Poštnina plačana v gotovini
Naše

Krško, dne 24. avgusta 1951. Leto IV. štev. 12
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Uir mimo
socialistično
demokracijo!
MISLI ob odkupu žita
Smo v začetku odkupa žita in se mi zdi, da je ob tej priliki potrebno spregovoriti, ali bolje rečeno, napisati nekaj vrstic, ter s tem objasniti važnost tega gospodarskega ukrepa. Glede odkupov je bilo že mnogo pisanega, pri tem je bilo porab-Ijt'nega ze mnogo papirja in precejšna količina črnila. Akti pogledamo nazaj na vse to pisanje in tolmačenje, vidimo, da ni bilo zastonj, da je vse to, kar smo govorili in pisali, rodilo uspeh in s ponosom lahko ugotavljamo, da smo imeli v preteklih letih v odkupih zelo dobre rezultate. Zato je nameri tega članka, da spomni naše kmete na zavest, ki so jo imeli pri odkupih v preteklih letih, da iudi v letošnjem letu z zavestjo izvršijo svojo dolžnost do skupnih interesov.
> letošnjem leta je v našem gospodarstvu prišlo do zelo velikih in pomembnih sprememb, predvsem v našem odkupnem sistemu. Kmetje so z Uredbo o sprostitvi obvezne oddaje nekaterih poljskih pridelkov. ki jo je izdala Zvezna vlada, dobili veliko sproščenost, kar jim bo prav gotovo v spodbudo za nadaljnje razvijanje m dviganje kmečke proizvodnje. To uredbo so kmetje pozdravili z velikim navdušenjem. kar je povsem razumljivo. So pa bili tudi takšni primeri, da so nekateri to uredbo smatrali za popuščanje oblasti, češ: vidijo, da tako ne morejo naprej, da se s takim sistemom odkupa, kakor so g;i sedaj izvajali, zavira razvoj proizvodnje. in podobno. Drugi so zopet govorili, da je ta sprostitev napravljena na pritisk zapadnih sil in še podobnih govoric je bilo dovolj. Da so pri tej zgrešeni propagandi imeli veliko vlogo razni špekulanti in proti!judski elementi, ki jim naši ljudje zelo radi nasedajo, nam je povsem jasno 1 udi nekateri protiljudski duhovniki so pri tem doprinesli svoj uma/nul d ' Župnik v Leskovcu se je. celo spravil nad zakon o agrarni reformi ter javno grozil, da bodo pred Bogom odgovarjali vsi, ki ■so prejeli agrarno zemljo in ki te zemlje nc bodo vrnili prejšnjim lastnikom. Prav gotovo je gospod župnik v Leskovcu to mislil za zemljo, ki je bila z agrarno reformo odvzeta župnišču v Leskovcu ter dodeljena tistim, ki pa bili te zemlje nujno potrebni. Ali ne bi bilo boljše, da 'bi se gospod župnik zamislil v tiste čase. ko so ljudje okoli župnišča gladovali, v župnišču pa je bilo vsega v izobilju. Ne, na to ni pomislil. Verjetno tudi ni pomislil. kako pripoveduje ljudem, da kraljestvo, o katerem govori, »ni od tega sveta«. Pa je tudi menda pozabil na to, kako pripoveduje, da bo lažje prišla kamela skozi sivankino uho v »božje kraljestvo«, kakor pa bogatin. Da, da, župnik v Leskovcu da je prišel čas, ko lahko zopet začne v kalnem ribariti. Prepričal pa se )0, 1 a se .Te bridko zmotil .. .
; ‘bv. Petru je bivši gostilničar g: natakaricam, ki so sedaj uslužbene v s inskem podjetju Krajevnega ljudsl odbora, da naj le oazijo, kje bodo d( sl|i/bo, ker bo tako čez nekaj mes. zopet dobil gostilno v svoje roke. N elanje^ takim brezvestnežem je prav lovo škodljivo predvsem za tiste, ki ta govoricam verjamejo. To nam potrpi dosedanje izkušnje. Vsak tisti, ki s. c osi®j branil zadostiti raznim obve kakor n. pr. odkupu mesa, ke: m1, i . da kdor ne bo oddal mesa do p ga milja, mu ga potem sploh Be bo ti oddati, je to že lahko uvidel. Taki, ]< emu nasedali, so se potem lahko prt n'' er s° morali pri prisilni izter I ovrhu plačati še stroške izterjave.
Zaradi odprave obveznih odkupov mle-a. mesa, krompirja, fižola, prosa itd. je , re,L odkupna disciplina precej popuščali" • 1 J)ri odkupu belih žit se slišijo ffltS0V1’ 1,0 tudi plan oddaje žita zni-žit VZa.r . česar je treba oddajo belih ■ <imbolj zavlačevati. Takim, ki to mi-Uo. bodi na tem mestu povedano, da se
zelo motijo, kajti zahtevali bomo 100 % izvršitev plana, kakor smo to zahtevali pri odkupu mesa. Pri tem res ne moremo popuščati, kajti vsako popuščanje ali odpisovanje obveznosti bi imelo za posledico zmanjšanje živilskega fonda in s tem ogrožanje prehrane našega delavca in nameščenca.
V našem okraju so v letošnjem letu elementarne nezgode zelo prizadele področja nekaterih krajevnih ljudskih odborov, zato je bilo potrebno tem krajevnim ljudskim odborom nekje v celoti, a nekje delno znižati obveznost. Tako smo na podlagi predlogov posameznih krajevnih ljudskih odborov po toči prizadetim območjem v letu 1951 odpisali obveznosti v količinah, kakor sledi:
KLO Bizeljsko 15.840 kg,
Bcštamj 1949 kg,
Bučka .3145 kg,
Kostanjevica 4522 kg,
Sv, Peter 37.405 kg,
Siara vas Bizeljsko 4022 kg,
Studenec 4004 kg,
Sevnica 2208 kg,
Šmarje 4921 kg,
Zabu-kovje 1619 kg,
sknpaj je bilo belili žit odpisanih po toči prizadetim 79.638 kg.
Poleg tega smo znižali predpis oddaje belili žit za posamezne KLO na podlagi prošenj in pritožb,, ki so jih vložili kmetic vključno do 10.8.1951 in-to naslednje količine in za naslednje KLO:
Artiče ICO kg, Boštanj 370 kg, Brežice okolica 114 kg, Bučka 508 kg, Cerklje 116 kg, Čatež 265 kg, Dobova 172 kg, Kapele 1476 kg, Kostanje vica 240 kg, Leskovec 340 kg, Pečice 50 Ikg, Raka 1056 kg, Semiše 60 kg, Stani grad 114 kg, S telovnik 76 kg, Studenec 40 kg, Sv. Duh 100 kg, Sv. Križ 130fcg, Sv. Peter 320 kg, Veliki Kamen 140 kg, Veliki Podlog 734 Ikg, Videm 150 kg, Zdole 30 kg. Skupaj 6807 kg.
Na poverjeništvu za državne nabave pa še rešujejo prošnje posameznih kmetov v okrog 120 primerih in bo tudi izmed teh prav gotovo nekaj desetin ugodno rešenih. Vendar teh prošenj ali pritožil ne bo mogoče več sprejemati, kajti rok za pritožbe je že drugič potekel in sicer: prvi rok za pritožbe je bil v decembru 1950, to je takrat, ko je kmet dobil predpis obvezne oddaje za leto 1951, drugi rok za pritožbo pa je bil v času, ko je žito dozorevalo, to je do srede julija. Danes pa, ko se vrši odkup, se — kakor sem omenil — prošnje oziroma pritožbe ne morejo več upoštevati, zato je potrebno obveznost izpolniti v roku, ki je predpisan. Res je, da je v letošnjem letu pridelek belih žit slabši, kakor je to bilo v prejšnjih letih, vendar ne tako slab, da obveznosti ne bi Elo mogoče izpolniti. Še posebno ugodnost pa imajo kmetje letos, ko so oproščeni drugih obveznosti. Lani so kmetje oddali obvezno krompirja 2380 ton, prosa 2,5 ton, ajde 4,6 ton, mesa 225 ton. Vse te količine bodo letos proste, ostale bodo kmetom ter bodo z njimi prosto razpolagali, zato ni potrebno nobeno jadikovanje, kajti v letošnjem letu ostane kmetom obveznost odkupov samo še v žitu, masti, volni in lesu.
Plan oddaje belih žit za leto 1951 je bil predpisan na 903.700 kilogramov in je tudi bil razdeljen na KLO že v letu 1950. Krajevni ljudski odbori pa so prejete količine z odločbami razdelili na posamezne kmetovalce, tako da je' vedel vsak kmet za svojo obveznost že leta 1950 in je temu primerno lahko uravnal svoj proizvodni plan, kakor ga pač mora imeti vsak napredni kmet. Zaradi elementarnih nezgod je bilo odpisanega 86.465 kg. Ako odbijemo odpis od plana 903.700 kg, vidimo, da imamo za odkupiti 817.235 kg. Do dne 9.8.1951 je odkupljenih 55.398 kg, torej za odkupiti je še 758.837 kg.
Pa poglejmo, kako poteka odkup belih žit po KLO, ki so z odkupom pričeli že 1: 8. 1951, dio 9i 8, 1951: Brežice mesto 60,55, Leskovec 48,7, Čatež 37,4, Brežice okolica 35, Dobova 29,7, šutria 15,4, Sv. Križ 15, Semiše 11,2, Kapele 10,2, Veliki Podlog 0,9 oddelka.
Prav gotovo bodo te številke mnogo večje ob času, ko bo izšel naš list, zato naj krajevni odbori pravilno razumejo stvar, da so ti podatki od 9.8.1951, ter da to, kar smo zamudili v prvih desetih dneh, popravijo v najkrajšem času.
Dolžnost krajevnih ljudskih odborov in predstavnikov vseh množičnih organizacij
je, da pri odkupu belih žit vložijo vse sile za čimprejšnjo izvršitev plana. Vsi kmetje pa, ki so dolžni naprain skupnosti Izpolniti svojo obveznost, naj to storijo čimprej, naj ne dopuščajo prisilnih izterjav, ki jim jemljejo dober ugled in pripravljajo nevšečnosti. Potrebno je, da naši kmetje obudijo svojo državljansko zavest in patriotizem in s stoodstotno oddajo belili žit pomagajo zagotoviti kruh tistim, ki delajo v naših tovarnah in rudnikih, ki se borijo dan za dnem za čimprejšnjo izvršitev petletnega plana.
Lojze Colarič.
Kaj je novega PO SVETU
Pogajanja za premirje na Koreji še niso končana. Že mesec dni se pogajajo zastopniki združenega poveljstva in zastopniki severnokorejskih in kitajskih sil na Koreji za sklenitev premirja. Pogajanja še vedno niso zaključena ter so bila večkrat prekinjena. Obe strani trdovratno vztrajata na svojih stališčih. Poleg' tega Kitajci in Severnokorejci večkrat kršijo dogovor o demilitarizaciji področja Kesonga, kjer se vršijo pogajanja. Na take kršitve pa Združeno poveljstvo odgovarja s tem, da prekine pogajanja. Še vedno se niso pogodili, kje bi bila demilitarizirana cona. Združeni narodi zagovarjajo sedanjo bojno črto, nasprotna stran pa stoji na stališču, naj bi ta potekala ob 38. vzporedniku. Kitajci hočejo s tem ustvariti videz, kakor da so Združeni narodi poživeli poraz na Koreji. V resnici pa je položaj tak, da so Kitajci in njihovi gospodarji uvideli, da se napad ne izplača in da so Združeni narodi sposobni upreti se vsaki napadalnosti. Pogajanja se nadaljujejo, na bojiščih pa so samo manjši boji.
Molotov je grozil v Varšavi. Pred kratkim je podpredsednik sovjetske vlade Molotov govoril v Varšavi. To je tisti Molotov, ki je leta 1959, za časa ljubimkanja Stalina s Hitlerjem, tako vzhičeno pozdravljal rajhovskega zunanjega ministra Ribbentropa, ko je z njim podpisal prijateljsko pogodbo. Na podlagi te pogodbe je bila potem razdeljena Poljska v času, ko se jc borila za življenje ali smrt. Zahrbtno so jo namreč napadle tudi sovjetske čete. In prav v tej Varšavi je sedaj grozil Molotov predvsem Jugoslaviji. Njegove grožnje pa so bile pravzaprav namenjene Poljski sami, kjer se zadnje čase že čuti odpor poljskega ljudstva proti sovjetski diktaturi. Vse to pa dokazuje, da se sovjetska politika ni iz-premenila ter da še vedno zasleduje napadalne in imperialistične cilje.
Mirovna pogodba z Japonsko bo verjetno kmalu podpisana v San Frančišku. Načrt mirovne pogodbe je bil že poslan prizadetim državam, ki sedaj stavljajo svoje pripombe k načrtu. Sovjetska zveza s predlogom seveda ni zadovoljna. To bo po mnenju svetovnega tiska ena izmed najmilejših mirovnih pogodb, ki jo je kdaj morala sprejeti premagana država. Azijske države pa se boje nove moči Japonske, ker imajo z japonsko napadalnostjo slabe izkušnje v preteklosti. SZ bo na konferenci tudi zastopana.
Italijanski šovinisti še vedno dvigajo glave. Dobivajo pa vso podporo od uradnih italijanskih krogov. Italijanski parlament in senat sta postala pravo torišče, kjer se napada Jugoslavija in se postavljajo vprašanja, ki dišijo po Istri, Dalmaciji in po našem Primorju. Morda bodo jutri zahtevali Ljubljano. Maršal Tito jo tem italijanskim apetitom krepko odgovoril: »Mi smo tisti, ki smo za dobre odnose z Italijo dovolj žrtvovali. Smo za sporazum z Italijo, vendar si ne damo ničesar izsiliti. Ne more biti nobenega popuščanja več.«
Italijanska vlada, ki se doma bori z velikimi gospodarskimi težavami, umetno razpihuje tozadevno tržaško vprašanje,
da bi odvrnila pozornost od notranjih problemov Italije.
Petrolejski spor med Anglijo in Perzijo še vedno ni rešen. Po prvih ostrili medsebojnih napadih pa je napetost popustila. S posredovanjem posebnega odposlanca predsednika ZDA Trumana pa je uspelo, da je prišlo med Anglijo in Perzijo do direktnih pogajanj, ki pa še niso zaključena. Smatrajo pa, da je napetost popustila in da je dana možnost kompromisne rešitve. Perzijski petrolej je za Anglijo življenjske važnosti.
Imfarmbirojevci še vedno izzivajo na naših mejah. Ne mine skoro dan, da nc bi imformbirojevski sateliti kršili meja Jugoslavije. Od naše strani je bilo že več žrtev. Streljajo iz zased na naše graničarje ter jih ubijajo. S lem umetno povečujejo napetost ter skušajo izzvati večje spopade. Naša vlada je pri vladah Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije proti takemu ravnanju ostro protestirala.
OKRAJNA GOSPODARSKA RAZSTAVA
PRIKAZUJE NAPREDEK GOSPODARSTVA V KRŠKEM OKRAJU
V sklopu Gubčeve proslave smo tudi letos organizirali gospodarsko razstavo. Že lanskoletna je bila dober prikaz vsega gospodarstva v okraju, letos pa smo poizkusili manjkajoče še izpopolniti, tako da nudi celotno sliko dejavnosti v našem okraju s področja komunale, obrti, industrije, kmetijstva in tudi drugih panog našega gospodarstva.
Namen razstave je zlasti vzgojen. Vsak izdelek ima precejšen del duše svojega proizvajalca, kaže njegovo originalnost zamisli, z ozirom na praktičnost in lepoto izdelka, v finesi obdelave se kaže njegova ročna sposobnost, skratka: v vsak izdelek vloži človek 'svoje znanje, svoj • okus, torej sam sebe. Zato tudi oni obiskovalci, ki se ob vstopu v posamezno razstavno sobo samo zavrte in se zado-volje ali ne zadovolje ob splošnem pogledu, nimajo mnogokrat kaj videti, čeprav gledajo bisere truda naših najboljših ljudi.
Predmetu je treba nuditi pravo mesto, da izraziteje izstopi njegova svojskost. Lanskoletna razstava je bila v tem pogledu precej pomanjkljiva, letos pa smo aranžmanu posvetili večjo skrb — seveda v okviru možnosti, vendar je boljše in lepše, tako da je razlika precejšnja.
Kakor lani, smo tudi letos uredili vajeniški oddelek. Tudi ti mali izdelki presenečajo po svoji zamisli in dobri izdelavi. Marsikateremu obrtniku, ki ignorira take prireditve kakor je okrajna razstava, bi bili ti izdelki v ponos, ako bi bili iz njegove delavnice, le oglejte si jih.
Da pa bo uspeli našega truda tudi prikazan, to se razume in zato bo tudi vsak obdelovalec zemlje našel na razstavi kaj koristnega. Delo, združeno z znanjem in ljubeznijo do naše zemlje nam odpira lepe perspektive, le z dobro voljo je treba razumeti, kje so osnove našega napredka, in to nakazuje naša razstava.
Letošnja okrajna gospodarska razstava kaže na lep napredek iter zasluži brez dvoma priznanje in splošno pozornost.
Hribar Valentin.
Uspeli! sP^°šn*h kmetijskih zadrug
prvem polletju
viši molzno lo.drolo in vodi ro lov niške knjige. To se v večini primerov do sedaj ni vršilo, lei so se povsod izgovarjali, češ. da ni potrebnih sredstev za dotične-ga, ki bi te posle vršil. Sedaj so te možnosti dane. Zadruga naj določi nagrado takim ljudem in obenem zahteva, da stvar v redu opravljajo. V tem primeru bo dobilo delo živinorejskega odseka konkretno obliko, na katere osnovi se bo lahko vršila selekcija živine. Nekje bo potreba tudi krčenje pašnikov ali sploh izboljšanje krmske baze. Vse to se lahko dela pod vodstvom živinorejskega odse-
Pridelujmo oljno repico
Ker smo tik pred setvijo oljne repice je nujno potrebno, da se nekoliko seznanimo o pridelovanju oljne repice. Mnogi naši kmetovalci in zadružniki trdijo, da je ta rastlina nerentabilna, da se pridelovanje ne izplača, da ji ne ugajajo naše talne in klimatske prilike, toda ta trditev ne drži.
Oljna repica uspeva vsepovsod tam, kjer uspeva vinska trta, ozimna žita, koruza in tudi v nekoliko višjih legah, kjer omenjene rastline ne uspevajo več. Repico sejemo od 15. avgusta do 10. septembra. Za hektar površine potrebujemo 15 kg semena, če pa sejemo s strojem, je potrebno 10 kg semena. Glede zemlje ni zahtevna, temveč se zadovolji z lažjo peščeno zemljo, .katera vsebuje dovolj hranilnih snovi. Če je mogoče, je priporočljivo, da gnojimo s' hlevskim gnojem že predhodni rastlini, to pride v poštev takrat, če sejemo oljno repico za ranim krompirjem. Mnogokrat pa naša kmečka gospodarstva nimajo te možnosti, temveč sejejo repico za ozimnimi žiti. V takšnem primeru je potrebno zemljišče zagnojiti s hlevskim gnojem in sicer 300—400 mtc na hektar. Za povečanje pridelka od 7 do 17 mtc je potrebno dodati po hektaru 100 kg apnenega dušika, 200 kg kalijeve soli in 200 kg superfosfata, kar znatno poveča pridelek. Apneni dušik raztrosimo v zimskem času, superfosfat in kalijevo sol pa spomladi, seveda takrat kadar so rastline popolnoma suhe.
V času vegetacijske dobe z oljno repico nimamo dosti dela, le tu in tam, kjer je zapleveljena, je potrebno pravočasno odstraniti plevel. Ko prične repica rumeneti, to je, ko spodnji luski porjavijo, moramo repico- pokositi ali požeti po rosi v jutranjih urah ter povezati v drobne snope in takoj spraviti v kozolec, ali postaviti v stavke. Nikakor pa ne smemo repice predolgo pustiti na polju, da seme izpade.
Vemo, da oljno repico, kakor tudi druge oljne rastline pridelujemo zato, da dobimo olje. Ne smemo pa pozabiti tega, da je oljna repica izrazita medonosna rastlina, ki izloča veliko množino nektarja vsled česar je zelo priljubljena naši sivi kranjski čebelici. Vsi čebelarji to dobro vedo, vendar pa ni opaziti, da bi čebelarji to dvostransko koristno rastlino priporočali svojim sosedom ali sejali sa-
Tekmujmo v čast desete obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade
ka — za vodstvo teh del pa ljudi primerno nagraja iz sredstev zadruge, seveda v kolikor gre to v skupno korist.
Isto je s sadjarskimi odseki. Tu je morda potrebno nabaviti škropilnice, škropivo itd. Tudi tu je možno, da se del sredstev dobi od zadruge, če pa teh ni dovolj, se pa del istih zbere od zadružnikov. Na ta način naj bi se sredstva, ki so bila ustvarjena v trgovini, uporabljala za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Tako bo delo odsekov vedno uspešnejše in privlačno za zadružnike.
Zaradi navedenega je nujno, da zadruge v drugem polletju še bolj razvijejo svojo trgovino, predvsem s kmetijskimi pridelki vseh vrst, da bodo tako ustvarile več sredstev, kot v prvem polletju, ker le na ta način bodo zadruge izvršile svoje naloge.	Avsec Anton.
mi, če posedujejo njivsko zemljo. Priporočamo vsem tistim čebelarjem, ki imajo možnost sejati oljno repico, da jo v letošnjem letu posejejo ali pa naj jo priporočajo svojim sosedom. Nihče pa ne sme misliti, da oljno repico forsiraimo zaradi čebelne paše, ampak zaradi jedilnega olja. Lahko pa rečemo, da je čebelarstvo in pridelovanje oljne repice v tesni povezavi ali celo v sožitju, kajti repica nudi čebelam obilno spomladansko pašo, a čebele pomagajo pri opraševanju in s tem znatno dvigajo pridelek.
Pogovorimo se še o rentabilnosti pridelovanja repice. V naših talnih in klimatskih prilikah pridelamo po hektarju povprečno 1.000 kg repice. Za 1000 kg oddane repice nam tovarna nudi 15% olja. to je 150 kg jedilnega olja, ki ima ceno 300 din, kar znaša 45.000 din, seveda, če olje prodamo. 'Poleg tega dobimo za vsakih 100 kg oddane repice v gotovini 680 din, kar znaša po hektaru 6.800 din. Skupni dohodki po 1 ha oljne repice znašajo 51.800 din. Po žetvi oljne repice lahko uspešno sadimo rane ali pozne sorte krompirja. Če ga pridelamo najmanj
8.000	kg ter ga prodamo po 8 din znaša
64.000	din, torej skupni dohodek 130 tisoč. 800 din.
Iz povedanega je razvidno, da je pridelovanje oljne repice v resnici rentabilno. Zaradi tega priporočamo, da bi se pridelovanje sončnic opustilo ter pričelo pridelovati oljno repico v večji količini, kajti pri oljni repici imamo letno dva pridelka, dočim pri sončnicah samo enega in še ta nam zelo močno izčrpa zemljo.
Okrajni ljudski odbor — poverjeništvo za kmetijstvo je v minulem mesecu izdalo na posamezne KLO plan setve oljne repice. S planom setve se ne bodo zadolževala posamezna gospodarstva potom odločb, temveč bodo Kmetijske zadruge sklepale pogodbe s proizvajalci. Da bi bila oljna repica v letošnjem letu, ki je za setev ugodno, pravočasno posejana, kakor tudi pravočasno sklenjene pogodbe s proizvajalci, je nujno, da vse Kmetijske zadruge in KLO pravočasno pristopijo k delu.
Seme oljne repice za letošnjo setev je v zalogi pri Kmetijskih zadrugah ter ga bodo pridelovalci, ki bodo sklenili pogodile, dobili po zelo nizki ceni. Filipčič.
Sproščenost, ki se zaradi naraščajoče socialistične proizvodnje čedalje močneje uveljavlja v našem družbenem gospodarskem življenju, je tudi našim kmetijskim zadrugam dala možnost večjega razmaha v njihovem delu. Dejavnost kmetijske zadruge, ki je bila prej z ozirom na potrebe splošne omejitve v gojpodarstvu, katere so tudi otežavale njeno vsestransko udejstvovanje, omiljena. Zato so tudi zaključni računi letošnjega prvega polletja prikazali drugačno sliko, kot pa dosedaj, ko smo bili vajeni, da smo ob zaključnih računih na sejah upravnih odborov ali zadružnih zborih govorili le o poslovnih izgubah. Temu pa ni več tako. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so vse naše zadruge ustvarile pribitke, nekje večje, nekje manjše, kar je pač odvisno od gospodarjenja v zadrugah.
Jasno pa je, da je višina ustvarjenega prebitka odvisna le od zadruge. Če pogledamo poedine primere, nam je takoj razumljivo, da bi marsikje mogle doseči še večje uspehe, če bi se vsestransko zanimali in izkoristili vse možnosti, ki so jih imeli. Tako je n. pr. KZ Podsreda v prvem polletju dosegla 229.000 din čistega prebitka. Od tega je samo pri odkupih
59.000	din dohodkov, kar je za »zakotno« zadrugo nedvomno ilep uspeh. Kaj bi rekli tisti, ki pravijo, da pri nas ni kmetijskih proizvodov za odkupe? Dalje KZ Sevnica s 322.000 din prebitka dokazuje, da je kljub ostri konkurenci Državnih trgovskih podjetij mogoče doseči uspehe, ki so v korist zadružnikom, bodisi pri udeležbi dobička ali pa pri ugodnem nakupu potrošnega blaga. Pri odkupu kmetijskih pridelkov je ta zadruga kljub intervencijskim cenam ustvarila nad 20.000 dinarjev čistega prebitka. Če vprašate tov. Šeti-no, Šepca ali Štefko, vam bodo povedali, da je mogoče marsikaj ustvariti, čeprav je potrebno žrtvovati marsikatero urico dela izven delovnega časa. Tudi KZ Cerklje nam kaže lep primer zainteresiranosti zadružnikov, predvsem pa upravnega odbora in uslužbencev, ki so nudili potrošnikom s svoje ekonomije zgodnji krompir in razno zelenjavo. Nadalje je upravni odbor sklenil, da bo zadruga nabavila električni mlin delno iz kreditov, ostala sredstva za nabavo mlina bodo prispevali zadružniki kot posojilo. Tudi KZ Dolsko, Bizeljsko, Globoko, Pišece, Krško, Leskovec, Rajhenburg, Sv. Peter in še nekatere ne zaostajajo za prvimi. Neštete zadruge so ustvarile skupno
2.250.000	din prebitkov. Graje vredna je pa večina zadrug, ker so k tem uspehom prispevali večinoma uslužbenci, dočim so upravni odbori na svojih sejah le kritizirali cene in trgovino.
Še vedno imamo poleg uspešnih zadrug skrajno zanikrne zadruge, kjer uslužbenci in upravni odbori še vedno ne razumejo današnjega zadružništva. KZ Bučka ima vse pogoje za uspešen odkup in brezkonkurenčno trgovino, a je v prvem polletju dosegla komaj 11.000 din prebitka, ki pa sploh ni realen. Plače s socialnimi dajatvami znašajo na Bučki
49.000	din, dočim v KZ Podsreda samo
60.000	din. Ko je pa OZKZ intervenirala in nudila Bučki sposobnejše uslužbence, je ponudbo upravni odbor zavrnil s pripombo, da iz socialnega vidika ne more odpovedati poslovodji in da je za njih kar dober. Na enak primer naletimo v Pečicah. KZ kot socialna ustanova za posameznike ne bo uspevala v prid zadružnikom. Skoraj isto je na Jesenicah, v Pokleku, Starem gradu in Zdolah. Tudi Veliki kamen ni najboljši. Imajo sicer težkoče zaradi državne trgovine v istem poslopju, vendar bo moral upravni odbor skrbeti, da bodo uslužbenci polno zaposleni in stremeti tudi za uspehi, ne pa Samo za dosego prometa. Tendenca pa: ukiniti državno trgovino zato, da bo KZ le na ta način rentabilna, je pa neutemeljena. Tudi drugod je poleg KZ več trgovin, pa KZ vendarle uspevajo.
Da se povrnemo nazaj na uspehe navedenih zadrug. Ta sredstva, ki so ustvarjena, bodo morale zadruge tudi koristno izrabljati. Upravni odbori in vsi zadružniki naj temeljito prediskutirajo za kaj bodo prebitke uporabili. Jasno je, da tam kjer ima kmetijska zadruga neporavnane stare izgube, mora prvo iste kriti, kar bo povsod mogoče že v teku tega leta. Ker p t t -h ni in to je v večini primerov, pa je treba ta dobiček koristno uporabiti za napredek kmetijstva. Odseki, ki so marsikje le f:r nvalno nostavlieni in ne delajo, ker rimajo zato potrebnih sredstev, naj črpajo potreben denar za nabavo orodja ali strojev iz teh prebitkov. Dalje je n. pr poiiebne, da živinorejski odsek
Decembra bo poteklo deset let, ko je bila ustanovljena naša slavna Jugoslovanska armada. Zrasla je iz prvih partizanskih četic in odredov v armado, ki je danes ponos vseh jugoslovanskih narodov. Iz težkih bojev za osvoboditev naše zemlje je izšla kot zmagovalec. Danes stoji na braniku svetovnega miru in je neomajen branik naše svobode in neodvisnosti.
Naše l judstvo bo to obletnico slavnostno proslavilo. V ta namen so po vseh krajih
sprejeli obveznosti, da bodo v tekmovanju dokazali z delovnimi uspehi ljubezen do naše armade. O tem tekmovanju in o njegovih uspehih bomo še poročali. Vse frontne organizacije so že pristopile k izvajanju sprejetih sklepov'. Tako na Senovem že gradijo dvorano za kulturne prireditve, ki jo bodo zgradili v tem tekmovanju.
Naj živi Jugoslovanska armada in njen vrhovni komandant tovariš Tito!
Dobro seme —
dober pridelek
Letošnje leto nas je poučilo, da moramo sejati dobro, zdravo seme, ki nam bo dalo tudi dober pridelek. V dobrem semenu morajo biti zbrana vsa dobra svojstva, kakor so odpornost proti sneti, rji, pole-ganju, hitra rast, enakomerno cvetenje in podobno. Zastonj bi bil ves naš trud, dobra obdelava in gnojenje in še drugi agrotehnični ukrepi, če ne bomo sejali dobrega semena. Toda kako priti do dobrih semen?
Po možnosti seveda z domačo zamenjavo. Letos bo to sicer težko, vendar se ga bo kljub temu, da so vremenske neprili-ke uničile kvaliteto naših žit, še vedno nekaj našlo. Tam, kjer je kmetovalcem uspelo očuvati žito pred rjo, ga bo še mogoče dobiti.
Poskrbeli pa smo tudi za druge možnosti zamenjave semenskega žita. Vsi tisti, ki ga drugače ne morejo dobiti, naj ga preko svojih kmetijskih zadrug naročijo pri Semenarni v Brežicah. Pogoji za zamenjavo so ugodni: 1 : 1. Kmetijske obdelovalne zadruge in ekonomije pa lahko semena naročajo naravnost pri Semenarni.
S tem pa bo treba pohiteti. Seme moramo pravočasno posejati, kajti pravočasna setev tudi vpliva na boljšo žetev.
C. M.
Nova žarišča okužb
po koloradskem hrošču so našli
V	zadnjih letih je skupnost mnogo žrtvovala v borbi za uničenje koloradskega hrošča in so bili za to izdani ogromni denarni zneski. Res, uspehi so sledili. Glavna nekdanja okužena področja okrog Brežic, po Krškem polju in pri Raki so že očiščena. Vsaj sedaj tam ne najdejo tega nevarnega škodljivca krompirjevih nasadov. To pa ne pomeni, da je nevarnost minila, še vedno moramo biti skrajno oprezni. Vsled tega moramo obsoditi miselnost, da je sedaj opreznost odvišna ter da smemo obvezne preglede krompirišč le površno in malomarno opraviti. Taki odnosi nam povzročajo resne skrbi.
Dve novi okuženi področji smo odkrili v zadnjem času. V Starem gradu so našli veliko hroščev in ličink. Tam je bila ure-ležba pri masovnih pregledih zelo slaba. Pregledi so bili izvršeni površno. Nekateri vaški vodje pregledov in skupino-vodje ostajajo doma z izgovorom, da so na pregled pozabili, ljudje pa jih čakajo na zbirnih mestih. V Starem gradu ae najdejo tudi kmetovalci, ki pravijo, da jih koloradski hrošč ne briga in z nesramnimi izgovori odklanjajo udeležbo pri pregledih. Tak odnos je med drugimi pokazal tudi kmet Špan, ki pa bo za to prejel zasluženo plačilo.
V	območju KLO Leskovec pri Krškem so močne okužbe v Žadovinku. Tudi tam se pregledi ne vršijo redno. Ne bomo navajali imen tistih malomarnežev, ki se pregledom izmikajo, ker bi bilo teh imen preveč. Treba pa je, da se pregledi brezpogojno vzorno opravijo, da bi se na ta način odkrile še tiste okužbe, ki so ostale morebiti še skrite. Tudi oblastni organi bodo potem lažje pomagali pri zatiranju s tehničnimi pripomočki.
Sedaj, ko je ponekod krompir zaradi plesni skoiaj suh, bo hrošč iskal še bujno zelenih krompirišč in se bo tam razvijal naprej. Lahko pride do novih okužb, ki pa jih z dosedanjim načinom dela ne bomo lahko zatrli, če ne bomo temu vprašanju posvetili več pozornosti.
Primera iz Starega gradu in iz Leskovca nam potrjujeta, da je nevarnost še vedno velika, zato mora biti velika tudi naša odločnost, da jo dokončno uničimo.
C. M.
Tega ne bomo posnemali
Razveseljivo dejstvo je, da so v letošnjem letu Kmetijske zadruge s svojim knjigovodstvom povsod na tekočem. Polletne bilance so bile skoro povsod izdelane do 20. julija in s tem dan pregled Upravnim odborom in vsem članom nad poslovanjem ter uspehi njihovega poslovanja. Žalostno pa je pri vsem tem to, da tega še niso napravile zadruge Vel. Dolina in Čatež, vendar ne po lastni krivdi, temveč po krivdi tov. Iluter Jožeta, ki je kot uslužbenec »Odpreme OZKZ« povrh tega še prevzel njigovodstvo v teh zadrugah. Opozorjen je bil že od Uprave OZKZ naj bilance čimpreje izdela, vendar teh še vedno ni predložil. Potrebno bi bilo, da ga zadrugi energično opozorita na to, da čim prej izvrši svojo dolžnost.
Fizkultura in šport
Zbori volivcev v Brežicah
so lahko za primer
Dne 29. julija je odigralo I. moštvo TD Krško povratno prvenstveno tekmo v Hrastniku proti tamošnjemu B moštvu Bratstva. Tekma se je pričela z ostrimi napadi Krškega, ki je večkrat nevarno prodrlo pred nasprotna vrata. Domačini so se otresli silnega pritiska gostov in po nevarnih napadih izsilili nekaj kotov, ki so pa ostali neizrabljeni. Gostje so igrali prvi polčas proti soncu, tudi igrišče, ki je zelo ozko in kratko, je oviralo, da bi moštvo predvedlo ono igro, ki so jo vajeni. Pripomniti bi bilo, da je Bratstvo nastopilo v kompletni postavi, ki stalno nastopa v II. republiški ligi.
V	17. minuti je z ostrim strelom, ki je pretrgal mrežo na vratih, dosegel Bizjak I. vodstvo za Krško. »Bratstvo« je izenačilo v 24. minuti po srednjem napadalcu, ki je iz daljave 16 metrov poslal žogo mimo vratarja. V 28. minuti je dosojeno enajstmetrovko Bizjak T. poslal preko vratnic Iz gneče pred vrati »je v 4. minuti Bratstvo doseglo vodstvo in postavilo rezultat prvega polčasa. V tem polčasu je veliko grešil sodnik domačin, ki je po nepotrebnem prekinjal igro in s tem razbil vso igro, ki bi z drugačnim sojenjem bila lepa. Poleg tega je brez opomina izključil igralca Bizjaka T. v 41. minuti, tako, da je Krško igralo ves drugi polčas z desetimi ljudmi.
V	drugem polčasu se rezultat ni menjal, čeravno bi se lahko ob malo več sreče in odločnosti napadalcev Krškega, ki so imeli več od igre akoravno so igrali okrnjeni, rezultat glasil v dobro TD Krškega.
Proti tej tekmi je vodstvo TD Krško vložilo protest, ker je moštvo Bratstva nastopilo z igralci lige.
*
Dne 5. avgusta ie v Krškem nastopilo simpatično moštvo NK Svoboda iz Kisovca pri Zagorju v prvenstveni tekmi proti domačim.
V	predtekmi so nastopili mladinci obeh moštev v prijateljski nogometni temini. Tekma je bila živahna, bilo je več na-netih prizorov, ni pa prinesla nobene odločitve v golih. Rezultat je ostal neodločen 0 :0. Sodnik Lileg je izključil radi prigovarjanja od vsakega moštva po enega igralca.
Prvi polčas prvenstvene tekme I. moštev se je začel zelo mlačno. Vplivala je vročina in zgodnja ura pričetka tekme. Že v 5. minuti je potresel mrežo Anžiček T. Vsi napadi, ki so pozneje sledili, bi lahko dosegli večje število golov. Radi nesigurnosti in podcenjevanja nasprot-
nika pa je šele v 43. minuti sledil drugi gol za domače in tudi rezultat polčasa, ki ga je postavil Anziček T.
V, drugem polčasu se je razvila malo bolj živa igra, ki je pokazala več kombinacij in dobrih napadov domačega napada. Že v 1. minuti je po Anzičku T. padel tretji gol, ki mu je v 5. minuti sledil četrti, ki ga je dosegel Mlakar Maks. Iz lepega predložka je z bombo iz 25 metrov poslal neubranljivo mimo presenečenega vratarja »Toni« 5. gol in to v 8. minuti. Domačini so pritisnili. Vseh enajst igralcev je preko sredine oblegalo nasprotna vrata. Obramba gostov je dobro odbijala ostre napade. Šele v 28. minuti je po lepo podanem centru krila Preskarja Mlakar spremenil iz bližine gol in tako postavil končni rezultat te igre. Rezultat je 6:0 (2:0) v korist Krškega. Sodil je Istenič. S to tekmo je končano prvenstvo skupine trboveljskega poverjeništva za nogomet. Prvo mesto si je priborilo TD Krško, ki se je obenem kvalificiralo za vstop v zahodno II. republiško ligo LRS. V tej tekmi je pohvaliti levega krilca Štajnerja, ki je bil najboljši igralec. V splošnem so se vsi igralci potrudili, da so s svojo lepo igro in disciplino dosegali uspeh za uspehom, saj so razen tekme proti B moštvu Trboveljskega Rudarja odločili vse tekme z visokim rezultatom v svojo korist. Dosegli so 10 točk in razliko v golih 39 : 12. Najboljši strelec je bil Anžiček Fr. z li goli, sledijo Mlakar 9, Anžiček Toni 8, Bizjak 6, Pre-skar M. 2, Lekše 1, Vodopivc 1, Preskar St. 1.
*
Dne 29. Vil. je gostovalo v prijateljski nogometni tekmi mladinsko TD Krško na Senovem proti I. moštvu Rdeče Zvezde Senovo je premagalo mladince z rezultatom 9 : 3. Mladinci so vodili že 2 : 0. Zaradi sodnika, ki nikakor ne zna soditi po pravilih igre je prišlo večkrat do nesoglasij in prekinitve igre tako, da ni bilo več govora o lepi igri. S takim sojenjem so jemlje mladini voljo do borbene igre in s tem je prikrajšana tudi publika, ki je prisostvovala tej tekmi. Videli «mo vsled tega le povprečen nogomet.
*
Dne 5. avgusta je gostovalo nogometno moštvo iz Apač pri Ljutomeru v Sevnici proti istoimenskemu društvu. Domačini -so igrali veliko boljše in zasluženo premagali nasprotnika z rezultatom 6:1. Nel<aferi igralci gostov so hoteli vnesti »Loibeno igro« in na ta način so zapustili slab vtis pri velikem številu gledalcev. Sodil je Bizjak D.
Ne bo odveč, če o zborih volivcev še izpregovorimo. Ljudski odbori, kateri vodijo vse socialno, gospodarsko in politično delo svojega območja, so dejanski predstavniki ljudske oblasti. Odgovarjajo svojim volivcem, ki so jih izvolili. Ljudski odbori so od osvoboditve pa do danes pokazali ogromen razvoj in napredek. Vse mogoče začetne težave in razvojne faze smo znali premagati. Demokratičnost našega življenja se odraža sedaj v prav posebni meri tudi pri delu ljudskih odborov. Zakon o zborih volivcev in pa zakon o komisijah in svetih državljanov sta močno orožje v rokah delovnega ljudstva. Zbori volivcev so torej organi, ki v življenju državljanov igrajo veliko važnost. So dejansko del oblasti.
Res je, da po nekaterih KLO na zbore volivcev premalo mislijo. Vsaj vsaka dva meseca bi jih morali sklicati ter se na njih pogovoriti o vseh lokalnih zadevah. Tam, kjer se to dogaja, gre tudi delo odborov popolnoma po drugem potu. Ni pritožb, naloge se izvršujejo boljše in pravočasno. Imamo pa tudi odbore, kjer so zbori volivcev vzorni.
Lep primer takega dela je v Brežicah. Mestni ljudski odbor sklicuje tam zbore volivcev po volilnih enotah redno vsaka dva meseca. Tam izvolijo delovno predsedstvo zbora volivcev, izvršni ljudski odbor pa poda poročilo o svojem delu. Debate, ki se po poročilih povsod razvijejo, kažejo na to, da se tudi volivci zavedajo svoje odgovornosti. S pametnimi predlogi pomagajo mestnemu ljudskemu odboru pri njegovem delu. Tudi Sveti državljanov so se v Brežicah uveljavili, njihovi sklepi so dalekosežni. Da so volivci zavedni ter da se zavedajo važnosti zborov volivcev, dokazuje že to, da je udeležba vedno od 60—70% vseh volivcev v Brežicah.
Zbori volivcev so dobri tudi v Sevnici, v Pišecah, na Bizeljskem in tudi v Kape--lah. Seveda niso to vsi, ne bi mogli trditi, da drugod v tem pogledu niso ničesar ustvarili.
Kako pa je pri Sv. Duhu ? Tam pa zbora volivcev ni bilo nad eno leto. Potemtakem pa ni čudno, da je predsednik KLO lahko prodrl z mislijo, da je oddal trafiko v najem raje privatniku kakor pa trgovini kmetijske zadruge. Dober zbor volivcev bi kaj takega najbrže ne dopustil.
Krajevni ljudski odbori, ki jim ne gre vse v račun, smatrajo zbore volivcev za nepotrebne. Prav tako zavlačujejo imenovan re svetov državljanov za posamezne gospodarske panoge. Zakaj je odnos nekaterih KLO takšen, je vsakemu preprostemu človeku lahko ugotoviti — prebivalci prizadetih KLO pa to sami občutijo — in so temu živa priča. Brez dvoma so v teh KLO še ljudje, ki se ne morejo
F Šetinc:
Slezlj§ka lcrontika
(Nadaljevanje)
Raijheniburški grad ...
Ali je mogoče opisati dogodek, ki je najstrašnejši v življenju? Opisati vse, hnr sem takrat čutil in mislil, kar sem takrat doživljal in koliko trpel; to se mi 7,1, najtežje od vsega, kadar mislim na
preteklost.
Sedli smo v avto. Onih štiriindvajset sedežev, štiriindvajset križev je bilo zasedenih na njih so bili pribiti potrti ljudje, ljudje brez upanja na dobro. Pred njimi so rojstne hiše, polje, vas in toliko rob rega in lepega. Vsak kamen, vsajeno rlrevo, roža na vrtu in drugo, vse to ima svojo preteklost, svojo zgodovino. »Ona jablana je bila cepljena, ko je prišel na s'et moj prvi otrok,« je pomislil ta ali ')n*; »one rože sem pa vs-adila, da iz njih aredim pušeljc za ljubljenega, kadar bo vojsko šel.« Ona jablana je bila ce-l’l®™ za drugega, ono rožo si bo pa na 1 ■ a pripel tujec, ko bo odhajal v borbo Prot! onim, ki nam prinašajo odrešenje.
Ai to se gane, stok in jok prevpije br-
m.je motorja, že je zavil na cesto, prva
od"mVa ’/<: (V:''tl1a’ da :se je nekaj odtrgalo ?ivi' . je 12 vasi> mnogo družin do-se £1 ,s!ra®n° bolečino, vedno hujšo, ko ,niSalJUJe a,vto od vasi. Treba je poli _• v. Pozdrav in desetine pozdrav-plalmi*V°JO vas ™ Poti6, desetine robcev dvakrat aytu*vpetine rok se trese in t toliko oci je solznih.
»Mama, kam sc peljemo, povej mi!« vpraša otrok svojo mater.
»Tvanček, peljemo se daleč, daleč, v daljne, tuje kraje!« odgovarja mama.
»Kakšni pa so tuji kraji?« še ni jasno otroku.
»Drugačni od našega kraja, zato si še zadnjič oglej svojo vas in to polje, ki beži mimo nas. Kmalu boš gledal povsem tuje vasi in tuja polja in zaželel si boš, da vidiš domovino in da ne bi bil v tujih krajih,« je mati odgovorila otroku.
»Mamica, sedaj mi pa povej kaj je tujina!«
»To je zemlja, kjer ni tako bujnega polja in zelenih -gozdov. Tam je vse sivo za naše oči. In drugi ljudje živijo v tujini. Ljudje, ki * govorijo drug jezik in imajo drugačne navade. Tam ne boš mogel leči v travo, gledati sonca in duhati opojnega vonja bujne trave. Tam ne boš mogel na vas med otroke in se z njimi igrati, če boš pa šel med nje, bo nekoliko oči zijalo v tebe, srepe poglede boš čutil na sebi in prezir in sovraštvo,« skuša pojasniti mati svojemu otroku.
»Pa če bom dober z njimi, ali me bodo tudi sovražili?« vpraša dalje otrok.
»Vseeno jim boš sovražnik, kajti njihovi očetje in matere jih bodo učile: Ne družite se z njimi, ciganskimi otroci. Vi ste več od njih, vi ste ljudje, oni so pa še manj kot živina. 'Pazite se, cigančki kradejo in so ušivi,« pojasnjuje mati.
»Saj nismo cigančki, pa tudi ne ušivi!« de otrok jezno.
»Nismo, res je, vendar nas oni imajo za takšne. To pa zato. ker smo boljši od njih. zato ker vodo. da ne bomo nikdar oustili. da bi oni bili gosnodarji na našem. Zato nas hočejo iztrebiti,« reče mati.
»Oni nas že ne bodo iztrebili!« de uporen otrok.
»Ne bodo, dokler bije v nas slovensko srce, ki ljubi svobodo in domovino!« de mati.
»Kaj pa je to, domovina!« mi jasno otroku.
»Z eno besedo ni mogoče odgovoriti na tvoje vprašanje. Jaz, tvoja mati, sem tudi domovina za te,« odgovarja mati.
»In oče?« .
»Tudi...«
»Naša hiša?«
»Tudi naša hiša ...«
»Kaj pa naši sosedje?«
»Tudi oni...«
»Potem je pa res naša domovina velika!«
»Velika in lepa. Še dolgo se bomo vozili in še vedno bomo lahko rekli: domovina! Sicer teptana in žalostna, vendar lepa in nam vsem draga.«
»Mati to domovino jaz ljubim!«
Mati se skloni in njene ustnice se približajo otrokovem licu:	»Otrok moj!«
Poljubi ga, a v tem poljubu je priznanje: Dokler živiš ti, živi slovenski rod!
»Mamica, poglej, v hrib se peljemo!«
»To je rajhenburški grad, sinček!« m
prilagoditi temu, da bi ljudstvo Isamo odločalo, verjetno se bojijo, da bi zbor volivcev sam obremenil enega ali drugega odbornika za večjo obveznost do države kot pa so sami privolili na zasedanju LO. Razumljivo je, da v takih KLO še ne bo pravili zborov volivcev, niti aktivnih svetov državljanov, ker jim LO ne bo pomagal ampak preprečeval njihovo delo. Odgovor je kratek: »strah imajo pred množično kontrolo«!
V. I.
Stopimo takim
na prste!
Odredba o prosti prodaji živilskih potrebščin je bila pri delovnem ljudstvu deležna vsesplošnega odobravanja. Pojavljajo pa se nekateri izkoriščevalci, ki hočejo izrabljati prosto prodajo v svoje profitarske namene. In eden izmed takih je tudi tov. Kadivnik Jože, ki ima edino pekarno v Rajhenburgu in je torej brez vsake konkurence.
Vprašujemo se samo, kako je to mogoče, da se prodaja pecivo v Beogradu po 5 din, v Ljubljani isto tako po 5 din, v Krškem po 7 din in v Rajhenburgu pa še vedno po 10 din komad.
Ali ne obstoja nobeno tržno nadzorstvo? Ali res lahko en človek izkorišča vso svojo okolico in bogati na račun delovnih ljudi, ki so seveda prisiljeni kupovali pri njemu?
Vorašsjmo se, ali davčna komisija pri KI,O Rajhenburg vodi račun o njegovih dobičkih? Vsekakor je potrebno, da se pri določevanju dohodnine vzame v pretres kako in po kakšni ceni kdo prodaja' svoje izdelke.
ž. A.
Mesec
gozdarstva
in nekaleri, hi ga nočejo razumeti
Mesec avgust smo proglasili za mesec gozdarstva v našem okraju. Realizacija plana nam namreč kaže, da še zdaleka nismo naredili tega kar bi bili morali doseči. Poglejmo nekaj številk, ki nam same dovolj zgovorno pripovedujejo o neuspehih prvega polletja: plan poseka lesa smo dosegli 52%, plan spravila smo dosegli 32%, plan oddaje pa smo dosegli le 28%. Treba je nujno nekaj ukreniti, da zamujeno nadoknadimo. Vsled tega smo se odločili, da bomo v tem mesecu vse svoje sile vložili v to, da bomo spravili čim več lesa iz bost ter zadostili potrebam, ki jih imajo gradbišča, tovarne in rudniki. Organizirali smo krajevne štabe, ki bodo organizirali delo v tem mesecu.
Kako so sprejeli te ukrepe pri nas v črneči vasi?
Odborniki KLO so bili prvi proti ustanovitvi gozdarskega štaba. Kaj neki jih je tako prijelo, kaj mislite? Saj takle štab ni taka pošast, da bi koga požrl? Seveda, najprej so so odborniki bali, da jih bo tak štab pripravil do tega, da bodo oni sami morali oddati. Zato sta od^-bornika Zevnik Martin in Ivnik Matija najbolj kritizirala. Znano je namreč, da ta dva prodajata les v prosti prodaji, obvezne oddaje pa seveda še nista izvršila. Morda mislita takole: če midva lahko les prodajava po visokih cenah, zakaj bi ga še delavci in uslužbenci lahko ne kupili po visokih cenah! Lepo preračunana misel, samo krčmarja ni bilo pri teh računih ...
Mi predlagamo, da proti vsem, ki na tak način omalovažujejo interese skupnosti, uporabimo vse možnosti, ki jih daje Uredba o prometu z lesom. Potem bo imel gozdarski štab tudi r črneči vasi dovolj dela.	Jordan.
Dopisujte v
„Naše delo44
v
•*
Slo vensk o ~hrvalski
kulturni k ES HVAL
Tudi letos bomo dne 2. septembra priredili slovensko-hrvat-ski kulturni fesiival v Brežicah. Ta prireditev postaja v našem okraju že tradicionalna. Brez dvoma je njen pomen velik. Poleg prikazovanja rasti in napredka kulture namreč povezuje stvaritve slovenskega in hrvatskega ljudstva v naših obmejnih predelih. Bratstvo naših narodov talko ne ostaja samo beseda, pač pa se pretvarja v dejstvo. Meje našega sodelovanja ni več. In to je eden 'izmed velikih ciljev te prireditve. Na festivalu bodo zastopana društva iz Slovenije in Hrvatske. Spored., ki ga podrobno navajamo, bo zanimiv in pester. Pokažimo s tem, da se bomo festivala v velikem številu udeležili, da se pomena te kulturne mani-_____________festacije v polni meri zavedamo!
V
B
R
E
v
Z
I
C
A
Si
SOD E L UJ EJO
Slovenski okraji:
Krško, Novo mesto, Črnomelj, Poljčane, Celje-okolica, Trbovlje in Slovenj Gradec
Hrvatski okraji:
Klanjec, Zagreb-mesfo, Zagreb-okolica in Samobor
Iz cone B: okraj Koper Na sporedu:	•
1.	Dramatska dela
»Celjski grofje« gostuje okraj Celje-okolica 1. septembra ob 20. uri v Viteški dvorani Brežice.
»Matija Gubec« gostuje okraj Zagreb-okolica 2. septembra ob 14. uri v \ iteški dvorani Brežice. »Miklova Zala« gostuje KUD Videm 5. septembra ob 20. uri v Viteški dvorani Brežice.
2.	Slikarska razstava
Razstavljajo domači umetniki in amaterji v prostorih gimnazije. Svečana otvoritev bo 2. septembra ob 9. uri. Razstava bo odprta do 9. septembra.
3.	Pevski zbori, orkestri, tamburaški zbori in godbe na pihala, folklorne skupine
Dne 2. septembra ob 9. uri dopoldne nastop pevskih zborov in tamburaških zborov v Viteški dvorani Brežice. Ob 11. uri nastop močnejših pevskih zborov, folklornih skupin in godbe na pihala v mestnem parku Brežice.
4.	šah
Medokrajno 'šahovsko tekmovanje 2. septembra dopoldne v domu JA Brežice.
Po končanem sporedu ljudska zabava — godba — ples. Za jedačo in pijačo bo dobro preskrbljeno. Ugodne prometne zveze na vse strani.
To vprašanje sela rešujejo.
Potrošniki, ki so v garantirani preskrbi, po veliki večini nimajo ne vem kakih zalog preliranbenih artiklov v svojih shrambah. Tega menda ni treba na dolgo in na široko razlagati, vsi tisti ki živijo na živilske nakaznice, bi se pri tem dolgočasili.
Zaradi tega je pa potrebno, da se vprašamo, zakaj okoli dvajsetega avgusta „še vedno nismo prejeli koruznih izdelkov, ki nam pripadajo na karte. Vprašali smo na poverjeništvo za trgovino in preskrbo. Tam niso vedeli, če se bodo koruzni izdelki sploh delili ali se ne bodo. Delegat »Žitofonda« v Brežicah pravi, da je za mesec avgust izdobavil vso količino koruznih izdelkov — toda okrajni grosist jih nima. Verjetno potrebne količine niso bile pravilno planirane. Toda na nek način je to vprašanje treba rešiti, kajti moko potrebujemo. Iz okrajnega poverjeništva za trgovino in preskrbo so nato vprašali na Glavno upravo v Ljubljano: kaj naj napravimo? Ali naj dovolimo, da potrošniki prejmejo namesto1 koruznih izdelkov mlevske izdelke belih žit? No, in kaj so izvedeli? Dobili so za odgovor:
»To vprašanje se šele rešuje!«
Res ne vemo, če je potrebno, da se še okoli dvajsetega v mesecu rešuje vprašanje, če naj potrošniki prejmejo moko in kakšno moko. Taka vprašanja bi se dala pa že preje rešiti.
Ali naj bi res držalo, da v krškem okraju kar se preskrbe tiče uporabljamo »pravoslavni« koledar, ker vsako stvar rešujemo šele trinajst dni za drugim?
- K I N O -
V času »Okrajne razstave v Krškem predvaja mestni kino naslednje filme: 15. in 16. avgusta
VEČNA EVA — ameriški film 18. in 19. avgusta
HUMORESKA — ameriški film 22. in 25. avgusta
KVARTET ŠRAMEL — avstrijski film 25. in 26. avgusta
BIL SEM VOJNA NEVESTA ameriški film 29. in 30.’ avgusta
ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA ameriški film
Predstave v sredo, četrtek in soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 18. in 20. uri.
Vpis dijakov v Železniški gradbeni
tehnikom v PODBRDU
za šolsko leto 1951-52
\ času od 5. do 9. septembra bomo vpisovali dijake obeli spolov v omenjeni tehnikum.
Pogoji za sprejem so:
L Da (so kandidati državljani FLRJ, kar dokažejo z državljansko izkaznico.
2.	Da niso mlajši od 14 in ne starejši od 16 let, kar dokažejo s rojstnim listom.
3.	Da so dovršili najmanj štiri razrede gimnazije, kar dokažejo' s spri ''valom.
4.	Da so popolnoma zdravi in sposobni za železniško službo, kar dokažejo z zdravniškim izvidom, katerega izda zdravniška komisija pri direkciji železnic, do katere je potrebno, da se kandidat obrne v svrlio zdravniškega pregleda.
5.	Da se predloži pismena obveza staršev, odnosno skrbnika, da so pripravljeni vse stroške šolanja povrniti v primeru, ako bi bil dijak izključen iz šole ali isto samovoljno zapustil.
6.	V s vrbo plačevanja internata ali vzdrževanja dijakov je potrebno, da kandidati predlo že potrdilo o im« vinskem stanju roditeljev, katera bodo izdajali pristojni KLO.
Prošnje za sprejem v tehnikum je pisati lastnoročno, katerim jo priložiti vse zgoraj navedene dokumente v originalu ali overovljenem prepisu, ter jih je poslati na naslov šole najkasneje do I. avgusta 1951. Kasneje poslane prošnje se ne bodo upoštevale. — V prošnji je navesti točen naslov in najbližjo železniško postajo, na katero bo uprava šole po prejemu prošnje poslala kandidatu brezplačno vozovnico in poziv za polaganje sprejemnega izpita. — Sprejemni izpiti se bodo pričeli dne 5. septembra 1951 pismeno in ustno iz sledečih predmetov: narodni jezik, matematika in fizika in prostoročno risanje.
Po končanem šolanju dobijo dijaki naziv nižji gradbeni tehnik ter morajo ostati v železniški službi toliko časa, kolikor je trajalo šolanje.
Brezplačno oskrbo v internatu imajo le nepreskrbljeni odnosno socialno šibki dijaki, medtem ko so vsi ostali dolžni plačevati oskrbnino v sorazmerni višini dohodkov roditeljev odnosno skrbnikov.
Podrobnejša pojasnila daje uprava šole.
Uprava
Železniškega gradbenega tehnikama Podbrdo
OF v Rafhenburgu
12. septembra 1951 bo v Rajhenburgu velika
tombola
Izžrebani bodo krasni dobitki, med drugim
radio aparat, spalnica, kuhinjska oprema.
Poleg tega bo še več sto drugih dobitkov. Čisti dobiček ie namenjen za dograditev odra v fiskulturni dvorani.
Po tomboli kulturni spored in prosta zabava, Pohitite z nakupom srečk!
TRGOVSKO PODJETJE
»pMsktfau
na SENOVEM
nudi v svojih poslovalnicah
na SENOVEM v RAJHENBURGU in na VELIKEM KAMNU
vse vrste blaga po ugodnih cenah.
Velika izbira. Prepričajte se sami, postreženi boste ugodno!
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 6 din. — Poedina številka 3 din. — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Celjske tiskarne v Celju. — Odgovarja uredniški odbor.