače. Spoštovali bomo solidarnost in načelo splošne veljavnosti, vendar se bomo v prihodnje bolj posvetili pravicam ugodnostim članov in manj pravicam za vse. Predlagali bomo, naj delodajalci prevzamejo del stroškov za delo, ki ga sindikat opravi tudi za nečlane in celo za delodajalce. Podprli bomo pobudo in pomagali ustvariti programske pogoje za sindikalno akademijo Svobodnih sindikatov. Pooblaščeni sindikalni zaupniki bodo prejeli posebne identifikacijske izkaznice Sindikata Glosa. Vztrajali bomo pri uresničevanju naše pobude za ustanovitev Sindikalne koalicije Slovenija - SI.KOS, ki naj programsko poveže vse sindikalne centrale in samostojne sindikate za doseganje temeljnih skupnih ciljev. Nasprotovali bomo zmanjševanju obsega pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja i" vztrajnemu povečevanju prispevka za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. V programu za varno starost si bomo prizadevali, da bi bil vsak aktivni zavarovanec tudi dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovan. Soustvarjali bomo pogoje, da bi se zaposleni lahko dodatno prostovoljno pokojninsko zavaroval' kolektivno preko delodajalcev. V medijih bomo prisotni in razpoznavni ko1 samostojna in neodvisna organizacija tudi v primerih, ko bi sindikalna centrala ravnala v nasprotju z načelom neodvisnosti. Število članov, zdaj, nas je skupaj s člani pridruženega sindikata 3515, bomo v tem obdobju povečali. Imeli bomo več kot 180 sindikalnih zaupnikov, organizacijsko središče in pravno pomoč v vseh (sedaj 17) območnih organizacijah ZSSS, najmanj štiri območne odbore, tudi naš časopis Delavsko enotnost, lasten informator Glosarček, skupno računalniško omrežje in medsebojni informacijski sistem, skupno tehnično, finančno, strokovno in pravno službo, skupno Delavsko hranilnico, skupno podjetje za sindikalni turizem, sedež glavnega odbora v I. nadstropju Doma sindikatov v Ljubljani, še sodobnejšo računalniško in komunikacijsko opremo, dva poklicna delavca, službeno kolo in obilico pozitivne delovne energije in dobre volje. Pripravil. F. K’ Pred prvim kongresom Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) Dela je bilo veliko in tako bo tudi v prihodnje B|>ža se 1. kongres Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Republiški 0(Jbor je določil predloge kongresnih listin, iz katerih povzemamo Slavne poudarke. Objavljamo tudi predloge kandidatnih list. Za Predsednika kandidira le Franci Lavrač, dosedanji predsednik. Prvi kongres SDTS bo 25. oktobra v dvorani Gasilskega društva v Žalcu. Po uvodnih formalnostih in izvolitvi de-•ovnih teles bo kongres najprej obravnaval Poročilo o delu od leta 1998 do 2002. V nadaljevanju bo sprejel spremembe in dopol-n>tve statuta SDTS in program dela v prihod-njem obdobju. . Delegati bodo zatem izvolili predsednika ln podpredsednika sindikata, člane nadzor-nega odbora in statutarne komisije. Na kon-Sresu bodo podeljena tudi priznanja SDTS id letošnje leto. Kandidati: Za predsednika je kandidat le Franci Lav-raci predlagajo ga območni odbori Podravja. Vipavske doline, Dolenjske, Velenja, Ljub-'Jane in okolice, Koroške, Pomurja, Konfe-renca sindikatov podjetja Vele in izvršni od-bor SDTS. Za podpredsednika so štirje kandidati: Neonko Knapič predlagajo območni odbori podravjai ve|enjai Celja in Pomurja ter iz-j^Šni odbor SDTS; Vesno Stojanovič pred-‘agata odbora Gorenjske in kraško-notranj-skega območja; Darinko Banovec predlaga območni odbor Dolenjske; Ivana Muši-^ Pa konferenca sindikatov podjetja Vele Domžale. Za člane nadzornega odbora kandidirajo: ^'ojzij Bogataj, Štefan Žižko, Zdravko Matovič, Jožica Bratanič, Ivica Gnezda Šuli-Soj, Franc Moškon, Tončka Jeraj, Dragica hiavž, Franc Juteršek in Bojana Hauptman. ** programskih usmeritev SDTS Program bo še naprej temeljil na geslu Da 1 bil lahko kupec kralj, trgovec ne sme biti reVež. ^ zadnjem obdobju je prišlo do velikih ■'Prememb, kijih delavci zelo občutijo. Med Podajalci seje zelo razpasla tekmovalnost čim večji tržni delež in temu je podreje-na tudi investicijska politika. Vendar se na-Povedi, da bo naša država postala dežela nakupovalnega turizma žal ne uresničujejo. Za-raClulnem in pravnem pogleduje slabši kot kdaj koli. Delavci so postali mezdni delavci v najslabšem pomenu besede Na pogajanjih bomo zahtevali višjo ceno dela, torej višje izhodiščne plače. Razmerje med izhodiščnimi plačami in minimalno plačo povzroča uravnilovko in zmanjšuje motiviranost zaposlenih. V normativnem delu kolektivne pogodbe dejavnosti si bomo prizadevali, da pravic ne bi le ohranili, ampak izboljšali. Prizadevali ■i % DA BI KUREČ LAHKO BIL KRAU, JjpME TRGOVEC BITIV REVEŽ. m W S m an si bomo tudi, da bi bilo v pogodbi čim manj nejasnosti in možnosti različnega tolmače-nja. Sindikat bo sprotno analiziral uveljavljanje kolektivnih pogodb v podjetjih in si prizadeval, da bi v podjetjih namesto pravilnikov sklepali podjetniške pogodbe. Delodajalce, ki bodo kršili kolektivne pogodbe, bomo dosledneje ovajali in tožili. S pomočjo strokovnjakov bomo izdelali nov model plačne politike, ki bo dodatno vrednotil težje delovne pogoje, posebna znanja in odgovornost. Pri tem bomo uporabili model plače politike, ki so ga skupaj pripravili strokovnjaki ZSSS in združenja delodajalcev. Prizadevali si bomo za ukinitev izhodišč- nih plač in jih skušali nadomestiti z osnovnimi plačami. Pri izvajanju zakona o trgovini bomo spremljali zlasti dodatke k plači za neugoden delovni čas in spoštovanje pravice zaposlenih do dnevnega, tedenskega in letnega oddiha. V svoje aktivnosti bomo po potrebi vključevali tudi delovno in tržno inšpekcijo. Sindikalnim podružnicam bomo predlagali, naj za soglasja o uvedbi nedeljskega dela pooblastijo zunanje zaupnike. Skupaj z drugimi sindikati v ZSSS bomo zahtevali, naj se delovna zakonodaja uskladi z evropskim pravnim redom, zlasti na področjih, kjer so pravice v Evropi višje. SDTS bo krepil strokovno usposobljenost sekretarjev svojih območnih odborov, ki se bodo pravočasno odzivali na probleme članstva v podjetjih. Predsednike in sindikalne zaupnike v večjih sistemih in podjetjih bomo skušali razbremeniti dela na delovnem mestu. Aktivni bomo pri združevanju in sodelovanju sorodnih sindikatov v ZSSS. V multinacionalnih družbah bomo ustanovili sindikalne podružnice. Za kršenje kolektivnih pogodb v tujih družbah bomo skušali organizirati mednarodne arbitraže. Bolj si bomo prizadevali, da bi se v naš sindikat včlanilo še več zaposlenih. Še naprej bomo razvijali sodelovanje s sorodnimi sindikati sosednjih držav in se odločili o včlanitvi v svetovno sindikalno zvezo UNI. Opravili veliko dela Ko sem bil pred štirimi leti demokratično izvoljen za predsednika SDTS, sem se zavedal odgovornosti do vse bolj izkoriščenega delavstva v trgovini. To me spodbudilo in mi dajalo moč, da s skupnimi močmi uresničimo sprejete programske usmeritve. Na prejšnjem kongresu sem napovedal, da se bo SDTS ukvarjal z odpravljanjem krivic, ki sojim delavci vedno bolj izpostavljeni. Dejal sem tudi, da bom storil vse, da bo SDTS prepoznaven v javnosti in da bo članstvo vedelo, s čim se vodstvo sindikata ukvarja. Mislim, da smo seje organov SDTS sklicevali racionalno in da so njihovi člani imeli občutek, da lahko vplivajo na vsebino sklepov. Seje smo večkrat sklicevali tam, kjer so bili problemi, ki jih je bilo treba reševati. V minulem obdobju smo sprejeli več izjemno pomembnih listin, kot so prenovljen statut, spremembo finančnega pravilnika, uvedli smo stavkovni in socialni sklad ter sklad nezgodnega zavarovanja, začeli smo tudi z mednarodnim sodelovanjem. Izpeljali smo tudi projekte, ki so nas bolj povezali. Med njimi so tudi športna in družabna srečanja nakup počitniških zmogljivosti ... Da smo poslati uspešna organizacija, kaže tudi 4000 novih članov. Vse povedano kaže, da sem ob izvolitvi prav napovedoval. (Poudarki iz uvodne besede predsednika SDTS Francija Lavrača h kongresnim listinam) Pripravil F. K. Mednarodni seminar na Češkem Tildi v sindikatih se moramo naučiti vodenja projektov V Zlenicah pri Pragi je bil v začetku oktobra seminar z naslovom Vodenje projektov v sindikatih. Povabilu Evropske konfederacije sindikatov (EKS) smo se odzvale štiri predstavnice ZSSS, Jolanda Lasič, Magda Leban, Vanda Rešeta in podpisana ter še devet predstavnikov sindikatov Češke, Slovaške, Romunije, Bolgarije in Litve. Naučili smo se veliko novega in nekaj od tega bomo skušali tudi opisati. Sindikalne organizacije se nenehno srečujejo s pomanjkanjem sredstev tako za osnovno kot razširjeno dejavnost. Za pomanjkanje sredstev smo deloma krivi predvsem sami, ker ne naredimo vsega, kar bi lahko. Večina nas ne ve, da lahko tudi sindikalne organizacije pridobivajo sredstva, kijih za različne namene zagotavlja Evropska komisija. Na razpolago je kar precej denarja in sindikati lahko zanj tudi konkuriramo. Precej sredstev za svoje delovanje lahko sindikalne organizacije pridobijo s prijavo na razpise in prijavo projektov. Seveda pa denarja ni mogoče dobiti za vse projekte, ampak le za tiste, ki vsebujejo cilje Evropske unije in sojih organizacije tudi sposobne izvesti. Zelo zanimivo in poučno je bilo sodelovanje v skupini z Evo Šulekovo iz Slovaške, Gheorg-hom Simionom iz Romunije in Jolando Lasič iz Slovenije, v kateri smo pripravili predlog mednarodnega projekta Razvoj novih znanj in spretnosti za delovanje sindikalnih funkcionarjev v 21. stoletju. Sindikalist 2. stoletja mora poleg strokovnih znanj obvladati različna področja. Biti mora vodja, pogajalec, vizionar, znati mora ravnati z ljudmi in obvladovati finance, poznati mora tuje jezike, znati mora tržiti. Pogosto pa mu primanjkuje časa za osebnostni razvoj. Temeljni cilj projekta moje delovne skupine je bil nov program izobraževanja in usposabljanja za sindikaliste v vseh državah Ev- ropske unije, na vseh ravneh organiziranosti. Program naj sindikalnim funkcionarjem omogočal pridobivanje spretnosti vodenja, znanje jezikov, spoznavanje informacijske in komunikacijske tehnologije. Ko smo projekt naše skupine predstavili drugim udeležencem, sem ugotovila, da naloga ni bila enostavna. O pripravi in vodenju projektov moramo pojasniti nekaj osnovnih pojmov. Projekt je več časovno in strukturno med seboj povezanih opravil in dejavnosti, ki jih izvajamo, da bi dosegli želeni cilj in to v določenem času in z razpoložljivimi viri (denarnimi, človeškimi in materialnimi). Idejni načrt projekta mora vsebovati odgovore na tale vprašanja: • kaj bi bilo treba narediti za uresničitev izbrane ideje, • koliko bo stala izvedba projekta, • kdaj bi bil lahko realiziran, • kdo bo moral biti vključen v realizacijo projekta. Da bi pridobili projekt, moramo pripraviti natančno ponudbo. Vodenje projekta je zelo zahtevno. Pri določanju vodje moramo biti zelo pozorni, kajti slab vodja lahko popolnoma uniči tudi dober projekt in skrha odnose med udeleženci. Projekt naj bi bil izveden z organiziranim sodelovanjem članov in v dogovorjenih rokih. Vodja projekta mora biti sposoben usklajevati Magda in Vanda sta bili v skupini s predstavnikom litovskih sindikatov- interese članov za dosego skupnega cilja. Seveda mora skrbeti, da bo delo opravljeno v predvidenem času in s predvidenimi stroški. Pogosto mora vodja reševati tudi konflikte, ki se ob delu vedno porajajo. Timsko delo Delo v timu naj bi potekalo po načelih parti-cipativnega vodenja in motivacije članov. V timih naj ne bi bilo hierarhije, udeleženci naj bi drug drugega priznavali za enakopravnega sodelavca. Vsi člani tima naj bi poznali vse podatke in odločitve sprejemali skupaj. Izvedba projekta Pri izvedbi projekta moramo spoštovati določene roke in obseg razpoložljivih sredstev. Truditi se moramo, da bo delo opravljeno kar se da dobro, kajti z dobro opravljenim delom bomo lahko dobili še kakšen projekt. Delo pri projektu moramo spremljati sproti in ob pojavu težav tudi takoj ukrepati. Zamujenih rokov praviloma ni mogoče nadoknaditi. Fazna in končno poročilo morajo biti izdelani v roku in v predpisani obliki. Vrednotenje projekta Ko končamo delo pri projektu, moramo pri' praviti tudi oceno vsega opravljenega dela - od zbiranja informacij za pripravo projekta do končnega poročila o izvedenem projektu. Samo dobra analiza opravljenega dela, uspehov in napak, posameznikov ter vodje projekta in njegovih ožjih sodelavcev nam bo pomagala pri pridobivanju novih projektov in vključevanju v tiste, ki se že izvajajo. Dokumen tiranje Že prvi dan dela pri projektu je treba nastaviti arhiv in vanj sproti vlagati vse dokumente. Dokumentacijo potrebujemo tudi za sestavljanja poročila o projektu in zaradi možnega revizijskega pregleda. Priprava in izvedba projekta zahtevata zelo veliko dela in pozornosti. Ravno zaradi tega je potrebno delo dobro organizirati, vendar se tudi prilagajati novim razmeram in biti pri tem inovativni. Udeleženci seminarja smo v dobrih treh dneh pridobili precej znanja in spretnosti na področju priprave in vodenja projektov, učinkovitosti dela in vodenja timov. Seveda smo se ob učenju tudi družili in si izmenjali izkušnje., Justi Arnu* Območna organizacija ZSSS Podravje dobila priznanje za študijske krožke Na slovesnosti ob tednu vseživljenjskega uče-nJa je Andragoški center Slovenije podelil priznanja za izjemne učne, promocijske in strokovne nose/ke na področju učenja odraslih. Posebna ^0rnisija je med 41 predlogi izbrala 14dobitni-^°v priznanj. Direktorica andragoškega centra v,da A. Mohorčič Špolar jih je skupaj s pred-5ednikom komisije Stanetom Vlajem podelila Jo-Zeku Horvatu Mucu, svobodnemu kulturnemu delavcu iz Murske Sobote, Veri Brgoč, učitelji- Sekretarki območne organizacije *SSS Podravje sta priznanje podelila v'da A, Mohorčič Špolar in Stane Vlaj. ci slovenskega in italijanskega jezika iz Prestranka, skupini za projektno učenje Pum iz Ajdovščine, študijskim krožkom pri Ljudski univerzi Slovenska Bistrica, skupini za samogovomišt-vo oseb z mornjami v duševnem razvoju iz Drage pri Igu, Srečku Krču, upokojenemu profesorju sociologije z Jesenic, Borutu Rovšniku, umetnostnemu zgodovinarju iz Ljubljane, Ivanu Kejžarju, upokojenemu profesorju iz Kranja, Dušici Kunaver, upokojeni profesorici angleščine in ruščine. Andragoškemu društvu-Univerzi za tretje življenjsko obdobje iz Velenja, Zvezi tabornikov Slovenije, Giotti Novi, zasebni izobraževalni ustanovi iz Ljubljane, območni organizaciji ZSSS Podravje in Mestni občini Maribor. Priznanje območni organizaciji ZSSS Podravje je takole obrazloženo: Nekoč so se ljudje rojevali v predvidljivem svetu. Skupnost, ki jih je sprejele medse, jih je naučila vsega, kar je bilo potrebno za skladno življenje v njej. Danes je drugače, svet je negotov in na vseh področjih zaznamovan z mnoštvom sprememb. Za uspešno vključevanje v njegove tokove ne zadošča več le solidarnost socialnih zaveznikov, kar naj bi sindikati v skladu s tradicijo bili; tudi dostop do informacij je le nujno potrebno orodje. Resnična moč se skriva v prebujeni zavesti in znanju, vedno novem znanju. Pravice in svoboščine so nam zagotovljene le, če jih poznamo in uveljavljamo. Tega se še posebej dobro zavedajo v območni organizaciji ZSSS Podravje, kjer so za potrebe svojega članstva poleg seminarjev, svetovanj, pravne pomoči, izdajanja različnih zloženk in brošur razvili tudi mrežo študijskih krožkov. Z vsem tem zagotavljajo nenehno kakovostno izpopolnjevanje zaposlenih, sindikalnih zaupnikov in članov svetov delavcev. Za kakovostno delo v študijskih krožkih so usposobili vodjo in več mentorjev, ki svoje znanje še izpopolnjujejo. Doslej so s pomočjo krožkov obdelali kar 13 tematskih področij. Tako so obravnavali: vprašanja soupravljanja v podjetjih, kako postati uspešen sindikalni zaupnik, kako v gospodarskih družbah zagotoviti socialno partnerstvo, kako v podjetjih reševati konflikte, kakšna je vloga sindikata v sferi dela, naloge sindikatov pred vstopom v Evropsko unijo, kako beležiti in ohranjati dokumente o sindikalnem delovanju, kakšen je položaj starejših delavcev, vodič po socialnovarstvenih pravicah, pravice delovnih invalidov, delovna razmerja po novem, prost pretok delovne sile, zaposlovanje tujcev in dnevni migranti, poti iz brezposelnosti. V vseh teh krožkih je sodelovalo več kot 100 sindikalnih zaupnikov in članov svetov delavcev. Sadovi njihovega dela so zanimive tematske brošure in priročniki, videokaseta, javni posveti in okrogle mize, pa tudi medijska osvetlitev perečih vprašanj. Vključevanje študijskih krožkov v širše socialno okolje je pripomoglo tako k širitvi novih spoznanj kot tudi k rasti kulture učenja in popularizaciji študijskih krožkov. F. K. Program izobraževanja sindikata KNG Novi zakon so proučili s sindikalnega zornega kota . Sindikat kemične, nekovinske in gumarske 'ndustrije Slovenije (KNG) je konec minule-8a tedna v Dobrni pripravil seminar o novem ''ttkonu o delovnih razmerjih za sindikalne za-uPnike iz Celja, Koroške, Podravja in Pomur-Ja. Največ udeležencev je bilo iz Henkla Slo-^ttija, Aera, Uteksola, Veplasa, Johnson Con-rolsa - NTU, Dekorja Kozje, Agro Ruš, Gar- hila. Kristala, Swatyja, Cinkarne, Prosana, TKI Hrastnik, Ilirije Lendava, Juketksa, Steklarne Rogaška, Messer Slovenije, Gumarne, Plastdis-penserja. Tima Laško. Novi zakon o delovnih razmerjih je prva predstavila Lidija Jerkič. Zlasti je opozorila na novo pogodbeno naravo delovnega razmerja in na akte, ki ga bodo po novem urejali. Andrej Zorko je udeležence seznanil z vsemi elementi, kijih mora vsebovati pogodba o zaposlitvi, ter o njenem prenehanju. O plačilu za delo po novem zakonu o delovnih razmerjih je govoril Brane Mišič, Milan Na seminarju je sodelovalo okoli 85 sindikalnih zaupnikov Sindikata KNG iz Celja, Koroške, Podravja in Pomurja. Utroša pa je zaupnike seznanil z nalogami sindikatov po novem zakonu, govoril je tudi o delovanju in varstvu sindikalnih zaupnikov. O uveljavljanju in varstvu pravic delavcev, o njihovih obveznostih, o delovnem času, nočnem delu, počitku, letnem dopustu in delovni knjižici pa je govoril Aleksander Cmok. Tako so sindikalni zaupniki v dveh dneh temeljito proučili vsa poglavja novega zakona o delovnih razmerjih, prav tako pa so dobili odgovore na različna vprašanja, ki sojih zastavili. Po besedah sekretarja sindikata KNG Marjana Barla je seminar zelo dobro uspel, saj so sindikalni zaupniki proučili novi zakon o delovnih razmerjih iz sindikalnega zornega kota. Seveda pa novega zakona ni mogoče v celoti spoznati samo na enem seminarju. Zato se bodo morali po Barlovih besedah sindikalni zaupniki še naprej individualno usposabljati, verjetno pa bo kasneje potrebno pripraviti še kakšen specializiran seminar o posameznih vprašanjih iz novega zakona. Vsekakor pa so sindikalni zaupniki novi zakon spoznali vsaj toliko, da jih delodajalci po novem letu, ko bo zakon začel veljati, ne bodo mogli žejnih prepeljati čez vodo. Za svoje sindikalne zaupnike na območju Dolenjske in Bele krajine, Kraško-Notranjske in Posočja bo sindikat KNG organiziral seminar o novem zakonu o delovnih razmerjih 17. in 18. oktobra, 24. in 25. oktobra pa bo enak seminar še za zaupnike Sindikata KNG iz Zasavja, Posavja, Ljubljane z okolico in Gorenjske. T K. Pogovor s sekretarko v območni organizaciji ZSSS v Celju Milico Dabanovič Sindikati morajo živeti na terenu, med članstvom! »Celje z okoliškimi občinami je še vedno močan center kemijske industrije v državi. Po številu članov Sindikata kemijske, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) je naše območje najmočnejše v državi, medtem ko se je v zadnjem desetletju število zaposlenih v gradbeništvu in lesarstvu na Celjskem več kot prepolovilo,« pravi sekretarka v območni organizaciji ZSSS v Celju Milica Dabanovič, ki opravlja sekretarske naloge za območne odbore Sindikata KNG, Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) in Sindikata lesarstva Slovenije (SINLES). Med naj večja kemijska podjetja ne celjskem območju sodijo Cinkarna, Aero, Tim Laško, Juteks, Novem in še nekatera. V panogi nekovin pa sta največji podjetji Steklarna Rogaška in Comet. »V kemijski in nekovinski industriji na našem območju dela preko 4000 delavcev, okoli 80 odstotkov pa jih je včlanjenih v sindikat KNG,« pojasnjuje Dabanovi-čeva. »V zadnjem desetletju, ko je tudi na Celjskem gospodarstvo zajela huda kriza, v kemijski industriji ni bilo večjih pretresov -vsaj tako velikih ne kot v številnih drugih panogah gospodarstva. V večini kemijskih podjetij so sicer zmanjšali število zaposlenih, vendar pa so probleme trajno presežnih delavcev reševali izključno z naravno fluktuacijo in mehkimi metodami. Še najhuje je bilo leta 1996 v Steklarni Rogaška, ko je bila ob lastninskem preoblikovanju in kadrovskih težavah usoda podjetja zelo negotova, vendar so v podjetju ob pomoči našega sindikata le našli rešitev.« Kemijska industrija na Celjskem je sproti reševala tudi ekološke probleme, zato ima danes na tem področju manj problemov kot v preteklosti. »K sanaciji in razvoju kemijske in nekovinske industrije so veliko prispevali tudi delavci, ki so se za razvoj podjetij in ohranitev delovnih mest marsičemu odrekli,« poudarja Dabanovičeva. »Tako so delavci v številnih kemijskih podjetjih na začetku devetdesetih let prejemali plače pod ravnijo kolektivne pogodbe, razliko pa so kasneje v procesu lastninjenja vložili v podjetja.« Zato so danes delavci v številnih kemijskih podjetjih na Celjskem pomembni notranji lastniki. Kdo ve, morda je ravno zaradi tega večina kemijskih podjetij v regiji še vedno v slovenski lasti, medtem ko so številna kemijska podjetja drugod po Sloveniji že pokupili tujci. Delavci terjajo, da s pogajanji dosežemo dvig izhodiščnih plač Kakšen pa je ekonomski položaj delavcev v kemijski industriji? »Položaj je, če ga primerjam z ekonomskim položajem delavcev v drugih panogah, relativno dober,« pravi Dabanovičeva. »Plače so v domala vseh podjetjih od 12 do 18 odstotkov nad kolektivno pogodbo dejavnosti. Zato predsedniki in člani sindikalnih podružnic v kemijskih podjetjih terjajo od funkcionarjev, da na pogajanjih z delodajalci, ta ravnokar potekajo, izborimo višje izhodiščne plače.« Delavci v kemijskih podjetjih nimajo problemov niti z regresom za malico in povračilom stroškov prevoza na delo in z dela ter z izplačilom jubilejnih nagrad, saj tako rekoč v vseh podjetjih spoštujejo kolektivno pogodbo. V večini podjetij so že v celoti prejeli tudi regres za letni dopust. »V večini kemijskih podjetij na našem območju je dobro razvit tudi socialni dialog, saj so odnosi med vodstvi podjetij in sindikalnimi podružnicami oziroma območnim odborom sindikata KNG korektni,« pravi Dabanovičeva. V tem je veliko prednosti, saj je za socialni mir v podjetjih in njihov nemoten razvoj to nujno. K razvijanju socialnega dialoga v podjetjih prispevajo tudi sveti delavcev, ki po besedah Dabano-vičeve delujejo v tretjini kemijskih in nekovinskih podjetij. Člani svetov delavcev praviloma v vseh podjetjih dobro sodelujejo s sindikatom, zato se ne srečujejo s problemom razmejitve pristojnosti med svetom delavcev in sindikatom. Sindikalisti v posameznih podjetjih na Celjskem se bojijo, da bodo podjetja začela ugotavljati trajno presežne delavce, saj v nekaterih močno čutijo posledice lanskega 11. septembra. Med podjetji, ki veliko izvažajo v Združene države Amerike, je tudi Steklarna Rogaška. Njena družba poob-laščenka je pred časom prevzela Steklarno Luminos iz Slovenske Bistrice, zdaj pa razmišljajo o prisilni poravnavi zanjo. »To za delavce ni dobra rešitev, ker ob prisilnih poravnavah največkrat izgubijo delo zaščitene kategorije zaposlenih,« opozaija Dabanovičeva. »Steklarna Rogaška ima tudi poslovno enoto Dekor v Kozjem z okoli 120 zaposlenimi. Zdaj ustanavljajo novo podjetje, ki bo prevzelo 70 delavcev, druge pa bodo prerazporedili v druga hčerinska podjetja (Steklarna Hram in Rogaška Les). Tudi po zaslugi sindikata bodo vsi prerazporejeni delavci, če bi novi delodajalec zašel v težave, še dve leti ustrezno zaščiteni, novi delodajalec jim bo moral zagotoviti ustrezna delovna mesta in najmanj enake plače. Čeprav smo v sindikatu upali, da ne bo nihče ostal brez dela, bo moralo predvidoma na zavod za zaposlovanje 16 delavcev.« Strah pred ugotavljanjem presežnih delavcev in prerazporeditvami pa je čutiti tudi v nekaterih drugih kemijskih podjetjih. Število zaposlenih v gradbeništvu se je zmanjšalo za polovico Precej drugačne razmere kot v kemijski industriji so v gradbeništvu. Na območju Celja so se številna gradbena podjetja v času najhujše krize v prvi polovici devetdesetih let sicer uspela Milica Dabanovič: Sindikalna vodstva morajo biti vesela pobud in predlogov iz sindikalnih podružnic in območnih odborov, saj dokazujejo, daje sindikat na terenu živ. izogniti stečaju, zato pa so močno zmanjšala število zaposlenih in masovno odpuščala trajno presežne delavce. »Število zaposlenih v gradbeništvu seje v zadnjem desetletju močno zmanjšalo,« pravi Dabanovičeva. »Poleg domačih delavcev je delo izgubilo tudi veliko tujcev, z dolgoletnim delovnim stažem.« Zdaj na celjskem območju poslujejo Ingrad, Gradis, Ljubečna, Schiedel Gradnja, Remont, Puv-Nivo. Največje podjetje je Ingrad, ki po prisilni poravnavi pred slabim desetletjem še vedno zaposluje preko 700 delavcev. Sicer pa je ta čas na Celjskem okoli 1500 delavcev v gradbeništvu, okoli 1200 pa jih je včlanjenih v SDGD. V gradbeništvu je največ kršitev kolektivnih pogodb pri plačah. Številna podjetja delavcem namreč izplačujejo plače z zamudo, šele po 25. v mesecu. Razlog je v finančni nedisciplini v našem gospodarstvu. Gradbena podjetja se srečujejo tudi s hudo konkurenco na trgu, saj se na javne razpise v Celju prijavljajo gradbeniki iz vse Slovenije, prav tako pa tudi gradbena podjetja iz Celja intenzivno iščejo posle po vsej državi. »Najhujša pa je nelojalna konkurenca, ki soji izpostavljena večja gradbena podjetja,« opozarja Dabanovičeva. »Marsikateri samostojni podjetnik, enako pa velja za mnoga manjša podjetja, zaposluje delavce na črno in jih plačuje na roko. Večja podjetja, ki morajo plačevati visoke davke in prispevke na plače, takšnim podjetnikom ne morejo konkurirati. V mnogih podjetjih izplačuje- J° regres po delih. Regres za ma-1'co podjetja v glavnem redno izplačujejo, pri prevoznih stroških Pa se marsikdaj že zapleta.« Konjunkture, kijoje bilo v grad-teništvu moč opaziti pred dvema orna ni več. Zato delodajalci varujejo na vsakem koraku, mnogi Pa poskušajo kaj privarčevati tu- z zmanjševanjem delavskih pra-''ic. »Naš sindikat mora biti zara- tega nenehno na preži,« pravi Lebanovičeva. »Če želimo zaščititi delavske pravice, moramo biti kot nekakšni policaji!« . Po mnenju nekaterih menedžer-Jev v gradbeništvu bi lahko naša gradbena podjetja del svojih težav rešila s prodorom na tuje trge. »O prevzemu del v tujini pa nekateri menedžerji več govorijo. kot storijo,« pravi Dabanovi-čeva. Delavci, ki so raztreseni po različnih gradbiščih, imajo po ocenah Dabanovičeve v gradbenih Podjetjih majhen soupravljavski vPliv. Če k temu dodamo še dejst-v°, da imajo notranji lastniki majhen lastniški delež v podjetjih in da so kapitalski tokovi v gradbeništvu slabo pregledni, potem vidimo, da so delavci v gradbeništ-Vu bolj kot delavci v drugih panogah odvisni od volje delodajal-aev- Na Celjskem v večini gradbenih podjetij nimajo niti svetov delavcev. Zato ostaja edini zaščitnih delavskih interesov sindikat delavcev gradbenih dejavnosti. Kriza je najhuje Prizadela lesarje , »Lesarji so v devetdesetih le-hh doživeli pravo katastrofo,« pra-yi Dabanovičeva. »Propadlo je ve-"ko podjetij od Bora Laško in Li-Pa Slovenske konjiče do Sopote Radeč in Bohorja iz Mestinj. Krizne čase so uspeli prebroditi ^amo v Garantu iz Polzele, Bo-hnrju iz Šentjurja, Mizarstvu Ro-Saška in še nekaterim manjših P0djctjih.« Veliko delavcev iz lesne indus-rije seje v devetdesetih letih sre-calo z brezposelnostjo, med nji-|bi pa je bilo tudi veliko invalidov. Kakor pravi Dabanovičeva, danes ^nogi med njimi še vedno niso bašli zaposlitve, zato prejemajo enarno nadomestilo. Problem pa °' ko se bodo upokojili, saj bo-0 njihove pokojnine znatno tanjše od sedanjega nadomestila. . hfa pogoriščih propadlih pod-vct|j so sicer zrasla nekatera no-ra.’ Vendar pa ta še zdaleč ne mo-eJo zagotoviti dela vsem delav-|eenL ki so si nekoč kruh služili v Sn' industriji. »Mnoga podjet- n 11 ja so propadla zaradi zastarelih tehnologij in proizvodov, pa tudi zaradi premalo usposobljenih in uspešnih menedžerjev. V lesnih podjetjih, ki so prebrodila krizo, prejemajo danes delavci plače po panožni kolektivni pogodbi, vendar pa so plače zelo skromne. Večina delodajalcev spoštuje tudi druga določila kolektivne pogodbe. »Podjetja, ki danes poslujejo, se bodo obdržala, novih pa verjetno ne bo veliko,« pravi sogovornica. »Delovno intenzivna proizvodnja tudi na območju Celja nima prave perspektive. Zdi se, da so večje razvojne možnosti na področju kemije in celo gradbeništva.« Predlogi in pobude s terena Sicer pa se, kakor pravi Dabanovičeva, Svobodni sindikati na Celjskem pripravljajo na sindikalne kongrese. Sindikat KNG bo imel kongres novembra, gradbinci in lesarji pa bodo imeli svoja kongresa po novem letu. »Območni odbori sindikatov dejavnosti aktivno sodelujejo v vsebinskih in kadrovskih pripravah na kongrese, posebej pa si želimo konstruktivno sodelovati pri oblikovanju dokumentov,« pravi Dabanovičeva. »Mislim, da bi vsi v sindikatih dejavnosti in v ZSSS morali biti veseli, če pride s terena čim več pobud, predlogov in novih idej. To je namreč dokaz, daje sindikat živ tam, kjer ga naši člani najbolj potrebujejo - na terenu! Zato se moramo pred kongresi v sindikatih čim manj ukvarjati s sabo, vso pozornost pa posvetiti temu, da bo sindikat čim bolj aktiven in živ v podjetjih in zavodih.« Kakor pravi Dabanovičeva, bodo območni odbori letos jeseni veliko pozornosti posvetili tudi seznanjanju sindikalnih zaupnikov z določili novega zakona o delovnih razmerjih. »Naše zaupnike in člane moramo usposobiti za njegovo realizacijo.« Ob tem pa Dabanovičeva ne po-zablja na osnovno nalogo sindikatov, ki je za delavce pravzaprav najbolj pomembna. »Naša osnovna naloga je, da članom zagotavljamo kakovostne storitve in jim nudimo nasvete ter pravno in drugo sindikalno pomoč, kar pravzaprav nenehno tudi počnemo.« Na vrata Dabanovičeve in drugih funkcionatjev območne organizacije ZSSS v Celju potrka vsak dan zelo veliko delavcev, ki potrebujejo sindikalno pomoč. Prav vsi jo tam tudi dobijo! Tomaž Kšela Sindikalna lista Oktober 2002 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) Javni sektor’ (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.363,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.180,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.518,00 2. Kilometrina (od 30. 4. 2002 dalje) 56,10 56,10 (od 14. 5. 2002 dalje) 55,47 55,47 (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 (od II. 6. 2002 dalje) 54,54 54,54 (od 25. 6. 2002 dalje) 54.75 54.75 (od 9. 7. 2002 dalje) 54,99 54,99 (od 23. 7. 2002 dalje) 54,84 54,84 (od 20. 8. 2002 dalje) 55,41 55,41 (od 3. 9. 2002 dalje) 55,50 55,50 (od 17. 9. 2002 dalje) 56,16 56,16 (od 1.10. 2002 dalje) 56,22 56,22 3. Ločeno življenje' 92.305,00 63.880,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 690,00 690,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 67.612,00 -za 20 let 101.418,00 -za 30 let 135.224,00 53.534.00 80.301.00 107.068,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 461.526,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 696.150,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči’ - po SKPD - ob smrti delavca 137.810,00 - ob smrti v ožji družini 68.905,00 107.068,00 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2002) 101.611,00 101.611,00 5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2002) 49.568,00 49.568,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) 125.805,00 - ali največ 160.418,00 (70 % povprečne slovenske plače) 125.805,00 I. J cl V lil ftCMUl IUUI * \>i\vnu .vrvni V llljaij IVZI^IIVZ 4.1 V ~ Ijcnje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu (najnižji - minimalni znesek) je določen z Aneksom h kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS 1 O I >T3 [rrfiTTnTTET št. 35/17. oktober 2002 SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE Anketa med delavci v obrti in člani Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Gasi za delavce v obrti niso rožnati V zadnjih letih v Sloveniji gospodarstveniki in politiki pogosto govorijo o nujnosti hitrejšega razvoja podjetništva. Slovenija bi morala pred vstopom v Evropsko unijo postati primerljiva tudi po pogojih za razvoj malega gospodarstva in podjetništva. O pogojih za razvoj samostojnega podjetništva in ekonomskem položaju delavcev smo se pogovarjali z nekaterimi delavci v obrti in z zaupniki Sindikata obrtnih delavcev Slovenije. Posledice finančne nediscipline občutijo tudi delavci Pred dvema desetletjema so bili delavci v obrti v takšnem položaju, da so si bolj ali manj vsi želeli najti zaposlitev pri zasebnem delodajalcu. Dandanes pa ekonomski položaj delavcev pri samostojnih podjetnikih ni več veliko boljši kot v drugih panogah gospodarstva. Pogoji za razvoj podjetništva pri nas še vedno niso dovolj ugodni, še zlasti obrtnike in podjetnike pesti velika finančna nedisciplina, ki je država ne zna ali noče obrzdati. To na svoji koži občutimo tudi delavci pri samostojnih podjetnikih. Namesto da bi se povečevalo število delavcev v obrti in podjetništvu, se povečujejo norme. Mnogi delavci morajo hočeš Vinko Koron, Velenje nočeš delati nadure. Delo v obratovalnicah postaja vse bolj intenzivno, saj sicer zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja ne bi mogle preživeti. Delavcem v večini obratovalnic danes ni lahko, prav tako pa ni lahko samostojnim podjetnikom, saj morajo nenehno vlagati v nove stroje, nove tehnologije in nasploh v razvoj, sicer bi jih povozil čas. V obratovalnici, v kateri delam, prejemamo delavci plače po kolektivni pogodbi, prav tako pa nam delodajalec redno izplačuje regres za malico in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. V skladu s kolektivno pogodbo smo dobili tudi regres za letni dopust. Država premalo stori za razvoj obrti in podjetništva Čeprav pri nas v zadnjih letih pristojni veliko govorijo o razvoju obrti in podjetništva, je država na tem področju premalo storila. V prvi vrsti bi morala država poskrbeti za finanč- no disciplino, saj sedanje neurejene razmere najbolj pestijo ravno samostojne podjetnike in drobno gospodarstvo. Sicer pa se mi zdi, da se ekonomski položaj delavcev v obrti postopoma vendarle izboljšuje. To zlasti velja za obratovalnice, v katerih je dobro razvit socialni dialog in v katerih delodajalci razvijajo sodobni timski način dela. Takšne obratovalnice praviloma dosegajo najboljše rezultate tudi na področju kakovosti dela in pri poslovanju. Delodajalec, pri katerem delam, spoštuje kolektivno pogodbo, zato zaposleni prejemamo plače in vsa druga izplačila po kolektivni pogodbi. Na vprašanje, ali so na boljšem delavci v obrti ali v industriji, pa je težko odgovoriti. Sam v obrti delam že 21 let in vem, da vsaka dejavnost od industrije do obrti doživlja svoja boljša in slabša obdobja. Enkrat so razmere ugodnejše v eni, drugič pa v drugi panogi. Delavec, ki želi biti uspešen, pa mora vedno prizadevno delati. Tega se držim tudi sam, saj sem že od nekdaj vajen delati. Cene se dvigajo, plače pa ne Zdi se mi, da se ekonomski položaj delavcev v obrti v zadnjih letih poslabšuje. Država je doslej premalo naredila za razvoj obrti in podjetništva, čeprav se o tem v javnosti veliko govori. Kljub vsemu pa je ekonomski položaj delavcev v obrti še vedno nekoliko boljši Marko Panzarin, Prebold od položaja delavcev v delovno intenzivnih panogah industrije. V obratovalnici, kjer sem zaposlen, prejemamo plače, ki so nekoliko večje, kot določa kolektivna pogodba. Ker je v naši kolektivni pogodbi izhodiščna plača prenizka, nam delodajalec daje več, kot piše v kolektivni pogodbi. Nasploh pa so plače delavcev v Sloveniji prenizke - tudi zato, ker so preveč obremenjene z davki in prispevki. Ker se cene nenehno povečujejo, plače pa ne sledijo podražitvam, mnoge družine čedalje težje shajajo. Fiksni stroški v družinskih proračunih se iz meseca v mesec povečujejo, kar lahko vsakdo opazi na svojih položnicah, ki jih mora plačevati-Zal pa se temu primerno ne povečujejo tudi plače. Posledice slabe plačne politike najbolj občutijo delavci v nižjih tarifnih razredih. Zdaj praktično že vsi delavci od prvega do četrtega tarifnega razreda prejemajo enake, minimalne plače. To ni več normalno, zato bi bilo nujno dvigniti izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah. Ekonomski položaj delavcev v obrti se ne izboljšuje Rado Slavič, Hotinja va» V naši obratovalnici prejemamo delavci pla' če po kolektivni pogodbi. Delodajalec spoštuje pogodbo tudi pri izplačilu regresa za letni dopust, regresa za malico, pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela in pri drugih iZ' plačilih. Res pa je, da so plače po kolektivni pogodbi prenizke, zato bi lahko glede na vloženo delo in trud prejemali višje plače. Nasploh se mi zdi, da se ekonomski položaj delavcev v obrti v Sloveniji že dolgo časa ne izboljšuje. Temu v veliki meri botruje tudi država, ki ne zagotavlja ustreznih pogojev za normalno poslovanje in razvoj sam°' stojnega podjetništva in malega gospodarstva-V tej državi ni nobenega reda. Samo poglejmo, kakšne so razmere na področju finančnega poslovanja in kako se država loteva reševanja problema finančne nediscipline. Za; radi takšnih neurejenih razmer v Sloveniji ni lahko biti samostojni podjetnik in mali delo; dajalec. Zakaj se nihče ne vpraša, zakaj vee Reševanje delovnih sporov Dništvo Arbit želi uveljaviti arbitražo Novi zakon o delovnih razmerjih, ki bo začel veljati v začetku prihodnjega leta, in zakon 0 varnosti in zdravju pri delu, ta je začel ve-|iati januarja letos, temeljito spreminjata urejuje sporov med delavci in delodajalci. Namesto sodnega urejanja sporov, ki pogosto traja P^dolgo in tudi stane veliko, naj bi bolj upo-rat>ljali arbitražo. Možnosti stalnega arbitriranja v vseh delov-n'h sporih po vsej državi želi organizirati in zanje ponuja storitve Društvo Arbit iz Kranja. Pri lem se zgledujejo po razvitih državah, kjer večino sporov ne rešijo na sodiščih, ampak z izvensodnimi postopki. Odločili so se za stalno arbitražo, ki bo imela listo stalnih arbitrov. Stalna arbitraža bo imela strokovno in administrativno podporo, s čimer naj bi se poenotila tudi praksa arbitriranja. Stranke, ki bodo sodelovale v arbitražnem postopku, bodo lahko sporazumno tudi same izbirale arbitre, vendar le z liste. Če se stranke o arbitrih ne bodo mogle sPorazumeti, jih bodo imenovali predsedniki nrbitraž. Seveda bodo stranke morale arbitra-z« tudi financirati. Arbitraža bo pri svojem odločanju povsem samostojna. V arbitraži udeležene stranke se NkIo morale odreči sodnemu varstvu. K temu se bodo lahko zatekle le, če bi arbitraža odločila v nasprotju s svojimi pravili in s tem eno °d strank prikrajšala za njene pravice. Društvo je že sprejelo pravilnik o arbitraž-nem postopku. Podlaga za arbitražo je sklenitev arbitražnega sporazuma, ki se za določen spor sklene v pisni obliki. Arbitraža bo razsojala v skladu s slovensko zakonodajo. Udeležene stranke naj bi praviloma izbirale arbitre iz bližnjih krajev, saj bi s tem zmanjšale stroške. Seveda k temu ne bodo zavezane, lahko bodo izbrale kogar koli z liste arbitrov. Sedež arbitraže naj bi bil praviloma tam, kjer ima sedež predsednik arbitražnega senata ali kraj, kjer je spor nastal. Za arbitre so lahko izbrani le strokovnjaki za delovnopravno področje in so univerzitetni diplomirani pravniki. Enostavne spore iz delovnopravnih razmerij in varstva pri delu bo reševal arbiter posameznik. Arbitražni senat se bo imenoval, če se bosta tako dogovorili udeleženi stranki. Za težje spore štejejo spori, v katerih mora arbitraža pridobiti mnenja drugih strokovnjakov s področja varstva in zdravja pri delu. Arbitraža že ima stalno listo domačih arbitrov (na njej je sedaj kakšnih 50 imen in se bo stalno dopolnjevala) in tudi listo stalnih strokovnih sodelavcev s področja delovnih razmerij in varstva ter zdravja pri delu. Strokovni sodelavci bodo lahko vodili predarbitražni postopek. Če bo od njih to zahteval arbiter posameznik, se bo moral strokovni sodelavec v petih dneh odločiti ali bo izdelal mnenje, pisni elaborat o zadevi pa oddati v 30 dneh. Društvo Arbit je že sprejelo pravilnik o arbitražnem postopku. Iz njega povzemamo: Arbitražni postopek se bo začel s tožbo, ki se pošlje vodji arbitraže. O glavni stvari se izda arbitrarna odločba, ki se sprejme z večino glasov. Senat mora strankama poslati odločbo v 30 dneh po končani obravnavi. Če se odločba izda brez obravnave, jo je treba izdati najkasneje v treh mesecih od vložitve tožbe. Arbitrarna odločba je dokončna (zoper njo ni pritožbe) in jo morata stranki nemudoma izvršiti. Če se stranki pred sprejetjem arbitražne odločbe poravnata, izda senat sklep o končanju arbitražnega postopka in zapiše poravnavo v obliki arbitražne odločbe. Vsaka stranka lahko v 30 dneh po sprejemu odločbe zahteva, naj jo senat ali arbiter obrazloži. Pisno obrazložitev je treba oddati v 14 dneh. Vsaka stranka lahko zahteva tudi dopolnilno arbitražno odločbo. Vsaka stranka v arbitraži nosi svoje stroške. Stranki pa morata pokriti stroške arbitraže, ki obsegajo nagrado za arbitra ali senat, potne in druge razumne stroške arbitrov in strokovnih sodelavcev, stroške za izvedbo dokazov in administrativne stroške. Tožnik mora ob vložitvi tožbe položiti predujem za stroške arbitraže, ki ga določi vodja arbitraže ali predsednik senata. Za določitev nagrade arbitrom se uporablja odvetniška tarifa in pravila plačevanja sodnih izvedencev. Društvo Arbit ima sedež v Kranju, telefon in faks je 04/259-13-02. Oseba za stike je Irena Oman, njen e-mail je arbit@sioI.net. F. K. polovica samostojnih podjetnikov pri nas ninia zaposlenega niti enega delavca? Če bi ^žava zagotovila red, finančno disciplino in evropske pogoje za razvoj malega gospodarja in samostojnega podjetništva, bi se tudi stevilo brezposelnih v Sloveniji lahko bistveno Zrnanjšalo. ^bcff delodajalcem ni lahko Ekonomski položaj delavcev v obrti se v Zadnjih letih ni veliko spremenil, čeprav se nekoliko razlikuje od obratovalnice do obra-tovaInice. Pogoji za razvoj malega gospodar- Dragan Tomič, Izola stva in samostojnega podjetništva pri nas še vedno niso ustrezno urejeni. Država premalo stori za razvoj drobnega gospodarstva, ki je za uspešnost celotnega slovenskega gospodarstva zelo pomembno. Zato dandanes tudi samostojnim podjetnikom oziroma delodajalcem ni lahko. Upam, da se bodo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo razmere izboljšale in da bodo pogoji za poslovanje in razvoj v obrti in drobnem podjetništvu pri nas vsaj tako ugodni kot v Evropski uniji. Položaj delavcev ni povsod enak Zdi se mi, da ekonomski položaj delavcev v obrti ni v vseh obratovalnicah enak. Tisti delavci, ki imajo srečo, da delajo pri dobrem in uveljavljenem obrtniku, imajo ustrezen ekonomski položaj. Drugače pa je z delavci, ki delajo pri novodobnih kapitalistih, ki bi radi čez noč obogateli. Delodajalci, ki imajo obrt prijavljeno že dvajset ali trideset let, so praviloma dobri delodajalci. Z delavci imajo dobre odnose, prav tako pa spoštujejo kolektivno pogodbo in vse druge pravice delavcev. Včasih je bil ekonomski položaj delavcev v obrti boljši kot položaj delavcev v industriji, zdaj pa je vse odvisno od poklica in panoge, v kateri človek dela. V storitvenih de- 9 Fanika Pavič, Celje javnostih so plače praviloma boljše kot v proizvodnji. Položaj delavcev v obrti se po moji presoji že vrsto let postopoma poslabšuje. Velik del odgovornosti za takšne razmere nosi država, ki na ta ali drug način obratovalnicam pobere toliko, da se ne morejo normalno oziroma nemoteno razvijati. Na področju obrti je pri nas še vedno tudi premalo socialnega dialoga, saj miselnost delodajalcev, države in delavcev ni na isti valovni dolžini. Za hitrejši razvoj obrti bi morali okrepiti socialni dialog ter uskladiti pričakovanja in cilje. Potem bi bili tudi rezultati za vse boljši. T. K. Emona Merkur v stečaju Na Ptuju je brez dela ostalo 55 trgovcev Na okrožnem sodišču na Ptuju je stekel stečajni postopek za trgovsko podjetje Emona Merkur, ki je bilo že dalj časa v težavah. Sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Ignaca Mariniča. Ob uvedbi stečajnega postopka je ostalo brez rednega dela in zaposlitve 55 delavcev. Stečajni upravitelj je najprej opravil inventuro in zaščitil premoženje stečajnega dolžnika, nato paje v nekaterih trgovinah začel prodajati stare zaloge Emone Merkurja s 30-odstotnim popustom. Po uvedbi stečajnega postopka je blago Emone Merkurja na razprodaji. Za opravljanje tega delaje poklical začasno nazaj na delo le 14 delavcev. Delavci Emone Merkurja so pet tednov pred uvedbo stečajnega postopka stavkali, saj jim vodstvo podjetja že od maja ni več izplačevalo plač in drugih prejemkov. Zaradi tega so predlog za uvedbo stečajnega postopka na sodišče vložili sami ob pomoči sindikata delavcev trgovine (SDTS) in službe pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS na Ptuju. »Delavci in člani sindikata smo že dalj časa opozarjali na probleme in nepravilnosti v našem podjetju, vendar naših opozoril ni nihče od pristojnih ustrezno upošteval,« pravi predsednik podružnice sindikata SDTS v Emoni Merkurju Marjan Sitar. »Ko smo zaradi napak in problemov v podjetju ostali brez plač, nam razen sindikata ni nihče priskočil na pomoč. Tako smo bili na koncu prisiljeni celo predlog za uvedbo stečajnega postopka na sodišče vložiti sami. Naš sindikat je moral ob vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka tudi sam plačati sodno takso. Ali ni to več kot žalostno?« se upravičeno sprašuje Sitar. Delavci Emone Merkurja so zadnjo plačo prejeli 18. maja. Od tedaj do začetka oktobra je minilo že skoraj pet mesecev, vendar še vedno niso prejeli ničesar, razen solidarnostne pomoči sindikata. »Ko je šlo podjetje v stečaj, smo ob pomoči sindikata vložili zahtevo za izplačilo sredstev iz jamstvenega sklada,« pojasnjuje Sitar. »Vendar so nam pristojni povedali, da bomo sredstva iz jamstvenega sklada dobili šele po preteku 30 do 60 dni. Tako bomo delavci Emone Merkurja prak- f/ w tično ostali brez vsakih dohodkov šest mesecev, čeprav smo v podjetju ves čas prizadevno delali in nismo nič krivi za njegove težave in propad. V Sloveniji problem delavcev, ki so zaposleni pri insolventnih delodajalcih, ni ustrezno rešen.« Ko je bilo delavcem Emone Merkurja najtežje, jim je na priskočil samo sindikat. »Sindikat delavcev trgovine Slovenije je vsem članom zagotovil enkratno pomoč. Na pomoč pa so nam priskočili tudi sindikati iz treh oziroma štirih območij. V našem primeru seje pokazalo, daje enotnost in solidarnost v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije na visoki ravni. Vsi drugi pa so na nas pozabili.« Kakor pravi Marjan Sitar, so se bili delavci Emone Merkurja prisiljeni zateči po socialno pomoč na pristojne centre za socialno delo, čeprav so bili še v rednem delovnem razmerju. »Odkrito moram povedati, da nam je bilo vsem skupaj težko. Človeka je sram prositi za socialno pomoč, če je redno zaposlen in vsak dan dela na delovnem mestu. Vendar pa so nas ekonomske razmere, povezane s krivicami, ki smo jih doživljali, prisilile, da smo dali vloge na centre za socialno delo. Res paje, daje sram v takšnih primerih odveč, saj vsak delavec vso delovno dobo plačuje prispevek, da bi bil v primeru stiske tudi sam deležen socialne pomoči. Da so bili delavci Emone Merkurja prisiljeni prositi za socialno pomoč, bi moralo biti sram predvsem tiste, ki so podjetje pripeljali v tako žalostno stanje. Sram pa je lahko tudi pristojne v državi, ki kljub številnim opozorilom sindikata doslej niso ustrezno uredili položaja delavcev pri insolventnih delodajalcih. Novi zakon o delovnih razmerjih prinaša na tem pod- Marjan Sitar: Ko nam je bilo najhujše, nam je priskočil na pomoč samo sindikat. »Glavni krivec za propad podjetja je vedno direktor!« Na Ptuju v teh dneh poteka polemika o tem, kdo je kriv za propad Emone Merkurja. Ptujski Tednik je septembra objavil daljši intervju z bivšim direktorjem Emone Merkurja Marjanom Ostroškom, kije bil načelu podjetja 22 let, šest mesecev pred uvedbo stečajnega postopka pa so ga odpoklicali. Ostroško je med drugim dejal, da izredno težko doživlja obtožbe delavcev, češ daje glavni krivec za propad podjetja. »Lahko rečem, da je gonja neupravičena, saj sem vsa leta skušal pomagati sodelavcem, ki so iskali pomoč in bili v stiski,« je med drugim dejal Ostroško. »Ker sem žrtveno jagnje, mi je vse najlažje pripisati. Moja napaka je bila, da sem bil preveč naiven, gradil sem na zaupanju in na prevelikem socialnem gledanju pri reševanju problemov.« Ostroško je omenil tudi, daje bila v obdobju lastninskega preoblikovanja podjetja opravljena analiza poslovanja od leta 1997 ter projekcija poslovanja za obdobje od leta 1998 do 2003. »Iz analize je bilo ugotovljeno, da je družba morala premostiti veliko problemov, ki so izhajali iz likvidacije Emone in odkupa 33-odstotnega deleža, denacionalizacije in drugega. V programu razvoja je bila investicija v Volan in postopna izselitev iz denacionaliziranih lokalov. V programu je bila tudi sprememba prometnega režima v starem mestnem jedru, kije povzročila 30-odstotni upad prometa. Načrtovali smo opustitev nekaterih programov in razvoj veleprodaje. Uprava družhe je bila tudi v dogovorih za povezavo v večji sistem; žal zaradi nasprotovanja nekaterih delničarjev do tega ni prišlo.« Ostroško je prav tako dejal, da so bile v podjetju tudi notranje slabosti pri doseganju gospodarskega načrta, v zvezi s čimer ni pravočasno ukrepal na kadrovskem področju. Po njegovih besedah je tudi s sindikatom preveč dolgo tekel pogovor o racionalizaciji in reorganizaciji. »Ker ni bilo nekrite izgube iz preteklih let, niti prevelike zadolženosti, bi bilo program reorganizacije možno izvesti. Tudi za leto 2002 bi bila ob izvedeni reorganizaciji bilanca lahko pozitivna. V nobenem primeru pa se nisem mogel strinjati z opuščanjem dejavnosti v obsegu, ki je bil potem izveden.« Bivšemu direktorju je odgovoril kar direktor Radia-Tednika Ptuj Božidar Dokl. »Ne zatiskajmo si oči in se zavedimo dejstva: Emona Merkurje poslovala slabo, pa ne samo zadnjih šest mesecev, odkar na razmajanem vodilnem stolčku ni več sedel gospod Ostroško. Slabo je poslovala že nekaj let,« je zapisal Dokl. Po njegovih besedah je bila včasih Emona Merkur na Ptuju enako močna kot Mercator. Nato pa so se začele odpirati nove trgovine in vsaka je Emoni Merkurju odžrla košček pogače. In kaj je korenitega storilo vodstvo Emone Merkurja? Nič. Z nečim pa so se menda morali ukvarjati. Baje (spet te govorice) so intenzivno povečevali svoj lastniški delež v podjetju. Če špekuliramo, so morda celo želeli podjetje spraviti na kolena, izvesti prisilno poravnavo in ga poceni odkupiti, nato pa, če ne drugega, prodati nepremičnine. In danes si upa takšen direktor trditi, daje gonja neupravičena? Direktorje vedno glavni krivec za propad podjetja,« je zapisal direktor Ra-dia-Tednik Ptuj Božidar Dokl. Če je sklepal škodljive pogodbe ali si neupravičeno kaj prilastil, je kriv po zakonu. Če pa so ga delavci vodili žejnega čez vodo in naredili toliko škode, daje podjetje propadlo - je spet kriv, ker zaradi nesposobnosti ni pravočasno ukrepal ali se umaknil. V mornarici velja, da kapitan zadnji zapusti ladjo. V Emoni Merkurju so kapitana vrgli Čez krov, ampak žal prepozno. Ladja seje že potapljala, in to hitro! Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije Priprave na 3. kongres Predsedstvo SGiT je prejšnji teden obravnavalo priprave na 3. kongres tega sindikata, ki bo 14. in 15. novembra v Murski Soboti. Ker je bil kot kandidat za predsednika evidentiran le Iztok Bratož, Je predsedstvo le njega uvrstilo na kandidatno listo. ^ sekretarko sta bila evidentirana Karmen Leban in Pavel Vrhovnik, ki pa ni pravočasno dal soglasja h kandidaturi. Na kandidatni listi za sek-retarko je tako le Karmen Leban. Predsedstvo je obravnavalo tudi evidentirana kandidata za predsednika in sekretarja ZSSS Dušana Semoliča in Milana Utrošo in podprlo oba. Pri razpravi o kandidatih za člane državnega sveta Je predsedstvo podprlo kandidaturi Dušana Semoliča in Vekoslave Krašovec. V nadaljevanju so člani predsedstva določi- li predloge sprememb in dopolnitev statuta SGiT, poročila o delu sindikata v mandatnem obdobju 1998-2002 in program za naslednje mandatno obdobje. Med programskimi nalogami so tudi: - stoodstotno usklajevanje plač z inflacijo, - pravica do 13. plače, - obveznost delodajalcev za plačevanje stroškov v zvezi z dualnim sistemom izobraževanja, - identifikacijska kartica za sindikalne zaupnike. Na seji je sodelovala tudi pomočnica glavnega republiškega inšpektorja za delo Mojca Burger, ki je poročala o opravljenih inšpekcijskih pregledih v podjetjih, kjer se po mnenju SGiT dogajajo pogoste kršitve kolektivne pogodbe de- javnosti. Imenovala je več podjetij, ki sojih inšpektorji opozorili na nepravilnosti in zahtevali, naj jih vodstva podjetij odpravijo. Poročilo o opravljenih pregledih še ni zaključeno, ko bo, ga bo prejel tudi SGiT. Člani predsedstva so v razpravi menili, da sindikat dobro sodeluje z inšpekcijo za delo. Sodelovanje je treba še izboljšati na območju Celja in Koroške. Sindikati podjetij iz Posočja in Kraško-Not-ranjskega so se dogovorili za ustanovitev skupnega območnega odbora SGiT. Za predsednika so izvolili Djurico Bogdanova iz Vrtojbe, sekretarske naloge pa so poverili Bojanu Kramerju, sekretarju ZSSS Kraško-Notranjskega. Predsedstvo je z imenovanjem sekretarja soglašalo. Predsedstvo je obravnavalo tudi prizadevanja Sindikata trgovine Slovenije v zvezi z obratovalnim časom prodajaln in mu izreklo vso podporo. Poslancem predsedstvo predlaga, naj upošteva interese zaposlenih, ki jih zastopa sindikat trgovine pri ZSSS. F K Sodelovanje med Gorenjem Orodjarno in Magno se razvija Med zaposlenimi v Gorenju Orodjarni in Mag-n° Presstec AG iz Avstrije se poleg poslovnih °dnosov razvijajo tudi druge oblike sodelova-nja. Avstrijsko podjetje izdeluje odpreske za avtomobilsko industrijo, v Gorenjevi Orodjarni pa kupuje orodja zanje. Ker so Avstrijci (povezani so v veliko kanad-sko multinacionalko) želeli sodelovanje razširiti tudi na športno in družabno področje, so Ve-tenjčani letos najprej obiskali Weiz, v začetku oktobra pa so Avstrijci vrnili obisk. Najprej so s’ ogledali novo tovarno in bili prijetno prese-nečeni nad njeno urejenostjo. Zaradi tega seje ^upanje v naše orodjarje še povečalo. Po ogledu tovarne so se gostitelji z gosti pokorili še v nogometu in to na velikem igrišču. Piko kot na prvi tekmi so tudi tokrat z 2:1 zma-Suli predstavniki Magne. Predstavniki obeh lo-''urn so se pomerili tudi v gokartu, kjer je bil naj-uhrejši domačin Boštjan Kusterbajn. Kot je ob zaključku povedal vodja prodaje v Sodjami, bodo Velenjčani junija spet gostovali v Weizu. Do takrat pa bodo poskušali izboljšati Sv°je nogometno znanje. Hinko Jerčič [°«ju nekaj novosti, ki bodo, kot kaže, manj bo-eče za delavce. Delavci Emone Merkurja bodo ob pomoči služ-jk Pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS . tuj vložili terjatve v stečajnem postopku. Pod-{etJc je ob stečaju delavcem dolgovalo neizpla-aue plače za pet mesecev, regres za letni do-k*st in vrsto drugih neizplačanih prejemkov. V [j Prečju podjetje vsakemu delavcu dolguje oko-- IT|riijon tolarjev. Prve analize premoženja ste-^Ujnega dolžnika po Sitarjevih besedah kažejo, g Je Emona Merkur kljub vsemu imela ob ste-^'ju še nekaj premoženja v nepremičninah. Zato p. ®Vc' upajo, da bodo prej kot slej dobili po- a<-ane vsaj prednostne terjatve. Večina sedaj že bivših delavcev Emone Merkurja, ki so se morali kot brezposelne osebe prijaviti na zavodu za zaposlovanje, sodi po Sitarjevih besedah med težje zaposljive starejše delavce. »Na Ptuju je stopnja brezposelnosti med najvišjimi v državi. Trgovcem je zelo težko najti redno zaposlitev, še zlasti, če niso več mladi. Zato imamo bivši delavci Emone Merkurja zelo majhne možnosti, da bi hitro našli novo zaposlitev.« Kljub vsemu hudemu, kar so delavci Emone Merkurja doživeli v zadnjem mesecu, pa so ohranili pokončno držo. »Več kot 95 odstotkov delavcev je včlanjenih v sindikat delavcev trgovine. Dogovorili smo se, da bomo vsi še naprej ostali člani sindikata in tako prispevali k boju Svo- bodnih sindikatov za interese delavcev in za bolj pravično delovnopravno zakonodajo,« pravi Sitar. »Pa ne samo to. Dogovorili smo se tudi, da se bomo vsi še enkrat zbrali na sindikalnem zboru, ki ga bomo popestrili z družabnim srečanjem. Na njem si bomo lahko stisnili roke, predno se razidemo. Eden drugemu pa se bomo lahko zahvalili tudi za dolgoletno prizadevno delo v Emoni Merkurju, kjer je večina delavk in delavcev pustila najlepša in najbolj ustvarjalna leta življenja. Delavci smo v Emoni Merkurju delali prizadevno in dobro, zato se lahko od podjetja, ki so ga »zavozili« drugi, poslovimo z dvignjeno glavo.« T. K. Iz dnevnika delavca Jožeta Ljudstvo je bolj pametno od delodajalcev »Fantje, kdo bo prihodnji mesec delal nadure?« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi povprašal skladiščnik Rudi. »To moram vedeti, da bom lahko v skladišču pripravil dovolj repromateriala.« »Name ne računajte več,« je kot iz topa izstrelil rezkar Vili. »Vili, zakaj pa ti ne boš več delal nadur?« je zanimalo Rudija. »Saj veš, da se boš z golo delavsko plačico težko prebil iz meseca v mesec.« »Gola delavska plačica dandanes še za pošten pogreb ne zadostuje, kaj šele za preživetje,« se je zarežal mizar Tone. »Kdo ve, morda pa je Vili kaj podedoval, da mu ni več treba delati nadur!« »Ali pa je morda zadel na lotu,« je smeje dodal kurir Peter. »Fantje, brez potrebe ugibate,« je preudarno dejal Vili. »Za nadure se ne morem prijaviti, ker me čez mesec dni preprosto ne bo več tukaj!« »Kajjj, kakooo?« smo presenečeno povprašali vsi v en glas. »Kam pa greš?« »Vili, ali greš že v pokoj?« je presenečeno povprašala Sonja iz računovodstva. »Saj se Vili še ne more upokojiti,« je zamahnil z roko strugar Lojze. »Za upokojitev še ni dovolj star, pa tudi delovnih let še nima dovolj. Ali ni tako, Vdi, saj sva začela delati istega leta?« »Kdo pa pravi, da se bom upokojil,« je nejevoljno odvrnil Vili. »Saj sem vendar v najlepših letih, ali ne?« »Morda pa bo Vili menjal službo,« je dejala Sonja. »Ha, ha, ha,« smo se vsi zasmejali na ves glas. »Sonja, kdo ga bo pa pri 55 letih še vzel v službo?« »Dandanes sodijo že delavci, ki so starejši od 40 let, med težko zaposljive,« je dejal Peter. »Zdaj pa mi povejte, kateri delodajalec bo na novo zaposlil delavca, ki je starejši od 50 let. To je utopija!« »Dandanes veljajo delavci med 40 in 60 letom za iztrošene, ostarele in odpisane,« je dejal Lojze. »Praktično smo toliko stari delavci pri nas ne-z.aposljivi.« »Kdo pa pravi, da mislim menjati službo?« je z roko nejevoljno zamahnil Vili. »Vili, kaj pa bo potem prihodnji mesec s tabo?« je povprašal Rudi. »Ali si morda kaj bolan?« »Kaj bi bito?« je z velepomembnim glasom odvrnil Vili. »Na volitvah bom kandidiral za župana!« »Kajjj?« smo vzkliknili v en glas. »Vili, kdo te bo pa volil, saj vidiš, da smo starejši delavci v tej deželi samo še za na odpad,« je s skrušenim glasom dejal Lojze. »Ej, fantje, vidim da ne prebirate znanstvenih raziskav,« je veselo dejal Vili. »Za župana bom kandidiral zaradi tega, ker imam vse lastnosti, ki jih volivci pričakujejo od župana. Zato bom zagotovo izvoljen!« »Hm, hm,« je zamrmral Lojze. »Kakšne pa so te lastnosti?« »Največ možnosti za izvolitev na predsedniških in županskih volitvah imajo kandidati, ki so stari od 40 do 60 let, ki so moški, ki se doslej niso ukvarjali s politiko in ki prihajajo iz gospodarstva,« je veselo pojasnil Vili. »Pa naj še kdo reče, da na županskih volitvah ne bom zmagal?« »Vili, saj to ni mogoče,« se je v pogovor vključila praktikantka Suzana. »Ti si se verjetno zmotil. Lastnosti, ki si jih naštel, so lastnosti težje zaposljivih delavcev! Kdor je starejši od 40 let in nima nobenih političnih zvez, ker je vse življenje pridno delal v gospodarstvu, nikakor ne more dobiti nove zaposlitve.« »To je res,« je zaskrbljeno dejal Vili. »Zagotovo pa lahko rečem, da sem zaključke znanstvene raziskave pozorno prebral in da se nisem zmotil.« »Hm, hm, to pa je zares zapleteno,« je odkimal z glavo Rudi. »Nekaj je tu narobe. Glede na to, kateri kadri so dandanes na trgu dela pri nas najbolj cenjeni, bi človek pričakoval, da mora imeti kandidat na predsedniških ali županskih volitvah naslednje lastnosti: star mora biti od 28 do 33 let, imeti mora dolgoletne politične izkušnje in zveze, poleg tega pa ne sme imeti izkušenj v gospodarstvu, kjer bi lahko prišel v stik s sindikati. < Glede trn razmere na trgu de- la bi človek pričakoval, da mora biti kandidat za predsednika ali župana mlad moški. Če gre za mlado žensko, pa mora dodatno imeti še lepe noge, poleg tega pa mora že pred volitvami podpisati odstopno izjavo in jo deponirati v državni ali občinski blagajni. Z izjavo se mora zavezati, da v petih oziroma desetih letih, ko bo predsednica države oziroma županja ne bo zanosila in rodila.« »Vidiš, Rudi, znanstvene raziskave javnega mnenja pa kažejo drugače, «je veselo dejal Vili. »Sam imam na volitvah za župana veliko več možnosti za izvolitev kot moji mladi protikandidati ter mlade in lepe protikandidatke z dolgoletnimi političnimi izkušnjami.« »Hm, hm,« je zmajal z glavo Peter. »To pa je zares čudno: na trgu dela je za delavca velik hendikep, če je povezan s sindikati, na predsedniških in županskih volitvah pa imajo več možnosti kandidati, ki sodelujejo s sindikati.« »Hm, hm,« smo si začeli vsi razbijati glavo. »To pa je zares nenavadno: tisti delavci, ki so jih na trgu dela delodajalci dobesedno odpisali in so praktično nezaposljivi, imajo največ možnosti, da na predsedniških in lokalnih volitvah dobijo mandat za opravljanje najbolj odgovornih in najbolj zahtevnili del v državi - torej za vodenje države in občin? Tu nekaj ni logično!« »Pa še kako logično je to!« je vzkliknila kuharica Špela, ko je privihrala v menzo s polno skledo ričeta za repete. »St\’ari so preproste: naši novodobni kapitalisti in neizkušeni delodajalci se bojijo pametnih, sposobnih, izkušenih in uglednih delavcev, ker z njimi ne bi mogli tako »pometati« kot z mlajšimi in neizkušenimi. Ljudstvo pa je pametnejše od delodajalcev in ve, kakšne sposobnosti morajo imeti ljudje za opravljanje najbolj zahtevnih in odgovornih del.« V času priprav na kongrese sindikatov dejavnosti in ZSSS imajo polne roke dela tudi v območnih organizacijah ZSSS po vsej Sloveniji. Med najbolj obremenjenimi so tajnice, saj dajejo administrativno in tehnično podporo domala vsem rednim in izrednim sindikalnim aktivnostim. To dokazuje tudi naš posnetek, na katerem je tajnica ptujske območne organizacije ZSSS Zvonka Kolednik med računalnikom in svojo bogato obloženo pisalno mizo. Čeprav ji vsak dan prinese še kakšno novo nalogo, ji uspe s prizadevnim in odgovornim delom vse opraviti točno in zanesljivo. r. K. Kavica »Če bi bila jaz tvoja žena, bi ti v kavo dala strup,« je dekle dejalo bivšemu fantu. »In če bi bil jaz tvoj mož, ki takšno kavico tudi z veseljem popil!« Fotokopije »Gospoddirektor, ali lahko vrženi te pogodbe v koš?« vpraša tajnica-»Seveda, saj so kriminalisti že vse fotokopirali! « Priporočilo »Gospodična, imate priporočil0 prejšnjega delodajalca ?« »Seveda!« »No, potem pa ga, prosim, pokažite.« »Trenutno še ne morem. Čez kakšne štiri mesece pa ga boste že lahka opazili.« Prihodnji teden izide Osnove ekonomije in plačnega sistema Priročnik za sindikalne zaupnike j^lepna beseda avtorja Braneta "••šiča: Plačni sistem v Sloveniji smo oblikovali pred dvanajstimi leti. V njem je veliko usedlin iz obdobja družbene lastnine in samoupravnega so-C|alizma. Hkrati s kapitalizmom pa se razvija tudi l/g dela, ki ga ni več mogoče uravnavati s pre-*lvelo politiko. Leta 1990 smo s splošno kolektivno pogod- bo uveljavili izhodiščne plače in količnike po tarifnih razredih. Ker smo izhodiščne plače postavili dokaj nizko, smo nanje določili še veliko dodatkov. Po splošni kolektivni pogodbi smo se dogovorili še za kolektivne pogodbe dejavnosti, domovinsko pravico so dobile tudi podjetniške pogodbe. Ker je celoten sistem kolektivnih pogodb zelo nepregleden in težko razumljiv, prevladuje mnenje, da ga je treba čimprej spremeniti. Približujemo se vključitvi v Evropsko unijo, zato smo pregledali, kakšne plačne sisteme imajo posamezne članice in kako je s skupnimi pravili. Enotnega plačnega modela v Evropski uniji ni, tudi sistemi po državah so precej različni. Skupno jim je le to, da rast plač vežejo na rast produktivnosti dela in inflacijo. Prav zaradi tega se v večini držav uveljavlja enotna formula za določanje rasti plač na makroravni. Ob upoštevanju izkušenj zahodnih držav s plač- nimi sistemi smo v ZSSS pripravili usmeritve (predsedstvo jih je sprejelo februarja lani) za oblikovanje našega. Na tej podlagi je sindikalna strokovna skupina skupaj s strokovno skupino Združenja delodajalcev Slovenije pripravila enoten model nove plačne politike, ki ga predstavljamo v priročniku. Plače so pomembna ekonomska kategorija, ki vpliva na povpraševanje, gospodarsko rast in zaposlovanje. Če ni gospodarske rasti in ni povečevanja dodane vrednosti, tudi višjih plač ne more biti. To morajo pri postavljanju zahtev vedeti in upoštevati sindikalni pogajalci in tudi članstvo. V priročniku predlagamo strokovne rešitve, ki so po našem mnenju možne in pomembne za delovanje trga delovne sile. Osnovna plača je s kolektivno pogodbo dogovorjena cena dela, izplačana plača pa je odvisna od rezultatov dela posameznika in poslovanja podjetja kot celote. Naročilnica Naročamo izvodov priročnika za sindikalne zaupnike OsitOVC ekonomije in plačnega sistema avtorja Braneta Mišiča. Cena za izvod je 1500 tolarjev (v ceno je vključen davek na dodano vrednost). Priročnik(e) nam pošljite na naslov Podpis in žig odgovorne osebe Naslov plačnika Davčna številka plačnika Naročilnico pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. Priročnik lahko naročite tudi po faksu 01/23-17-298. Začetek . . zavarovanja! Prišel je čas za dopolnilno zdravstveno zavarovanje Dobrodošli v svet odraslih. m \ z vi im n \ to jate,ti zame. Avtor Rudi Murn PORTUGAL- SKO OTOČJE V ATLANTIKU ŽARGON: SLIKAR ALUMINIJ BOJAN ČOP PREOSTANEK IGR. KART NEPROFE- SIONALKA PREPRO- STA SVETILKA NA OLJE cb?rnem MORJU ZALEZO- VALEC (STAR.) PUŠKA Z ENO CEVJO NADOMESTILO (STAR.) PIVO (ZASTAR.) STARO MESTO NA NIZOZEM. RADIJ PRIPAD- NIK INKOV SREDNJEV. VOJNA JADRNICA TaT VELIKI MORSKI RAK BREZ KLEŠČ PERZIJA PODATKI O BOLNIKOVEM STANJU FR. IGR. DELON STAROAZIJ. LJUDSTVO NA KURILIH KLICA ENCIM V ČREVESNI SLUZNICI ZNAČIL- NOST IDEJNEGA IGLA TV ZASLON MUSLIMAN. SODNIK PISMENO POTRDILO PRITOK DONAVE PRI PASSAU SPOJINA ALKOHOLA Z KISLINO EVGEN JURIČ PRITOK SAVE PRI MEDVODAH SANKE BOJNI PLIN, KI RAZJEDA KOZO ANTIMON ČERKASOV NIKOLAJ GR. BOG VOJNE OKRASNA NAPRSNA ZAPONKA MANJŠE NASELJE MESTO JUŽNO OD PADOVE BOG; USTVAR- JALEC KEAN EDMUND (1787-1833) -EDEN NAJVEČJIH ANGL. IGRALCEV UGASLI VULKAN NA JAPONSKEM ZASTOP- STVO BRUSNI KAMEN STAR SLOVAN VRSTA, ZNAČILNA OBLIKA VRTNA LOPA ODER RAČUNAR IPANtk ŽUPANI DIRIGENT HUBAD SELEN PRVA IN ZADNJA ČRKA IGRALKA LUPINO VEČ napak PRISTANIŠKO MESTO V JEMNU ŠAHOVSKA FIGURA ANGL. IGRALEC (EDMUND) ANTON PETJE ŠTAVNIK GRŠKA ČRKA RENATA TEBALDI GESLA NAGRADNE KRIŽANKE st. 35 (17. 10. 2002): 1:............................................. Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izre?1 ^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrjj g 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in dav^ številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelJK 28. oktobra 2002. Pravilna rešitev gesel iz 33. številke Nove Delavske enotnosti: 1. KA, 2. JOLANDA ČEPLAK, 3. IZTOK ČOP, 4. VESLANJE. Nagrado 50^ tolarjev prejme Erika Marn, Novo polje c. V/8a, 1260 Ljubljana-Polje-