263360 COLOSiEVE inpo^mACiJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik VIL Maj 1978 Številka 5 (75) Naša ekipa v sprevodu na IX. majskih igrah IMENITEN USPEH XI. majsko srečanje delavcev — športnikov, proizvajalcev barv in lakov Jugoslavije je za nami. V dvodnevnih napetih bojih so naši predstavniki dali zares vse od sebe in uspeh ni izostal. Dosegli so imeniten uspeh — ekipno prvo mesto in obenem osvojili dragocen pokal pokrovitelja iger. Seveda so za tak uspeh zaslužni prav vsi. Obenem lah- ko zapišemo, da je to plod resnega pristopa in zavzetosti, tudi že v samih pripravah na igre. Omeniti velja tudi odlično organizacijo tekmovanja, kar je doprineslo k popolnemu slavju. Tako smo ponovno potrdili sloves dobrega organizatorja, za kar smo prejeli vrsto pohval udeležencev. Kljub dežju se je precej športnikov udeležilo »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane«, kar je srečanju dalo še poseben pomen in izpričalo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Na zaključni slovesnosti so zastavo majskih iger sprejeli športniki Zvezde, zatorej prihodnje leto nasvidenje v Gornjem Milanovcu! l±; Rezultati KEGLJANJE m podrtih kegljev L Color 4937 2. Chromos 4920 3. Karbon 4900 4. Duga 4890 5. Helios 4846 6. Zvezda 3998 7. Hempro 3947 a MOŠKI ŽENSKE podrtih kegljev 1. Chromos 2113 2. Color 2110 3. Duga 2034 4. Karbon 1909 5. Helios 1865 6. Zvezda 1524 7. Hempro 1148 NOGOMET Marko Kristan tokrat v dvojni vlogi: kot tekmovalec (na sliki) in organizator MOŠKI — POSAMEZNO MOŠKI 1. Karbon 2. Chromos 3. Helios 4. Zorka 5. Duga 6. Pomoravlje 7. Color 8. Zvezda podrtih kegljev 1. Zidar (Color) 879 2. Gorunovič (Duga) 864 3. Bezjak (Color) 844 Na kegljišču se je zbralo največ gledalcev in navijačev (pa ne zaradi dežja) COLOR2 Ida Juvan je zanesljivo premagovala nasprotnice ŽENSKE 1. Color 2. Helios 3. Pomoravlje 4. Duga 5. Karbon 6. Chromos točk 10 10 8 6 4 2 (17:6) (16:7) KOŠARKA m točk 1. Helios 6 2. Duga 4 3. Color 2 4. Chromos 0 Košarkarji so morali za bronasto medaljo preliti precej znoja GASILSKO TEKMOVANJE 1. Color točk 153 2. Helios 159 3. Chromos 173 4. Hempro 281 5. Duga 288 6. Zvezda 407 BALINANJE Gasilci so z rutiniranim nastopom osvojili prvo mesto KROS EKIPNO ŽENSKE točk 1. Color 8 2. Zvezda 21 3. Duga 24 4. Pomoravlje 36 5. Chromos 39 MOŠKI 1. Zvezda 21 2. Helios 69 3. Chromos 69 4. Color 83 5. Duga 133 POSAMEZNO ŽENSKE: (18) 1. Ločniškar Martina (Color) 2. Dordevič Dragana (Zvezda) 3. Štrukelj Marjeta (Color) 4. Košenina Milena (Color) MOŠKI: (33) 1. Vukasanovič Vido j e (Zvezda) 2. Barbič Branko (Zvezda) 3. Glišarič Dragoljub (Zvezda) r STRELSTVO ŽENSKE Ekipna uvrstitev: krogov 1. Chromos 796 2. Helios 748 3. Karbon 721 4. Color 718 5. Zvezda 591 6. Hempro 574 7. Duga 419 8. Pomoravlje 113 f POSAMEZNO krogov 1. Ruk (Chromos) 343 2. Lanovič (Karbon 281 3. Gorše (Color) 275 MOŠKI krogov 1. Color 1659 2. Zvezda 1575 3. Helios 1506 4. Chromos 1466 5. Duga 1393 6. Karbon 1357 7. Hempro 1083 8. Pomoravlje 1028 MOŠKI — POSAMEZNO krogov 1. Radojčič Mitič (Zvezda) 347 2. Hribernik Marjan (Color) 344 3. Krelj Stane (Color) 339 4. Burgar Ivan (Color) 338 1. Duga točk 43 2. Chromos 42,5 3. Helios 39,5 4. Zvezda 28 5. Karbon 20,5 6. Hempro 17 7. Pomoravlje 17 8. Color 16,5 . Pokrovitelj iger, podpredsednik izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, Mtrko Korinšek, je otvoril igre točk 1. Color 6 2. Helios 4 3. Chromos 2 4. Duga 0 Balinarji so krogle približevali kot za šalo Veličastna povorka se je vila od nogometnega igrišča do TVD Partizana TABELA EKIPNE UVRSTITVE ienske moški O c 2 N E N 1 E i C N E .32. O E o D >N JU 13 Tj D g i Šah N. tenis N. tenis Kegl j. - Kegl j. - Gasilci Strel j. - Strclj. - Kros — Kros — 1 CQ Košarke JD - O >33 c 0) >N tu o Q CHROMOS DUGA HELIOS HEMPRO KARBON POMORAVLJE ZORKA ZVEZDA COLOR 15 4 3 5 11 2 8 6 1 10 14 7 3 4 2 0 5 1 1 3 8 0 2 5 0 0 12 10 4 7 0 14 3 5 1 2 13 6 3 1 4 0 0 2 9 9 4 3 1 6 6 0 2 13 5 2 8 3 0 0 0 1 12 14 2 10 3 7 1 0 4 5 5 1 4 3 1 91 2. 4 4 1 1 6 55 4. 7 0 7 6 10 79 3. 2 0 0 0 0 18 7. 3 0 0 0 0 51 5. 1 2 0 0 0 16 8. 0 0 0 0 0 13 9. 10 7 11 0 0 49 6. 14 11 2 10 3 95 1. Nagrajevanje in obveščanje V soboto, 13. maja je bila v sejni sobi v Colorju seja predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij udeleženk XI. majskih iger proizvajalcev barv in lakov Jugoslavije. Poglavitna tema razgovora je bOa izmenjava izkušenj pri uresničevanju zakona o združenem delu, s posebnim poudarkom na nagrajevanju po delu. Sprejeta sta bila dva sklepa: 1. da se s podobnimi razgovori nadaljuje in oktobra naj bi v organizaciji Colorja bila naslednja seja; 2. na pobudo Duge je bil sprejet sklep, da predstavniki glasil organizacij združenega dela in informativnih služb sodelujejo pri izmenjavi izkušenj na vseh področjih. Sklicatelj prvega sestanka bo »Duga« Beograd. COLOR4 Za uspešen nastop so bili naši balinarji nagrajeni z zlato medaljo ŠPORT IN REKREACIJA # ŠPORT IN REKREACIJA # ŠPORT IN REKREACIJA # Prvo mesto za Color MEDVODE, 15. — V petek ig Medvode XI. športne igre prpjj športnih disciplinah in gasib'^ cev iz osmih delovnih Rezultati: krosv škar (Color), da), 3, Štruk v°u^W % (vsi % % »>^ezaa 2. Helic%gfc, % ^aUnanje 3. Color, ^romos, šah 3: Duga, 4311222 Helios 39,5 to^liq|arka: 1. Helios 6, 2. Duga 4, 3. Color 2, strelstvo: moški: 1. Color' 1659 krogov, 2. Zvezda 1575, 3. Helios 1506, žen- ske: 1. Chromos, 3. Karbon 7y Chromos, mizni teni Chromos, 3.' 2. Helios, 3. 1^ ris 7‘ ^orka, na Karbon, 2. lenske: 1. Color, fioravlje, kegljanje: šaričUK0 , ženske: 1. Ločniškar (Co-Djordjevič (Zvezda), 3. \«o: 1. Co*. moški: ii SS2ŠT moški: 1. Color, 4937 kegljev, 2. Chromos 4920,. 3. Karbon 4900, ženske: 1. Chromos 2113, 2." Color 2110,3. Duga 2034, gasilsko tekmo- 3. Gli-ipno: 1. Vhromos; ':S 1: točk; V?mo' ' 575* es^fv. ciiMiiriiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiin I VTISI S SLAVNOSTNE OTVORITVE I Že v začetku naj povem, da sem otvoritev spremljala le kot na- | | ključna opazovalka. Že ob 7.30 me je ropot avtobusov zvabil k oknu. Ko sem opazila = = pisane gruče športnikov, sem postala še bolj radovedna in odšla sem | | k nogometnemu igrišču. Kot vedno se je začelo z zamudo. Zaigrala = | je godba. Ekipe športnikov devetih proizvajalcev barv in lakov so E | odkorakale proti Partizanu. Ob cesti so se zbirali radovedneži in ob- | | čudovali sprevod. Športniki v pisanih trenirkah, zastave, godba, vse E i to je bila paša za oči. Toda bili smo si enotni, da izstopa ekipa Co- | | lorja v svojih res lepih trenerkah, vendar tudi drugi niso preveč = | zaostajali za njimi. | - Na košarkarskem igrišču Partizana so se ekipe postavile pred E E slavnostni oder. Zastave, ki so oznanjale nevsakdanji dogodek, so | | plapolale na drogovih. Ob igranju himne se jim je pridružila še § E jugoslovanska zastava in pa zastava majskih srečanj, ki vsako leto | E prehaja v druge roke, v roke prireditelja. Kot povsod drugje, tudi I I tu ni manjkalo govorov, ki so poudarjali bratstvo in enakost naših E i narodov, ki se krepi na takih srečanjih. Po tej kratki slovesnosti pa | | so se športniki razšli na tekmovališča in se pričeli pripravljati na S | tekme. i | IRENA SVOLJŠAK jf ....i...mu...n..i...luni......................... Ocena vseh sodelujočih je bila: Co-lorjevci so bili najelegantnejši Pohoda ob žici okuprane Ljubljane se je udeležilo nad 100 udeležencev, ki so navkljub dežju prehodili celotno traso COLOR 5 Zadovoljstvo ob prejemanju zlate medalje — strelec Ivan Burgar Našim gasilcem so za odličen uspeh čestitali kar po vrsti (Ne)pričakovana zlata medalja za naše namiznoteniške igralke Podelitev medalj je bila povsod zelo slovesna EOLOR6 POČUTJE V DELOVNEM KOLEKTIVU Človekove socialne potrebe so nasploh mnogo večje od formalno predvidenih možnosti v delovni organizaciji. Zavedati se je treba, da želi posameznik pri svojem delu zadovoljevati poleg ostalega tudi različne izrazito socialne motive ali nagnjenja. Zunaj delovnega časa, zlasti še, ko odštejemo porabljeni čas za ostala individualna opravila, ostane dokaj malo časa in priložnosti za družbeno udejstvovanje. Želim poudariti, da je pomen socialnih čini-teljev vsaj tako velik, kot je pomen materialnih činiteljev, zaradi katerih je posameznik pravzaprav v delovnem procesu, študije o fluktua-ciji kažejo, da je glavni motiv zaradi katerega ljudje odhajajo na drugo delovno mesto, osebni dohodek, razlog zapuščanja delovne organizacije pa so razmere v kolektivu, medsebojna trenja in prepiri. Iz tega sledi, da marsikdo kljub vsemu noče zapustiti delovne organizacije predvsem zato, ker se v kolektivu počuti dobro, ker ima dobre sodelavce, s katerimi se dobro razume itd. Med pomembnejšimi činitelji, ki vplivajo na počutje v kolektivu, je vsekakor način vodenja. Ustrezen način vodenja, ki temelji na medsebojnem sodelovanju, objektivnosti in spoštovanju človekovih individualnosti, pripomore k višji stopnji produktivnosti in zadovoljstvu posameznikov, saj ob delu samem lahko zadovoljujejo vrsto svojih socialnih potreb. Pogosto postane vodja nekega oddelka tudi prijatelj, kar ugodno vpliva tako na delovno disciplino kot na delovno moralo. Katere so sposobnosti in lastnosti uspešnega vodje? Zelo nevarno za moralo delovne skupine je, kadar vodja priviligira nekatere sodelavce, kajti zavist ostalih pomeni nevarnost dobrim medsebojnim odnosom. Zato naj poudarim, da mora biti dober vodja objektiven in odločen. Odločnost je seveda povezana s sposobnostjo presojanja, kajti vodja mora pred odločitvijo izbrati tisto varianto, ki bo dala najboljši rezultat za daljše obdobje in ne bo le začasna rešitev. Vodja mora biti delaven in iniciativen, saj člani pričakujejo od njega, da zna delo bolje organizirati kot drugi, še posebno pa, da se zna poglobiti v skupne probleme. Da bi prišla do izraza kolektivna volja, mora vodja imeti razvit posluh za potrebe in želje skupine ob upoštevanju enakovrednosti vseh članov. Sodelovanje s sodelavci navzgor in navzdol mora biti enako uspešno kot s sodelavci istega ranga. Dober vodja mora biti prijazen; prijaznosti pa se žal najteže naučimo predvsem zato, ker postane kaj hitro pretirana. Dobro vemo, da je preti- rana prijaznost znak raznih negativnih osebnostnih lastnosti. Pravilno ravnanje z ljudmi in k temu še strokovna usposobljenost sta temelj zdrave avtoritete in dobrega počutja v kolektivu. Dober vodja je inteligenten in pošten. Poštenost se kaže v tem, da vodja ve, kaj sme narediti v določeni situaciji in da to tudi v resnici naredi. Pošten vodja se bori za svoje ljudi tudi v primeru, kadar to resneje ogroža njegov položaj. In zakaj pišem o dobrem vodji in o fluktuaciji? Ali se pri nas kdo vpraša, zakaj delavec zapusti kolektiv? Ali smo pravilno ravnali z njim, ali smo bili pošteni z njim, ali znamo objektivno gledati nanj, ali znamo sodelovati z njim, ali smo sploh sposobni delati z njim? Preden se človek odloči da zapusti kolektiv, v katerem je živel in ustvarjal vrsto let in mu je delo v kolektivu omogočalo tudi zadovoljevanje socialnih motivov, preživlja krizo in hoče svojo potrditev. Nima občutka pomembnosti in samozaupanja, da je kolektivu potreben, čeprav opravlja svoje delo z nezmanjšanim elanom, morda še bolj vneto, samo nikogar ni, ki bi našel zanj razumevanje, spodbudno besedo in pohvalo. Sčasoma postane tak človek vsesplošno pasiven, razočaran in edina rešitev zanj je, da zapusti delovno okolje. Zaradi pomanjkanja samozaupanja se tak človek težko vključi tudi v drugo delovno okolje in na tak način lahko izgubimo ne samo mi, ampak celotna družba sposobne delovne ljudi. Izguba le-teh ima za posledico vsesplošno nezadovoljstvo in zmanjšano produktivnost. Ali smo kaj storili, da do tega ne bi prišlo? Fabiani BESEDA DELEGATA 8. KONGRESA ZKS VRSTA SPREMEMB IN DOPOLNITEV Pravimo, da je letošnje leto »leto kongresov«. Res je, za 8. kongresom ZKS so si sledili kongresi ZK po drugih republikah, prav tako tečejo priprave na 11. kongres ZKJ. 8. kongres ZKS imenujemo »kongres akcije« — akcije za poenotenje novih moči za nadaljnji napredek socialističnega samoupravljanja za boljši in srečnejši jutri delovnih ljudi. Ta akcija poteka že 2 leti, ko so se začele priprave na kongres in se je vse bolj širila. Približno pol leta pred kongresom pa je prešla v množičnost, ko so tekle razprave o predkongresnem gradivu po OOZK. Plodna razprava je šla tudi v najširše množice v SZDL, sindikat in mladino. Tako lahko rečemo: »To je bil naš slovenski 8. kongres ZK in ne samo kongres partije.« Kongres je dal nam vsem komunistom jasne naloge, ki so kot nosilci idej in soustvarjalci skupaj z vsemi naprednimi ljudmi naše domovine ustvarjamo lepšo bodočnost. Dejansko je naša akcija šele z zaključkom 8. kongresa dobila polni polet in smer za naslednje obdobje. Predkongresno gradivo z idejami in dopolnitvami se je zbiralo navzgor do kongresa. Sedaj se mora po isti poti vračati to vsestransko izpopolnjeno gradivo nazaj med članstvo. Mislim, da je med drugim bila tudi nam, delegatom 8. kongresa ZKS, zaupana naloga prenašanja. Iz svojih sredin smo prenašali mnenje in pripombe na gradivo na kongres in od tam moramo obogateno prenašati nazaj v živo delo med članstvo. Komunisti OOZK, zahvaljujem se vam za zaupanje in čast, ki ste mi jo izkazali z izvolitvijo za delegata 8. kongresa ZKS. Prisostvovanje kongresu ZK je bil za nas delegate res velik dogodek. K temu prispeva vsekakor družbenopolitična pomembnost in sama vsebina tega dogodka, ne nazadnje pa tudi dobra organizacija kongresa in jedrnato ter učinkovito usklajevanje stališč. Učinkovitost in jedrnatost dela sta bila predvsem omogočena z delom po komisijah. Napisano kongresno gradivo, čeprav skoncentrirano, je obširno in tudi o vtisih bi se dalo dosti napisati. Glede na to, da sem bil v Komisiji za razvoj in statut ZK, bi želel vsaj podati bežno sliko s tega področja. Vseh komisij je bilo 5 in se je v njih vršilo glavno delo kongresa. V razpravah, ki sem jim prisostvoval pred kongresom, je običajno bilo najmanj pripomb na dopolnitev statuta. Pri zasedanju Komisije za statut in razvoj ZK pa smo videli, da se je teh pripomb, predlogov in dopolnitev iz cele Slovenije nabralo dosti. Te pripombe in razprave so bile tehtne in so prispevale v večini primerov k obogatitvi kongresnega gradiva. Pri sami razpravi predlogov, dopolnitev in amandmajev je res prišla do veljave učinkovitost demokratičnega centralizma. Vsak delegat je imel možnost razpravljati in dati amandmaje in predloge. Rečeno je bilo, da statuta ne bomo spreminjali, ampak samo razvoju primerno dopolnili in v tem smislu je tudi delo potekalo. Posamezni predlogi sprememb so bili dopolnjeni ali med razpravo ali na zaseda- nju komisije. Čeprav vemo, da mora statut iti še skozi uskladitev 11. kongresa ZKJ, že lahko rečemo, katere so predvidene spremembe. Skušal jih bom smiselno navesti: — V uvodu statuta je večji poudarek na zgodovinskem razvoju in dejavnosti ZKS. VIll.kongresZKS — Natančneje opredeljuje pogoje in način sprejemanja novih članov v ZK. Bistveno je moralno politična usposobljenost in izobraževanje. — V bodoče bo treba vsaj 1-krat letno razpravljati o stanju članstva. Prav tako bo treba vsaj 1-krat letno razpravljati o družbenopolitični aktivnosti vsakega člana. Člana ZK, ki je 6 mesecev neaktiven iz neopravičenih razlogov, je možno črtati iz članstva. — Demokratični centralizem je za vse komuniste obvezen v vsaki vlogi ali organizaciji, kjer delujejo. — Konference ZK v OZD se bodo ukinile in bodo OOZK neposredno povezane z občinskimi konferencami oziroma komiteji. Predvidevajo pa se problemska ali akcijska posvetovanja za usklajevanje skupnih interesov, ki pa ne bodo imele moči odločanja. — Akcijske konference ZK v KS bodo ostale, ker so se pokazale kot uspešna organizacijska oblika za organiziranje družbenopolitičnega življenja v krajevnih skupnostih. Tukaj tudi ni bojazni elitizma. — Ne samo v DO oziroma tam, kjer združujejo svoje delo, komunisti so dolžni, da se aktivno vključijo tudi tam, kjer živijo — torej v KS. — Tako v statutu kot v resoluciji je poudarek, da ZK ne deluje nad ali za družbenopolitične organizacije in društvo, ampak se morajo komunisti udejstvovati v'samem delu teh organizacij kot nosilci pobud in naprednih idej v skladu s politiko ZK. Torej se mora delo samih članov ZK manifestirati v socialistični zvezi, sindikatu, zvezi mladine in nadalje v delegacijah in samoupravljanju. — Častna razsodišča ZKS se preimenujejo v Tovariška razsodišča in Nadzorna komisija v Finančno materialno komisijo. E. Trinkaus COLOR 7 25 let Prešernove družbe Že med vojno je bila med osrednjimi nalogami Osvobodilne fronte slovenskega naroda tudi skrb za kulturo, saj smo se Slovenci v veliki meri prav po zaslugi naših pisateljev, zavednih sinov svojega ljudstva, kljub različnim pritiskom izkoriščevalskih tujcev, obdržali kot samostojen, svobodoljuben narod. In tako je poleg svojih drugih dejanj, namenjenih spodbuditvi plodnega razmaha slovenske kulture v svobodi, Izvršni odbor Osvobodilne fronte na svojem sestanku 27. januarja 1953 sklenil, da ustanovi Prešernovo družbo, ki naj bi nadaljevala izob-ražujoče tradicije naprednih predvojnih knjižnih društev in po svojih kulturno zavednih zaupnikih prinašala v domove slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev. Na Prešernov dan 8. februarja 1953, ob kulturnem prazniku vsega slovenstva, je bila Družba ustanovljena. Usmerjale in vodile so jo danes že legendarne osebnosti: njen predsednik, ki je to ostal polnih 23 let, je bil Boris Ziherl; njen prvi tajnik France Bevk. Njeno članstvo je kmalu po ustanovitvi štelo prek 60 tisoč delovnih ljudi. Smisel in poslanstvo tako ustanovljene Prešernove družbe sta bila jasna: skrbela naj bi za izdajanje lepih in dobrih knjig v duhu revolucionarnih, narodno povezujočih načel Osvobodilne fronte, in v skladu z umetniškim izročilom največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, tega genija, ki je izšel iz ljudstva in v katerem se je zato poosebil genij vsega slovenskega naroda. ČlanstvQ Prešernove družbe, ta kulturno osveščeni del slovenskega življa, v zameno za nezahtevno članarino že petindvajset let ob Prešernovem rojstnem dnevu, 3. decembra, prejema v dar pet ali šest knjig redne letne zbirke, v kateri so poleg koledarja vsako leto še po dve iz- brani deli naših pripovednikov, poljudno pisano delo s tega ali onega področja znanja in še priročnik te COLOR 8 ali one vrste. Skoraj vsi člani prejemajo tudi posebno nagradno knjigo: skrbno izbrani roman družbeno angažiranega, miselno prodornega, zanimivo pišočega tujega avtorja. Za svoje člane in naročnike izdaja Prešernova družba tudi mesečno revijo OBZORNIK, v kateri objavlja črtice in pesmi domačih in tujih avtorjev, zanimive zapise o najnovejših dogajanjih na področju znanosti in živo pisane biografije klasikov naše kulturne preteklosti, ter s tem skozi vse leto ohranja stik med članstvom in izdajateljskim jedrom Prešernove družbe, in to že vseh petindvajset let. Poleg tega Prešernova družba že prek dvajset let izdaja zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA, da bi tako približala slovenskemu bralcu najizvirnejša, najzanimivejša, literarno bogata in vsebinsko pestra dela pisateljev vsega sveta — s tem izpol- njuje tisto poslanstvo, ki ji ga nalaga univerzalnost Prešernovega duha: zakaj, kakor je Prešernovemu geniju prijateljsko pomagalo Čopovo poznavanje svetovne literature, da je lahko v vsej veličini občečlo-večnosti razpel svoja krila, tako želi Prešernova družba z zbirko LJUDSKA KNJIGA omogočiti delovnim množicam slovenskega naroda, da se seznanijo in obogatijo s stvaritvami najpomembnejših pisateljskih duhov preteklosti in živega, sodobnega sveta. Skoraj osem milijonov izvodov knjig, v katerih so največkrat izšla najboljša dela domačih in tujih pisateljev, skoraj dva milijona izvodov revije Obzornik, vse to dovolj zgovorno priča o plodnem delovanju Prešernove družbe v minulih petindvajsetih letih. S tem, da so njene izdaje dandanes na knjižnih policah povsod tam, kjer živijo Slovenci, da po marsikateri knjigi, ki jih je v preteklosti razposlala na slovenske domove Prešernova družba, še danes pogosto seže ljubeča roka delavca, kmeta, matere in otroka, ki so se naučili pravično ceniti dobro knjigo, ker so spoznali, da jim le-ta pomeni nujno dopolnilo njihovega življenja in obstoja sploh — s tem je Prešernova družba dostojno izpolnila kulturno poslanstvo, ki ji ga je bila naložila Osvobodilna fronta, predhodnica današnje Socialistične zveze delovnega ljudstva, upravičila pa je tudi smisel svojega delovanja kot družba, ki ponosno nosi ime največjega slovenskega pesnika. In kakšne naj bi bile naloge sodelavcev in zaupnikov Prešernove družbe za naprej? Kakšna naj bi bila vloga Prešernove družbe danes, v ozračju potrošniške mrzlice in zmanjšanega zanimanja za knjigo in kulturno samovzgojo? Da v tem resnem času, ki ga skušajo nekateri prekriti s snobističnim hlastanjem za zlagano dragocenimi, a v svojem jedru puhlimi dobrinami in v nasprotju z občasnimi pojavi elitizma v slovenskem literarnem ustvarjanju objavlja Prešernova družba v svojih zbirkah dela umetniško odgovornih, z duhom resnično ustvarjalnih delavcev prežetih pisateljev, pesnikov in prevajalcev. Da v nasprotju s poplavo tujega — in domačega — šunda razširja med slovenskimi bralci prevode najboljših stvaritev svetovnih klasikov in naših sodobnikov. Samo tako bo Prešernova družba, ki je bila in mora še naprej ostati odraz kulturnih potreb slovenskega ljudstva, tudi v bodoče polno in plodno živela — samo tako bo lahko uresničevala zamisel, ki jo je izrekel in terjal Boris Ziherl, prvi predsednik Prešernove družbe: da skupaj z vsestranskimi napori in naprednimi prizadevanji najbolj prodornih mislecev in najbolj kulturnih ustvarjalcev slovenskega naroda pomaga graditi in utrjevati temeljne socialistične družbe, od katerih je odvisna prihodnost vsega človeštva. Franc Kimovec-Žiga iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii XI. KONGRES ZKJ BO JUNIJA 1970 V BEOGRADU ftiiiiuiiiimiiiiiiiimiimiiiHitiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiint USPEHI SE VRSTIJO Naši športniki dosegajo uspeh za uspehom in pokali se vrstijo Beneficirana delovna doba, ali izboljšanje delovnih pogojev? SLAVKA BREŠAN Še bi šla v brigado O šišenski mladinski delovni brigadi »Milan Mravlje« je bilo v časopisju veliko napisanega. Da pa je v njej bila tudi članica našega kolektiva, to malokdo ve. Naj jo predstavimo: Slavka Brešan, likvidator faktur, doma iz Zbilj! »V brigadirskem naselju Žepče sem od 29. marca do 29. aprila prvič »okusila« brigadirsko življenje. Delali smo na odseku med Dobojem in Sarajevom, pri graditvi drugega tira železniške proge. Naš delavnik (dopoldanski), je bil zelo bogat. Vstajali smo ob štirih, na trasi pa smo delali od šestih do pol enih. Sledilo je kosilo, nato pa so bile na programu proste aktivnosti — krožki, športni nastopi, ob 20. uri je bil brigadirski večer, ob 22. uri pa smo morali biti v postelji.« Dosegali ste izredne uspehe? »Da, normo smo presegali povprečno za 145 odstotkov, na dan pričetka VIII, kongresa Zveze komunistov Slovenije pa smo dosegli 291,5 odstotka. Na trasi je bil važen uspeh kolektiva, toda komandant je ocenjeval tudi posameznike. Za uspešno delo je Slavka prejela udarniško značko in priznanja za politično delo in delo v krožkih. »V brigado bi še šla saj me vežejo sami lepi spomini. Obiskali so nas tudi predstavniki občine in folklorna skupina »Emona«. Upam, da se bomo ob zaključku letošnje akcije še srečali,« nam je hitela pripovedovati. »Največji h ec pa je bil, ker ostali brigadirji niso vedeli, da je šiška občina. Mislili so, da se tako reče ravno ostriženim lasem spredaj na čelu — take frizure smo namreč imele brigadirke.« Že pred približno enim letom je sindikalna organizacija Chromosa iz Zagreba dala pobudo proizvajalcem barv in lakov, da proučijo možnost benifikacije nekaterih skupin delovnih nalog in opravil. Dogovori za to akcijo so potekali že v Zagrebu in Beogradu, zadnji sestanek pa je bil 18. marca letos v Medvodah. Udeležili so se ga predstavniki Chromosa, Duge iz' Beograda, Zvezde iz G. Milanovca, Zorke-iz Šabca, Pomoravlja iz Niša, Adria Colorja iz Splita, Heliosa iz Domžal in Colorja ter nekateri predstavniki Zavodov, ki se ukvarjajo z izdelavo elaboratov za bonifikacijo določenih delovnih nalog in opravil. Predstavniki Heliosa in Colorja nismo mogli podpreti te akcije; glede na stanje, kakršno je, in možnosti ureditve delovnih pogojev, najbrž nimamo nikakršnih možnosti za pozitiven izid te akcije. Za odobritev benificirane delovne dobe je namreč treba: — z vsemi mogočimi tehničnimi, zdravstvenimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi urediti čimbolj še delovne pogoje; — organizirati delo tako, da ne pride do poškodb in zdravstvenih okvar (premeščanje delavcev); — uvesti skrajšan delovni čas. Če se pokaže, da tudi z vsemi naštetimi ukrepi nismo uspeli odstraniti zdravstvenih škodljivosti pri določenih delih in opravilih, šele tedaj lahko postavimo zahtevo po be-nificirani delovni dobi. Ne nazadnje taka akcija potegne za seboj tudi precejšnja finančna sredstva. Že sama izdelava elaborata precej stane, nam pa ne daje nobene garancije, da bomo s postopkom tudi uspeli. Potem so tu še večje dajatve za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki tudi niso majhne. Zato se mi zdi potrebno, da ta sredstva čimbolj e izkoristimo, in skušamo zagotoviti take delovne pogoje, da bo vsak delavec lahko celo delovno dobo uspešno opravljal svoje delovne naloge in potem zdrav odšel v zasluženi pokoj. Janez ŠTRUKELJ pelihemTO COLOR9 ODGOVOR NA ČLANEK IZ TRETJE ŠTEVILKE GLASILA DELOVNA DISCIPLINA % Tovariš Dobnikar J. je v gornjem članku lepo podal svoje mnenje o delovni disciplini v proizvodnji v odnosu na disciplino v ostalih službah. Z večino njegovih misli se v celoti strinjam, kljub temu bi pa rad opozoril njega in ostale člane kolektiva, da nedisciplina odgovornih in zgrešena naložba (kot misli on) v »rakete«, nimata nič skupnega. V svojem pojasnilu se bom omejil samo na skladišče sipkih materialov (AFK, Pentaeritrit) ali na »ra- kete« kot jim pravimo v žargonu. Ker v omenjenem članku pisec govori o paletah in ne o »raketah«, mi je na vprašanje odgovoril, da je to tiskarska napaka in da je mislil pri tem na »rakete«. Uvodoma bi bralce opozoril na znano dejstvo, da se vsa procesna tehnika, tehnologija v kemijski proizvodnji in spremljajoče veje v svetu spreminjajo z nezaslišano hitrostjo. Znano je, da je vsaka oprema za določen postopek v naši branži po petih letih že zastarela. Ta hiter razvoj gre ali na račun znižanja stroškov v proizvodnji, ali prikrojevanju kvalitete za sodobne načine uporabe, predvsem pa za povečanje osebne varnosti in zaščite okolja. Znano je tudi, da temu tempu prav predpisi o varnosti (požarni in osebni) ne morejo slediti in stopajo v veljavo navadno šele, ko so določene naprave že v pogonu. Na ta način pridemo do dodatnih zahtev od inšpektorskih služb ali pa ce- lo do novih zakonitih predpisov, ki pred gradnjo in med gradnjo še niso bili v veljavi. V našem primeru smo zadostili vsem do tedaj znanim zahtevam in predpisom. Naša varnostna služba je opozorila na upoštevanje varnostnih navodil projektanta te naprave »Smelt« (Upute za eksploziono odu-šavanje — Institut za sigurnost, Zagreb). Ta navodila so bila v projektu tudi upoštevana z vgradnjo eksplozijskih membran, galvanskih povezav elementov zaradi odvoda statične elektrike. Projekt je bil dan v revizijo Zavodu SRS za varstvo pri delu ter je bila na projekt izstavljena pozitivna strokovna ocena. Eksplozijske nevarnosti transporta AFK smo se torej zavedali. Odgovorne inšpekcijske službe so napravo tehnično prevzele in občinska skupščina Ljubljana je na osnovi mnenja le-teh izdala 24. 10. 1977 tudi uporabno dovoljenje. Naknadno, ko so se mudili pri »Iplas« v novi tovarni za proizvodnjo AFK strokovnjaki iz Nemčije, s katerimi imajo licenčen odnos (HOECHST), smo bili preko teh opozorjeni na veliko eksplozijsko nevarnost transporta AFK. Absolutno varnost je pri pnevmatskem transportu AFK možno zagotoviti edino z velikimi količinami inertnega plina, kar pa je ekonomsko neopravičljivo. Zato smo kljub dovoljenju za obratovanje prepovedali uporabo uskladiščenja vse dotlej, da se po varnostni plati zadeva ne razčisti. Mislim, da smo ravno s tem »odgovorni« dokazali veliko delovno disciplino, da se izrazim po piscu članka, s tem, da pravočasno preprečimo nesrečo ali celo človeške žrtve. Kot glavni vzrok za gradnjo silosov oziroma za »zgrešenost naložbe« bi pa dal tole pojasnilo: Že od vsega začetka, to je od leta 1973, ko smo vršili pripravljalna dela za razširitev zmogljivosti alkid-nih smol, smo programirali uporabo AFK tako v luskah (prah), kot v talini. Zato je bila tudi nabavljena 50 m3 cisterna iz nerjaveče pločevine (leta 1974). Domači proizvajalci »Destilacija drva«, Teslič in kasneje »Iplas« sta nam zagotavljala, da bodo v prvi fazi zaradi ostalih kupcev dobavljali anhidrid v luskah (pri (Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje z 10. strani) »Teslič« tudi v bodoče), kasneje pa v talini. Zaradi teh zagotovil smo po dinamiki izgradnje kot prvo predvidevali postavitev »raket« in kasneje postavitev cisterne za talino. DELOVNI teden Ko je bila montaža naših silosov že pri kraju, je »Iplas« spremenil odločitev s tem, da bo najprej in verjetno stalno dobavljal AFK samo v talini. Ta odločitev je za nas investicijsko približno enako vredna, kapacitativno pa ugodnejša, vendar združena z večjimi stroški uskladiščen j a (stalno segrevanje na 150° C, tudi v času, ko ne proizvajamo, ter prav tako vezana na uporabo velikih količin inertnega plina). S to odločitvijo smo prisiljeni, da čimpre-je postavimo tudi skladišče za talino, kar je v programu za leto 1978. Mimogrede povedano »Iplas« kasni z dobavami že eno leto. Da »zgrešena naložba« v resnici ne bi bila zgrešena, in to v primeru, da nam bodo v resnici dobavljali samo talino, smo za uporabo raket našli že drugo rešitev in sicer: Center za procesno inženirstvo »CPI« Beograd, ki nam pripravlja oceno naše zamisli rekonstrukcije mešalnice, istočasno pa daje tudi določene tehnološke idejne osnove tako za saržirnico, pralnico embalaže, čistilne naprave itd., je prav tako predvidel silose za skladiščenje dveh kvalitet titandioksida (2 silosa) in do 2 silosa za uskladiščenje mikroniziranih polnil (mikrokalcit, dolomit, barit). Vse te »zgrešene« elemente, to je silose in transportne naprave, bomo lahko uporabili pri projektu siliranja oziroma rekonstrukcije saržirnice. Siliranje in pneumatski transport teh surovin ni nevarno in je v svetu v uporabi. Poleg nas predvidevajo tak način skladiščenja v Helios in JUB. Zgre-šenost investicije (pa ne po naši krivdi) bi pomenili samo stroški za pre- stavitev »raket« na novo lokacijo pred saržirnico. Povrnimo se k članku tovariša Dobnikarja. Tega bi pisec teh vrstic še razširil in sicer s tem, da bi potrdil, da je negodovanje delavcev, ki delajo pri šaržiranju v sintezi razumljivo, kjer je zaradi povečanja zmogljivosti reaktorjev precej več fizičnega dela kot prej in da so upravičeno pričakovali s postavitvijo pneumatskega transporta zmanjšanje le-tega. To stanje se bo spremenilo s postavitvijo skladišča AFK za talino. Iz gornjega sledi, da je »zgreše-nost »naložbe«, v kolikor bi ta v resnici bila, nastala ne zaradi nediscipliniranosti odgovornih, kot trdi pisec članka, temveč zaradi zunanjih okoliščin, na katere pa odgovorni v resnici niso imeli vpliva. S tem pa nočem trditi, da smo pri investicijah razširitve alkidnih smol v resnici storili vse najbolje in vse tako, kot bi bilo, oziroma kot vidimo danes, pravilno. K sreči pa napake niso takega značaja, da bi govorili o zgrešenosti investicije. Pojasnilo bi zaključil z uporabo znanega pregovora: »kdor dela lahko zgreši in je grajan, pa naj bo pri projektiranju, ali pa pri zapiranju hobokov, kdor pa ne dela, mu je za vse to prizaneseno«. Ivan Hafner, dipl. ing. j?p§TEK__ SOBOTA (J E DE L JA COLOR 11 NAŠI JUBILANTI PRIZNANJA NAGRAJUJEJO IN OBVEZUJEJO Na slavnostni seji delavskega sveta, ki je bila 25. aprila, so bili razen delegatov prisotni tudi jubilanti — delavci, ki so letos dopolnili 30, 20 in 10 let delovne dobe v naši delovni organizaciji. Uvodoma je predsednik delavskega sveta Jože Bališ izrekel zahvalo vsem jubilantom, ki so del svojega življenja vgradili v današnji Color. Dejal je, da moramo pohiteti z vlaganjem v nove investicije, če hočemo slediti času. Če si dalj časa v kolektivu, se ti tovarna vpije v kri, spoznaš jo do zadnjega kotička in — ne moreš je več zapustiti. Največje zadovoljstvo vsakega pa je, ko vidi in uživa sadove svojega dela. Jubilantom je spregovoril tudi generalni direktor mgr. Milivoj Hladnik ter se jim zahvalil za njihov dolgoletni trud pri graditvi današnjega Colorja. »Vaš jubilej naj bo vsem nam kažipot in spodbuda, da skupaj z vami gradimo »Color«, samoupravno socialistično družbo in dobre tovariške odnose«, je poudaril ob koncu svojega kratkega nagovora. Slavnostno vzdušje v sejni dvorani Preski šolarji pod vodstvom Janeza Tometa so jubilantom lepo zapeli COLOR 12 Rdeč nagelj za vsakega jubilanta Priznanje za dolgoletno zvestobo Slavnostno vzdušje tudi v jedilnici NAŠI JUBILANTI 10 LET 1. Babnik Bogdan 2. Čadež Silvester, dipl. ing. 3. Drašler Anton 4. Drnovšek Vinko 5. Ferjančič Janina, dipl. ing. 6. Fertin Jožef 7. Jamnik Frančišek 8. Kastelic Frančišek 9. Krelj Rajko 10. Krelj Franc 11. Krelj Franc 12. Kristan Marko 13. Luštrek Tomaž 14. Mali Bojan 15. Mihovec Matevž 16. Muren Alojz 17. Oblak Anton 18. Petač Janez 19. Pregrad Anton 20. Šarc Janez 21. Šarič Husein 22. Šulc Viktor 30 LET 1. Arčon Ana 2. Tomšič Ana 20 LET 1. Dobnikar Marjeta 2. Dubokovič Katja 3. Halkič Osman 4. Hoj kar Marija 5. Kozamernik Antonija 6. Krmelj Jože 7. Krmelj Marija 8. Kršinar Marija, roj. 1940 9. Lakič Alojzija 10. Mesesnel Vera 11. Modic Gabrijela 12. Petek Marija, dipl. ing. 13. Petelinkar Ivana 14. Resman Heda 15. Resman Roman 16. Sedej Cecilija 17. Sorjan Alfred 18. Svoljšak Marija 19. Šinko Viljem 20. Šterk Ivan Vera Mesesnel — 20 let Franc Kastelic — 10 let ŽREB JE ODLOČIL Za nagradno križanko iz aprilske številke smo javno žrebanje izvedli v prostorih fakturnega oddelka. Komisija v sestavi Helena Dolinar, Mojca Barle in Marija Pust je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Janeza Štruklja, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Urška Jenko, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Marko Ažman. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu majske številke našega glasila. Čestitamo! Roman Resman — 20 let Cecilija Sedej — 20 let gggggggggggg Ana Tomšič — 30 let Verjeli ali ne — kar 70 let so že »preživele« tele tri tovarišice, ki jih sicer dobro poznate MEDVODE ■ Nov izdelek V industriji barv in lakov ZVEZDA v Gornjem Milanvcu bodo v letošnjem letu razširili svoj proizvodni program. V sklopu povsem novega obrata za proizvodnjo barv za plastične mase (polietilenskih barv) bodo pričeli še z novo proizvodnjo — proizvodnjo barv za polipropilenska vlakna; tovrstne barve smo doslej uvažali. V razširitev in dogradnjo obrata, v katerem naj bi stekla nova proizvodnja, bodo vložili 10 milijonov dinarjev. Tihožitje — ali tudi dežnike moramo, zaradi neprestanega deževja, nekam dati.., Delovna miza, tokrat drugače... V sliki in besedi Tehnologija se v naši branži zelo hitro spreminja Za uspeh volitev so zaslužni tudi člani volilne komisije Naši smučarji so zelo aktivni, posebno radi obiskujejo Vogel Člani kolektva se redno udeležujejo sestankov v občinskem merilu Ali bo naš premaz prestal preizkušnjo? Vsakoletni prikaz gašenja za vse člane kolektiva se bogato obrestuje NAGRADNA KRIŽANKA FOSFOR RADIJ NAUK O ZDRAVILIH OGLEDALO OSEBA IZ BIBLIJE SLOVENSKI SKLADATELJ ljuouan PODJETJE GARDNE* 1 1 '''Laz 15 jr m - ► VANADIJ ^2 ni VRSTA ROŽE J NAJVIŠJI DEL STARIH GRŠKIH 4 DENARNA PODPORA MORJA UTRJEVALEC LAS \ veja MATEMATIK ► BOLJŠA HIŠA Z VRTOM ZADNJA ČRKA TEKMECI GROBO VOLNENO SUKNO DOKTOR AUTOHTONI PREBIVALCI KURILSKIH OTOKOV' OŠABEN ARABSKI KNEZ, PLEMENITAŠ SULTANOV ODLOK AFRIŠKA DPŽAVA OGLJIK /unij IPAVEC KROŽITI OKOLI OSI ŽENSKO IME SKRAJNI OBLI POLOTOKA TRESTI, TREPETATI ZAfUf PRVA ŽENA DANES ZVEČER LETENJE, POLET MALTA STROG, STARI* OČE LANTAN SPRETNOST IZURJENOST- JAJCA PRAVIH UŠI METER POLJSKA ITALIJA NAVADE, ETOSI SOSEDNJI . VELIK MORSKI RAK MESEC V LETU LATINSKI VEZNIK LJUDSTVO V SLOVNICI OBČNOIME BRAT KAJNA OTRO$K-4. IGRA*1* UŽITNA MORSKA RIBA POGORJE V JUŽNI AMERIKI VLADIMIR 5 (rimsko) KRADE. VLAMLJA MONSIEUR NAROČILO. PLAČILO VNAPREJ KALIJ ZMES APNENCA IN MAVCA MUSLIMAN. OOBRO- USTANOVA ŽENSKA KATERA SERVIRA 100 0 (rimsko) DOMAČE ŽIVALI POD NEUMEN FRANCOSKA AGENCIJA INDUS- TRIJSKA RASTUNA POJAV NA VODI ODEJA OBVESTILO. SPOROČILO VEZNIK PRITR- DILNICA KOS CELOTE NIKALNICA GRŠKA ČPKA IVAN OLBRACHT DOMAČA PRITR- DILNICA NARODO- PISCI DALMATIN ANTUN EVROPA GRAM sestavila: A.G. TROPRSTA ŽIVAL 1 V NIČLA AJD 3 COLORJEVE INFORMACIJE št. 5 (75), leto 7, maj 1978. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 120 din 2. nagrada 80 din 3. nagrada 40 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite v SDS, SS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 9. junija 1978. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Dopisujte v svoje glasilo!