Murska Sobota, 18. april 1991 • Leto XLIII • Št. 15 • Cena 15 din
PRIVATIZACIJA
Bomo kupili delnice podjetij, ali pa bo družbena lastnina
postala državna?
str.
tov? Prvič zato, ker fakultete pri sprejemih študentov ne mislijo upoštevati rezultatov teh zaključnih izpitov, temveč splošni uspeh kandidatov v 3. in 4. letniku. Drugič pa zato, ker bodo zaključni izpiti na srednjih šolah in potem sprejemni oziroma ponekod diferencialni izpiti na univerzah potekali v zelo kratkem časovnem razdobju, tako da ne bo dovolj časa za priprave. Sploh pa je nesprejemljivo dvakratno preverjanje znanja. Lahko bi rekli, da je pri vsem tem res nekaj čudno. Postavlja pa se vprašanje, proti komu nameravajo pravzaprav stavkati četrtošolci. Ali proti svojim profesorjem, ki zato niso nič krivi in jih celo večinoma razumejo, ali proti univerzam, ki se prav nič ne zmenijo za njihove zaključne izpite, ali morda proti šolskim oblastem?
Na precejšnje ogorčenje pa je pri vseh srednješolcih naletelo razmišljanje slovenskega šolskega ministra, da bi spet kazalo predpisati uro, ko bi morali biti vsi doma (hora legalis), kje zunaj pa le v družbi svojih staršev ali drugih starejših spremljevalcev. Je že prav, da pridejo na dan opozorila, kako dandanes vse več mladih pohajkuje, popiva ... toda hora legalis je prav gotovo že zdavnaj preživel način za prevzgojo.
Še večji odmev pa je doživela napovedana in tudi že izvedena dvodnevna stavka (včeraj in predvčeraj) sprednješolskih profesorjev, ki ugotavljajo — predvsem njihov sindikat vzgoje in izobraževanja — da nove oblasti še niso uspele uresničiti nobene spremembe v organizaciji in financiranju šolstva, kar bi prispevalo k ureditvi kaotičnih razmer. Poleg tega se vedno bolj slabša njihov položaj in dodajajo se jim nove naloge, ne da bi jih razbremenili vsaj ene nesmiselne obveznosti. Za zaključne izpite, na primer, ni namenjen niti en dinar, prav tako ne za sprejemne, čeprav so to dodatne obremenitve. Še posebej pa so se zaostrile razmere zaradi plač, ki da so ostale na ravni lanskega oktobra, v gospodarstvu pa so medtem porasle za okrog 42 odstotkov. Čeprav se s temi ugotovitvami strinjajo tudi na vseh pomurskih srednjih šolah, pa so se v splošno stavko vključili le profesorji na SCTPU M. Sobota, ker drugje sindikati niso bili dovolj zavzeti, oziroma, kot smo slišali, ne mislijo reševati svojih problemov na ramenih učencev.	Jože Graj

Kaj hočejo šoferji?
24
ZDRAVSTVO JE
TEMPIRANA BOMBA
str.
5
MM POMLAD

DNEVI MURE V BLAGOVNICI
od19.do30.apr. 91 BOGATA IZBIRA IZDELKOV
strokovni nasveti Murinih kreatorjev
modna

revija v BLAGOVNICI
v petek,19.aprila,ob 17.30
OB NAKUPU IZDELKOV
OMURk
NA ODDELKU M B M DAJEMO
ZA BALONSKE PLAŠČE
MI VETROVKE 30*
TER OSTALO BLAGO
20*
POPUSTA
LIKVIDACIJA GALLUSA
Po manj kot enem letu bo novo podjetje, ki so ga ustanovili po stečaju Line Apače, likvidirano. So vzrok za takšno odločitev res neodobrene zahteve Elexa (kakor trdi direktor Leon Petrač), ali pa so pravi vzroki povsem drugje.
V občini Gornja Radgona ne priznajo, da bi bila nepopustljivost izvršnikov pravi razlog, kajti samo nekaj nepremičnin več proizvodnega programa Gallusa ne bi rešilo. Če bi bil vzrok le pomanjkanje kapitala, bi uvedli za Gallus stečajni postopek in ne likvidacijo. Vsaj v nečem bomo Pomurci prvi — imamo prvo podjetje, ki bo likvidirano.
Po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je v 153. členu med drugim navedeno: ... »vzrok likvidacije je lahko, da so prenehali naravni in drugi pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti, ki je predmet poslovanja ...« To pa pomeni, da se je povpraševanje premočno zmanjšalo, ali pa je cena tako nizka, da prinaša izgubo.
V Lini je bilo zaposlenih okrog 200 delavcev, v Gallusu le 57. Po likvidaciji bo tudi teh 57 delavcev prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, imeli bodo pravico do ponovnega nadomestila, Elex pa bo moral zavodu vrniti še prejeto nadomestilo za 57 delavčev.
bbp
April
20.	aprila Sonce stopi v znamenje bika
21.	aprila bo Luna v znamenju prvega krajca
VESTNIKOV KOLEDAR
18.	april, četrtek, JAKA
19.	april, petek, EMA
20.	april, sobota, HILDA
21.	april, nedelja, DRAGO
22.	april, ponedeljek, LEONIDA
23.	april, torek, VOJKO
24.	april, sreda, JURIJ
Uspelo mi je opaziti travo, ki je ozelenela, brsteče drevje in slišati petje ptic. Bila sem srečna in polna notranjega zadovoljstva, ker sem po poti domov le uspela očistiti misli političnih tem in službenih dolžnosti. Opazila sem, da je v deželo prišla pomlad. Vdihnila sem s polnimi pljuči in prežela me je moč, bolje: optimizem in lepoto življenja. In prav takrat, ko se mi je svet v pomladi zde! tako preprost in lep ter ljudje zadovoljni, sem srečala znanca. Pogovor, kot običajno ob bežnem srečanju. Začela sva o vremenu, zdravju, pa tudi o delu invalidskega društva, ki ga vodi. Pravil je tudi: »Hudi časi so za naše člane, kličejo me po telefonu, če bi lahko dobili kako socialno pomoč. Pa kaj naj jim dam, če še za delo društva ni dovolj denarja. Za naše člane je hudo. Saj center ima podporo, ampak naš član je moral tistemu, ki mu je urejal pomoč, za stroške plačati skoraj toliko, kot je znašala tista podpora. Ne vem, kako bo, sedaj nam pa še napovedujejo, da bomo morali plačati za ortopedske pripomočke ter več za zdravnika in zdravila. Kako daleč bo to šlo,« je še dejal.
Nadaljevala sem svojo pot, kar nekoliko užaljena in prizadeta, ker mi je srečanje porušilo doživljanje pomladi. Srečevala sem še ljudi in si rekla: saj ni videti, da bi bili lačni ali goli!
Po prehodu hladne fronte v sredo se bo ob koncu tedna nadaljevalo hladno in suho vreme. V nočnih urah je možnost pozebe.
PREGOVORA
Na Jurija dan je pravi čas. da nam rž pokaže prvi klas. Če Jurij v prazno luno gleda, mu vsa slana zelenje spodjeda.
Dober ščit, to, da sem mejo revščine pomaknila na tisto skrajno točko golega preživetja. Prav tako zelo prikladen za tiste, ki jim ni hudega in lahko hitro sodijo po tem, kot sem sama, ali si vzamejo povprečni vtis, v katerega vključijo še pogled na svetleče se avtomobile kovinskih barv, da ugotovijo: V povprečju nam ne gre slabo, večanje razlik med ljudmi pa je povsem normalno za prehod v tržno gospodarstvo!
Ugotovitev, ki je tako lažna, kot je lažno povprečje, besede trde kot kamen, a potrebne za pojasnilo čisto razumskega, kjer za človeka in čustev ni prostora. Tisti dan pa so mi že na tretjem centru za socialno delo povedali, da je vedno več ljudi, ki so upravičeni do enkratne in začasne denarne pomoči, da so to večinoma mladi in tisti, ki so ostali brez zaposlitve. Povedali so tudi, da morajo biti pri delitvi socialnih podpor skorj stiskaški, saj za pomoč ni obilo denarja. Tudi to so dodali, da je hudo dan za dnem videvati mlade, ki prihajajo po socialno pomoč, tiste, ki so si za življenje gotovo delali velike načrte.
Zunaj pa sije sonce in cvetejo rožice — saj je v deželo prišla pomlad!
Majda Horvat
VREME
aktualno po svetu
Po četrtkovih celodnevnih pogovorih predsednikov jugoslovanskih republik oz. republiških predsedstev na Brdu pri Kranju so pripravili že običajno novinarsko konferenco. Pol ure pred polnočjo, ko se je končala omenjena konferenca, so nekateri med njimi pogovore ocenili kot korak naprej, čeprav se je to vendarle zdelo le kot lepa želja. Dokument, ki je bil narejen po pogovorih, je konfuzen; v njem sta sicer zapisana dva pogleda razpleta jugoslovanske krize, in to celo z nekaterimi podrobnostmi, kako si ena in druga stran predstavljata ureditev Jugoslavije.
Značilno za tokratni dokument je tudi to, da so v njem posamično objavljena stališča nekaterih pogajalcev, ki se očitno, tudi ko gre za priznavanje možnosti življenja v nekakšni skupnosti suverenih republik oziroma držav, razlikujejo v posameznih postavkah. Težava nastane, ko poskušamo dva različna pogleda oceniti s povsem praktične plati. Slovenija ima, preprosto gledano, najbolj čiste možnosti za uresničitev plebiscitarne volje, a kaj ko je Hrvaška oziroma njen predsednik trdno odločen iti po poti Slovenije. Če bo to potrebno, istega dne, kot je bilo poudarjeno. In tu se začenjajo težave, kajti Srbija pri svojem
ALI ZVEZA ALI RAZHOD
konceptu skupne države vztraja. Predsednik Miloševič izrecno poudarja, da Srbija tukaj ne bo delala nikakršnih kompromisov. Pravi, da je za Srbe, ki zdaj živijo raztreseni po Jugoslaviji, skupna država edina dostojna različica preživetja. Predsednik Tudman pa nasprotno poudarja, da se Hrvaška zavzema za skupnost suverenih držav in da bo vztrajala, saj je to odločitev, zapisana v njeni ustavi. Ali zveza ali razhod — skrajni datum pa je 30. junij.
Obstaja pa seveda še druga past. Predsedniku Miloševiču očitno veliko pomeni sklep o referendumu, ki naj ga republike izpeljejo do konca maja. Vendar se bodo o tem odločali narodi, kot je nekajkrat izrecno poudaril srbski predsednik, medtem ko si vsi drugi referendum zamišljajo kot odločanje republik. Prvi govori torej o pravici narodov do samoodločbe in pogleduje na Srbe v Krajini, drugi pa izrecno zagotavlja, da ločitev Krajine iz Hrvaške ne pride v poštev. Igre se torej nadaljujejo.
V prvih odmevih iz sveta na sestanek predsednikov jugoslovanskih republik oziroma predsedstev republik ni posebnih komentarjev. Skoraj povsod poudarjajo, da so se predsedniki dogovorili, da bodo do 31. maja v vseh republikah pripravili referendume o prihodnji obliki jugoslovanske skupnosti. Hkrati ugotavljajo, da na sestanku niso uspeli odpraviti razlik, ki državo vodijo v državljansko vojno.
Varljivo ozračje zmernega optimizma pa je med sestankom na Brdu zmotila novica, da so se zahodnobosanske občine, organizirane v novo regionalno skupnost, začele izrekati za priključitev k tako imenovani SAO Krajina. Izet-begovič se je tako znašel pred dejstvom, da mu bosansko-hercegovska SDS tudi dejansko odreka »lojalnost«.
Milan JERŠE
Za večjo blagovno menjavo s SZ
Sovjetski zunanji minister Aleksander Besmertnih se je med dvodnevnim uradnim obiskom v Jugoslaviji srečal z najvišjimi državniki SFRJ. Med drugim sta ga sprejela tudi predsednik predsedstva SFRJ dr. Borisav Jovič in predsednik zvezne vlade Ante Markovič. Med prijateljskimi srečanji so govorili zlasti o jugoslovansko-sovjetskem gospodarskem sodelovanju. Že na pogovorih z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Budimirjem Lončarjem je bilo poudarjeno, da seje blagovna menjava med državama po prehodu s klirinškega na konvertibilni način plačevanja občutno zmanjšala. Sovjetski zunanji minister je obiskal še Grčijo.
»Prepričan sem, da bo Jugoslavija preživela!«
To je naslov obširnega intervjuja nemškega časnika Frankfurter Rundschau z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Budimirjem Lončarjem. Ta je med drugim dejal, da moramo rešitev problemov poiskati Jugoslovani sami, vendar ob močni podpori splošnih evropskih procesov. Na vprašanje, ali utegne biti demokratični razvoj v Jugoslaviji ogrožen zaradi posredovanja armade, je Lončar odvrnil, da si nihče ne želi uporabe sile, saj je mir nujen za demokratičen razvoj. Vodja naše diplomacije je za frankfurtski časnik ob tem tudi povedal, da vojska povsod ščiti nedotakljivost države in da je JLA v večstrankarskem sistemu spremenila svoj status in postala zunajstrankarska organizacija.
Državljanska vojna že 11 let
Kljub napovedi, da bodo do konca maja v Salvadorju sklenili sporazum o premirju, pa se spopadi med uporniki in vladnimi četami v tej državi nadaljujejo. V zadnjem času so bili spopadi najbolj srditi približno 100 kilometrov od glavnega mesta San Salvadorja. V teh spopadih je bilo ubitih čez 30 ljudi. Novi spopadi so izbruhnili prav v času, ko se pripadniki uporniškega gibanja Farabundo Marti in vlade pripravljajo na nadaljevanje pogajanj o ustanovitvi sovražnosti. V Salvadorju državljanska vojna poteka že 11 let, doslej pa je zahtevala 75 tisoč življenj.
PRVA PRAVA BILKA
Gruzija razglasila neodvisnost
Parlament sovjetske zakavkaške republike Gruzije je na izrednem zasedanju soglasno sprejel deklaracijo o neodvisnosti te republike. S tem, da je Gruzija tudi uradno izrazila pripravljenost, da izstopi iz Sovjetske zveze, se je pridružila pribaltskim republikam. Za neodvisno republiko Gruzijo je glasovalo približno 97 odstotkov prebivalstva.
Nobenih sprememb meja!
Evropska skupnost mora Jugoslaviji zelo jasno povedati, da Jugoslavija ne more računati na skorajšnjo integracijo z Evropo in tudi ne na status pridružene članice skupnosti, če ne bo ohranila enotnosti in ozemeljske celovitosti. Jugoslovanskih meja ni mogoče spreminjati, saj so te meje za Evropo zelo občutljivo politično vprašanje. Takšno stališče so po izjavi luksemburškega premiera in predsedujočega v Svetu Evrope Jacquesa Santera sprejeli voditelji držav in vlad Evropske skupnosti.
Za ZDA so Japonci trmasti
Ameriško-japonski vrh med obiskom japonskega premiera Kai-fuja pri predsedniku ZDA Bushu je potekal v znamenju »tradicionalnega ozračja«: dokaj zadržanih odnosov. Američani Japoncem predvsem zamerijo, da so se do zalivske vojne in zavezniškega napora obnašali zelo »trgovsko«. Japonska je v zavezniško blagajno sicer prispevala 11 milijard dolarjev, vendar pa v Zaliv ni poslala svojih vojakov in tudi sicer ni bilo čutiti njene »moralne spodbude«. Tokio se je poleg tega po vojni zapletel z ZDA v spor o višini finančnega prispevka samega, tako da je barantauje o denarju med Američani samo še poglobilo prepričanje o sebičnosti partnerjev iz »dežele vzhajajočega sonca«.
V.*' ••	.
V	J / ;'	' ■''	\	■
v žarišču dogodkov
Smo se Slovenci po vseh naših političnih »prodorih« v Evropo, po tistih prizadevanjih, ki so marsikdaj z nadčloveškimi napori rodila vsaj nekaj, kar bi lahko imenovali politično-propagandni učinek in napoved samostojnega prodora, končno lotili stvari na pravem koncu? Prvi znaki kažejo, da je tako. Vsaj po Drnovškovih pogovorih v Ženevi bi lahko rekli, da so poslanski slovenski politični pomladi letos končno poletele tudi prve lastovke.
Razlogov za optimizem je več, vsi pa imajo skupni imenovalec v tisti suverenosti, ki je pogoj za kakršnokoli suverenost — v resničnem postavljanju na lastne noge. Država je namreč kot družina. Iz nje ni mogoče izstopiti, se odcepiti, se razdružiti, se mirno raziti, postaviti prava pravila obnašanja ... ali jezno oditi, če ne veš, kje boš stanoval, kje boš služil denar, kako boš vzgajal otroke, s kom se boš družil in s kom ne. Dokler nimaš pripravljenih »materialnih pogojev«, je vsako razglašanje samostojnosti, polnoletnosti in pravice do svojega jaza zgolj propagandno politiziranje, ki ga pater familias v vsakem trenutku lahko postavi »na hladno«. In sosedje mu seveda dajo prav, saj poznajo podobne probleme v svojih družinah. Tudi oni namreč dobro vedo, da se pravo osamosvajanje lahko začne šele z gospodarskim osamosvajanjem, pa naj bodo splošno veljavna pravila, ki vsem članom katerekoli družine določajo enake pravice in suverenost, še tako jasna in načelno uporabna tudi za zagovarjanje pravice do kvazi samostojnosti.
Iz tega zornega kota je bil potek slovenskega osamosvajanja
do zdaj logičen in na nek-način naraven, pa naj smo še tako ben-tili nad njim, nad samim seboj in nad nerazumevajočo okolico. Najprej je bilo treba po vsej Evropi, kolikor je bilo seveda mogoče, glasno razglasiti, da hočemo biti samostojni, ker smo pač prerasli jugoslovanske plenice in ker v neskončnih dialogih z zveznimi oblastmi in ostalimi republikami očitno ne moremo več uveljaviti svojih pogledov na svet. Koliko so nas sogovorniki upoštevali in kako prepričljivi, zaletavi, pogosto netaktni in neizkušeni smo bili, je seveda drugo vprašanje, ki pa zdaj niti ni več tako pomembno. Zdaj je ključno to, komu in kako bomo znali pojasniti na kakšen način hočemo biti samostojni in koliko smo to samostojnost sposobni uresničiti.
Janez Drnovšek je to v Ženevi brez dvoma opravil' na najboljši, možen način, pri tem pa mimogrede nakazal še nekaj stvari, ki jih bo v prihodnje nujno upoštevati pri našem resničnem osamosvajanju (v ali zunaj Jugoslavije). Prva je naša gospodarska moč (Evropa jo je očitno pripravljena upoštevati in spodbujati v
prvem ali drugem primeru), ki edina lahko da soliden temelj naši suverenosti pri pogajanjih v jugoslovanskem in svetovnem prostoru. Brez nje so naše pogajalske pozicije prešibke celo v odnosu do juga, kaj šele do severa. Tega se moramo zavedati in zato moramo takoj prenehati izgubljati prepotrebne moči v ne-
Za Kurde posebno območje?
V Iran in Turčijo je doslej pobegnilo že več kot milijon Kurdov in Iračanov, najmanj toliko pa jih je še vedno v gorah na severu Iraka. Begunci so sicer že dobili prve pošiljke mednarodne pomoči, vendar je ta še premajhna, da bi zadovoljila njihove potrebe. Generalni sekretar OZN de CuelUr je ocenil, da je ideja turškega predsednika Ozala o namestitvi kurdskih beguncev na določenem območju v Iraku zapletena, ni pa neizvedljiva. De Čuellar je podvomil, da bi bilo Iraku mogoče vsiliti oblikovanje takfnega območja, četudi bi bilo leto pod nadzorom OZN. Predsednik britanske vlade John Major pa je izjavil, da turški predlog o ustanovitvi takšnega območja za Kurde in druge begunce v Iraku ne bi zahteval nobenih notranjih sprememb v tej državi.
Stalna ustavitev ognja
Varnostni svet OZN je končno vendarle razglasil stalno ustavitev ognja v zalivski vojni. To torej pomeni konec oboroženega spopada med Irakom in silami koalicije. Na iraško-ku-vajtsko mejo bodo zdaj prišle mirovne sile OZN in nadzorovale razmere do sklenitve mirovnega sporazuma. Predstavniki Evropske skupnosti pa so od ameriškega predsednika Busha zahtevali, naj omogoči evropski dvanajsterici prevzem pomembnejše vloge v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Predstavniki Evropske skupnosti menijo, da bodo številne zgodovinske in gospodarske vezi z državami Bližnjega vzhoda pripomogle pri iskanju poti za dokončno rešitev bližnjevzhodnega problema.
skončnih jugoslovanskih notranjepolitičnih zaostritvah, saj je njihov očitni namen izčrpavanje nasprotnikov ne glede na ceno. Tisti, ki so se v jugoslovanskih razmerah odločili za vsiljevanje take taktike, že vedo, zakaj jo vsiljujejo in koliko lahko tvegajo (praktično vse) — je zapisano na Delovi zunanjepolitični strani.
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Bosna in Hercegovina nikakor ne more postati žrtev srbskega ali hrvaškega integralizma. Takšna možnost obstaja samo v glavah skrajnežev, med katere kljub vsemu radikalizmu ne sodita ne Miloševič ne Tudman, slednji sploh ne. Res pa sta oba v svojih stališčih zakrknjena in brezkompromisna.
(Danes — Zagreb)
Vodstvo JLA, profesionalci, katerih izobrazbena raven je daleč višja od izobrazbene ravni in voditeljskih sposobnosti naših novopečenih politikov, gotovo pozna račune in želje o razpadu JLA, ki pa pričakovanj »dobronamernih« ne bo izpolnila.
(Politika — Beograd)
Zvezna armada bo ostala, vendar bo začela delovati na podlagi novih načel. Na ta način se bo Jugoslavija spremenila v konfederacijo. ki pa bo vendarle imela učinkovite centralne organe oblasti. Mogoče je. da bo Jugoslavija postala zveza južnoslovanskih držav.
(Moskovske novice)
Nemirni
Pandžab
V nemirni indijski državi Pandžab se nadaljujejo krvavi nemiri. Ubitih je bilo več kot 50 ljudi. V povprečju v tej državi vsak dan ubijejo 10 ljudi, število žrtev pa se vsako leto podvoji. Lani je bilo v tej državi ubitih 3774 ljudi, leto prej pa 1872.
Sporazum Moskva— Bukarešta
Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov in romunski predsednik Ion Iliescu sta v Moskvi podpisala sovjet-sko-romunski sporazum o sodelovanju, dobrih sosedskih odnosih in prijateljstvu. Gre za prvi sporazum med Kremljem in eno od nekdanjih zaveznic v tako imenovani socialistični skupnosti.
globus
KAIRO — Egipt je zavrnil izraelski predlog o ločenih pogovorih z arabskimi vladami o miru na Bližnjem vzhodu. Egipt namreč še naprej vztraja, da je ustrezen okvir za reševanje arabsko-izrael-skih problemov mednarodna mi-rovana konferenca.
TIRANA — Albanska opozicija je bojkotirala prvo sejo na novo izvoljenega parlamenta, ker policija ni sporočila, kdo je ubil enega izmed opozicijskih voditeljev. Prav tako Demokratska stranka zavrača ponudbo komunistične stranke o oblikovanju koalicijske vlade.
MOSKVA — Sovjetska vlada je začela z dodelavo protikrizne-ga programa na osnovi pobud, ki so jih dali člani Sveta federacije. Predlogi v dokumentu praktično pomenijo izredne ukrepe za saniranje hudega položaja v državi.
MINSK — Beloruski parlament je pozval vse zaposlene v republiki, naj nehajo stavkati. Stavkajoči zahtevajo dodatno povečevanje plač ter odstope vodilnih ljudi Belorusije in SZ.
ANKARA — Turški predsednik Ozal je obtožil Irak, da se skuša deponirati celotno prebivalstvo iz severnega Iraka. To trditev je podkrepil s podatkom, da seje proti Turčiji napotilo še 300 tisoč Kurdov.
DUNAJ — Slovenski sekretar za mednarodne odnose dr. Dimitrij Rupel se je mudil na tridnevnem obisku v Avstriji, kjer so ga sprejeli najvišji funkcionarji. Pre; daval je o samostojni in evropski Sloveniji.
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ dr. Borisav Jo-vic je bil na uradnem in prijatelj; skem obisku v Turčiji. Z gostitelj* se je pogovarjal o dvostranskih odnosih, žgočih mednarodnih temah. še posebej pa o sodelovanj11 na Balkanu.
TEL AVIV - Na dvodnevnem obisku v Izraelu se je mudil ameriški zunanji minister Baker in se pogovarjal o najnovejši bližnje-vzhodni mirovni pobudi, arab-sko-izraelskih odnosih ' in palestinskem problemu.
Stran 2
VESTNIK, 18. APRILA 1J9*
aktualno doma
Drobno gospodarstvo in zaposlovanje
Poslanci zborov Skupščine občine Gornja Radgona so skoraj dve uri polemizirali o spremembi poslovnika — Tudi gornjeradgonsko gospodarstvo na psu, stečaji se vrstijo — Konec leta že 1500 brezposelnih — Pohvale pripravljenemu gradivu o razvoju drobnega gospodarstva in malega podjetništva
Kakor da ne bi bilo na dnevnem redu nobene pomembnejše točke, so poslanci Skupščine občine Gornja Radgona v četrtek, 11. aprila 1991, uro in pol razpravljali o predlaganih spremembah in dopolnitvah skupščinskega poslovnika. Namen predlagalcev, da bi omejili raz-pravjalce na samo eno razpravo, dolgo kvečjemu pet minut, se ni uresničil. Delegati so ostali enotnega mnenja, da je skupščina zato, da se v njej pogovarjajo, se izzivajo in si odgovarjajo, ne pa da bi le sedeli v klopeh in dvigovali roke.
Ker so ravno tiste dni mnogi občani dobili položnice novega komunalnega podjetja, na katerih je bil precej višji znesek, je bilo skoraj pričakovati, da bo vsebina enega od delegatskih vprašanj povezana s to problematiko. Ali so res cene komunalnih storitev v gornjeradgonski občini za 2,6-krat večje kot v drugih pomurskih občinah? To bo moral izvršni svet ugotoviti, v čim krajšem času, kajti takšno zvišanje prav gotovo ni v interesu občinske vlade. Cvetka Čahuk Mandič z Zavoda za zaposlovanje je predstavila nekaj uradnih podatkov s področja brezposelnosti, ki niso niti malo spodbudni. Ta čas je čez 600 iskalcev zaposlitve, zaradi napovedanih stečajev (krovno podjetje Avtoradgone, AR BUS, AR TRANSPORT) in likvidacije Line oziroma Gallusa pa pričakujejo, da bo konec leta v občini Gornja Radgona okrog 1500 iskalcev zaposlitve. Reševanje te problematike je tesno povezano z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, davčne politike in razvojnih skladov, s katerimi bodo pomagali odpirati nova delo-vha mesta.
Kot kaže, je občinska vlada že razmišljala tudi v tej smeri. Če lahko verjamemo pripravljenemu gradivu z naslovom Analiza stanja in razvojne možnosti drobnega gospodarstva in malega podjetništva v občini Gornja Radgona, bodo s posebnim finančnim skladom in svetovalno službo pospeševali odpiranje novih delovnih mest.
Manj optimistična je bila točka dnevnega reda o poslovanju družbenih in zasebnih podjetij ter izvajalskih organizacij družbenih dejavnosti v letu 1990. Zlatko Erlih, načelnik Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, je dejal, da je kopičenje izgub v občini že prav katastrofalno. Problemu ekonomskih in tehnoloških presežkov delovne sile se je pridružila še kriza proizvodnih programov. Prvo novo podjetje, ki je nastalo iz Line Apače, bo najverjetneje likvidirano. Vse kaže, da je prav človek nekakšen »izvirni greh« vseh problemov gospodarstva in slabih poslovnih rezultatov. Že sedaj so očitne tudi napake nove zakonodaje: pozabili so na odgovornost vodstvenega kadra v podjetjih.
»Občinska vlada si je prizadevala pridobiti sredstva za dokapitalizacijo. Vozili smo se v Ljubljano, vendar spoznavamo, da je oddaljenost od centra ena največjih ovir. Namesto da bi se zmanjševala, se še povečuje,« je dejal podpredsednik Izvršnega sveta.
Svoja mnenja so povedali tudi predstavniki podjetij: Herbert Sefer o Radenski, Milan Križan o Mesoizdelkih, Drago Kaučič o Avtoradgoni, Danilo Tirš o bančništvu in problemu zaščite velikih sistemov, Branko Kaučič (občinski minister za kmetijstvo) Pa o nujni tržni usmerjenosti kmetov.
Med pomembnejšimi odloki, kl so jih sprejeli, sta odloka o proračunu občine in obnovi vinogradov.
Bernarda B. Peček
REPUBLIŠKI POLITIKI 0 PRIMERNOSTI MELIORACIJ
V ponedeljek so se po pogovorih in ogledu melioracijskega območja predstavniki lendavske občine in republiški politiki dogovorili, da bi kljub moratoriju osušili 635 hektarjev zemlje. Posvetovanje v Črenšovcih je sklical republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a se pogovorov ni mogel udeležiti, nista pa prišla niti vabljena Marjan Podobnik in Ivan Oman. Na pogovorih pa so med drugim sodelovali dr. Leo Šešerko, Marija Markeš, Miha Jazbinšek in Hubert Požarnik.
Ostri protesti lendavskih kmetov so nastali že pred časom, ko so iz proračunskih sredstev črtali sredstva za osuševanje kmetijskih zemljišč. Po protestih so se s Sekretariatom za kmetijstvo dogovorili za po-
Za močan in vplivnejši sindikat
Četrtkova ustanovna skupščina območne ogranizacije sindikatov Pomurja se je nepričakovano zapletla že pri sprejemanju novega statuta, čeprav so se o njem že predhodno izrekli v raznih organi sindikalne organizacije, pa tudi iniciativni odbor je skupaj s statutarno komisijo pretehtal vse možne sporne točke. S tem pa se očitno ni strinjal Marko Milič iz Ljutomera, ki-je predlagal vrsto dopolnil. Vendar ni dobil širše podpore. Edinole pri volitvah sekretarja krajevnega sveta (bivših občinskih svetov ZSSS) so delegati iz vseh štirih pomurskih občin sprejeli nekoliko spremenjeno besedilo.
Žal so se zapleti nadaljevali tudi pri volitvah predsednika območnega sindikata Pomurja. Vinko Klemenčič iz Ljutomera je podvomil v pravilnost kadrovskega postopka, Zdenka Bobovec iz Lendave pa je izrazila razočaranje nad dolgotrajnostjo razprave, ki je bila žal prepogosto bolj podobna otroškemu prerekanju kot pa resnemu sindikalnemu delu. Vprašala se je, kaj so sindikalisti naredili za delavca, in dodala, da se je treba bolj po
Posvet o presežkih delavcev
Območna gospodarska zbornica za Pomurje je v petek v Murski Soboti pripravila delovni posvet na temo Načini razreševanja presečnih delavcev. Vodjem kadrovskih služb v pomurskih podjetjih je predaval magister Drago Mažnar, vodja pravne službe pri Gospodarski zbornici Slovenije. S pravnega in zakonodajnega vidika je osvetlil mnoge primere iz prakse, ko postaja zaradi naraščajoče brezposelnosti reševanje začasnih in trajnih presežkov delavcev vse aktualnejše. Tako je govoril o odpravninah, ko delavcu,., ki je bil v podjetju zaposlen najmanj dve leti, pripada polovica zadnjega trimesečnega osebnega dohodka, in o raznih vrstah denarnih nadomestil in denarnih pomoči. K reševanje te žgoče problematike pa sodi tudi participacija stroškov, za katero se v podjetjih odločijo, da bi omogočili prekvalifikacijo svojih delavcev. Po njegovem mnenju je zdaj že znatno bolje urejeno zdravstveno in pokojninsko-invalidsko zavarovanje delavcev, ki so izgubili delovno mesto, pri čemer je omogočen tudi dokup delovne dobe.
Kot je bilo rečeno v razpravi, naj bi se podjetja v prihodnje bolj ukvarjala s podjetništvom, reševanje socialnih problemov pa bi morali prepustiti državi. Seveda pa bo treba v podjetjih dosled-nje upoštevati določila iz kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki natančneje opredeljujejo tudi izločitvene kriterije pri reševanju problema presežnih delavcev. Slišali smo, da so ti kriteriji, med katere štejejo zlasti delovno uspešnost in izkušnje, obvezujoči, zato ni nujno, da so zapisani v splošnem aktu podjetja.
M. Jerše
Socialdemokratski forum
Jutri ob 18.00 bo v veliki dvorani Skupščine občine Murska Sobota Socialdemokratski forum z naslovom Delavska in socialna vprašanja. Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije je povabil medse sekretarja republiškega Demosa Marka Selana in predsednika konfederacije sindikatov Neodvisnost Franceta Tomšiča.	—še
BB «1« ■■ BB BB BB BBI BB BB BB BB BS ■ BB BB »B ! KRAJEVNA SKUPNOST GRAD
।-------------------- । ■ Večina za samoprispevek i ISmo v času, ki ni ravno naklonjen uspešnim izidom refe- I
rendumov. So pa tudi zgledi, ki dajejo upanje, da dolgoletna ■ I praksa neposrednega zbiranja denarja in s tem uresničitev na-
ložb iz takih finančnih virov še ni prekinjena. Tako so v kraje- | I vni skupnosti Grad, kamor spadajo še vasi Dolnji Slaveči, . ■ Kruplivnik, Motovilci, Kovačevci, Radovci in Vidonci, uspe- | I šno izglasovali nov samoprispevek za obdobje do 28. februarja ■ a 1996. leta. Gledano na celotno krajevno skupnost je bilo za l I uvedbo samoprispevka kar 72 odstotkov glasovalcev, le v Dol- I Injih Slavečih jih je bilo manj kot 50 odstotkov. Obveznost pla-
čevanja bo veljala tudi za to naselje.
Predsednik sveta KS Grad Jožef Steši nam je povedal, da _ J je uspešen izid referenduma posledica dobrega programa. De- | I nar (1,5 odstotka od osebnega dohodka, 2 odstotka od obrti, | ■ 1,5 odstotka od pokojnin, 2 odstotka povprečnega OD zapo- I I sleni v tujini, 25 odstotkov od katastrskega dohodka) bodo zbi- | Irali za sofinanciranje gradnje telovadnice, ki je v občinskem _ programu, zgradili pa naj bi jo prihodnje leto. Z denarjem bodo pomagali tudi pri modernizaciji ceste (serpentine) med gor- g Injim in dolnjim delom Grada, potem na območju med Vidon-ci, tako imenovane Križarke in drugod. Uredili bodo odlaga- | | lišča za odpadke, dokončali naj bi mrliške vežice v Motovilcin g । in Vidoncih, napeljali ulično razsvetljavo, financirali gradnjo B | telefonskih omrežij in tako naprej.	§ S I
LbBBBBBBBBBBBBB«BB»BB "J
govor in ogled melioracijskega območja Lendava—Črnec, za katero projekte melioracij pripravljajo že od leta 1983.
Na razpravi v Črenšovcih je najprej Miran Lovrin, vodja lendavskega sekretariata za kmetijstvo, predstavil lendavsko kmetijstvo in predvideno urejanje kmetijskih zemljišč na tem območju. Poudaril je, da bi z izvedbo že pripravljenih načrtov ureditve kmetijskih zemljišč lahko bistveno izboljšali kakovost izrabe teh kmetijskih zemljišč brez negativnih posledic za okolje. Posegi, predvideni v ureditvenem načrtu in idejnem projektu, po njegovem mnenju dejansko vzpostavljajo stanje, kot je bilo pred 50 leti, saj gre predvsem za čiščenje zamuljenih in zaraščenih jarkov, ki ne služijo več svoje-
svetiti temu kot pa ukvarjanju z lastnim organiziranjem.
»Razmere, v katerih živimo, niso hude, ampak grozljive. Delavci so zaskrbljeni, saj se gmotni in socialni položaj iz dneva v dan slabša, med ljudmi pa vladata nezadovoljstvo in strah pred izgubo delovnega mesta,« je opozoril Janez Kovač iz Murske Sobote. Drugi kandidat za predsednika območnega sindikata Pomurja Danilo Šipoš pa je dejal, da je temeljna naloga sindi-
mu namenu, ampak povzročajo novo zamočvirjanje travnikov.
Celotno območje meri čez 6000 hektarjev, vendar je z ureditvenim načrtom predvidena ureditev le 2 200 hektarjev z osuševanjem in 1000 z zemljiškimi osuševanji.
Vsi so se strinjali, da bi pri izvajanju melioracije morali upoštevati varovanje naravne in kulturne dediščine in dejansko vrniti pokrajini podeželsko podobo izpred petdesetih let. Se zlasti se postavlja vprašanje, kako osuševati, da ne bi uničili nekaterih naravnih rezervatov, kot je gozd črne jelše.
V Črenšovcih so se uspeli dogovoriti, seveda pa bo imela pri tem zadnjo besedo republiška vlada.
J. Gabor
kata zaščita delavca, saj je nezaposlenost vse večja. V Pomurju je trenutno že okrog 7 tisoč brezposelnih, kar predstavlja več kot 10 odstotkov vseh nezaposlenih v Sloveniji.
Miha Ravnik, ki bo na čelu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ostal do konca maja, pa je pripomnil, da je bitka za člana v pluralističnem sistemu izredno težavna, saj niso zadovoljni ne sindikalni funkcionarji, še manj pa delavci, od katerih ne morejo v zdajšnjih kritičnih razmerah pričakovati ploskanja. Izrazil pa je zadovoljstvo nad organiziranostjo svobodnih sindikatov, s čimer so po njegovih besedah dane možnosti za uspešnejše delovanje sindikalnih aktivistov, ki jim je izrekel priznanje za dosedanje rezultate. Brez uveljavitve kolektivne pogodbe ter solidarnosti in vzajemnosti pa ni pričakovati učinkovitega sindikata, je menil. Podprl je tudi predlog Avgusta Horvata iz Lendave, da se čimprej razveljavi zakon o plačah.
In še izidi volitev: po tajnem glasovanju je 51-letni ekonomist Janez Kovač (OS ZSSS Murska Sobota) dobil 24 glasov, Danilo Šipoš pa 9 glasov delegatov. Izvolili so tudi 5-članski nadzorni odbor.
Milan Jerše
Kardiologi Slovenije
v Radencih
V Radencih so konec prejšnjega tedna potekali enajsti kardiološki dnevi, srečanje zdravnikov srca in ožilja, članov kardiološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Zbrane in goste iz tujine (iz Italije in Avstrije) je pozdravil predsednik kardiološke sekcije, primarij dr. Boris Cibic.
O kardioloških dnevih v Radencih je dejal, da imajo veliko povezovalno in strokovno moč, mimo katerih ne more in ne sme iti noben kardiolog. Prav zato so jih lansko leto, ko srečanja ni bilo, pogrešali.
Lani se je v Sloveniji začela nova politična doba, ki bo gotovo prinesla spremembe tudi na področje organiziranosti strokovnih združenj. Vendar pričakujejo, po besedah uvodničarja, predsednika sekcije, da bo sekcija postala še močnejša, da bodo še naprej opravljali strokovno poslanstvo ter veliko več prispevali k preprečevanju bolezni srca in ožilja. Na primer: v Ljubljani so že ustanovili društvo za boj proti boleznim srca in ožilja.
mh
DR. DIMITRIJ RUPEL PRI RADGONSKEM ODBORU SDZ »Slovenija bo samostojna ali pa je ne bo!«
Slovenski zunanji minister in predsednik Slovenske demokratične zveze: »Tisti, ki mislijo, da je osamosvajanje to, da greš v parlament in izglasuješ eno resolucijo, živijo v globoki zmoti.« — Slovenija kot država regij oz. dežel z vrsto lokalno-samoupravnih organov in skupnosti? — Posloveniti bo treba kakih 1500 bilateralnih in 1100 multilateralnih pogodb, ki jih ima sklenjenih Jugoslavija s posameznimi ali več državami.
Na poti z Dunaja — s štiridnevnega obiska v Avstriji — se je slovenski zunanji minister in predsednik SDZ dr. Dimitrij Rupel na povabilo strankarskega prvaka Andreja Hrastelja ustavil na sedežu občinskega odbora Slovenske demokratične zveze v Gornji Radgoni. Tu so mu med drugim razkazali nove Demosove prostore (v zgradbi obrtne zadruge 14. oktober), nato pa ga z avtobusom odpeljali na strankarski letni občni zbor v gostišče Benko na Spodnjo Ščavnico.
Po številu najmočnejše tranke v občini s stotnijo članstva in kar 16 poslanci v občinskem parlamentu ter zasedanjem ključnih položajev v lokalni vladi in upravi se očitno zaveda teže odgovornosti, ki jo nosi v projektu osamosvajanja Slovenije. »Od tega projekta je odvisna usoda naše nedvomno najbolj državotvorne stranke v okviru slovenske vlade in parlamenta in v to podjetje moramo vložiti vse svoje moči in sposobnosti,« smo razumeli dr. Rupla. Pri tem je odločno zavrnil kot že v predavanju na Dunaju in ob drugih priložnostih — kakršnekoli špekulacije o priključitvi Slovenije k Avstriji z lapidarno povedjo: »Slovenija bo samostojna, ali pa je ne bo!«
S čim se bo do zgodovinskega 26. junija ukvarjala slovenska diplomacija? Kdo nas bo najprej priznal? Kako operativno in praktično do popolne suverenosti? »Seveda smo za to, da nas najprej priznajo sosednje države. Z Avstrijo imamo recimo podpisanih 80 različnih pogodb in konvencij, ki jih bo treba posloveniti, in je ena redkih, ki zelo natančno spremlja, kaj se dogaja pri nas. Z njo imamo zelo tesne stike in nam tudi pomaga, gospodarsko in politično,« je pojasnjeval slovenski zunanji minister. Sicer pa jim je v njegovem sekretariatu uspelo opraviti prvi del težaškega posla. Namreč: vstaviti v računalnik podatke o 1500 bilateralnih in 1100 multilateralnih pogodbah, ki jih ima Jugoslavija podpisanih s posameznimi ali več tujimi državami, in ki so jih posredovali vsem vladnim resorjem. Zdaj jih bo treba pregledat in aktualizirati, nato pa ponuditi kot podpisnik tujim partnerjem.
Pri dvostranskih pogodbah bo šlo enostavno, medtem ko bo pri multilateralnih pogodbah nekoliko težje, ker si bo potrebno pridobiti članstvo v mednarodnih organizacijah, kot so Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, EFTA, GATT, Organizacija združenih narodov in druge. »Posel pridobivanja članstva je eden tistih, ki nas čaka predvsem po 26. juniju, ko bo treba na tuje poslati tudi več naših emisarjev z ustrezno dokumentacijo o samostojnosti Slovenije. Dotlej še načrtujemo obiske v Franciji, ZDA, Italiji, na sedežu OZN in drugje.«
Predsednik SDZ dr. Dimitrij Rupel je v večurnem pogovoru z nekaj deset zbranimi radgonskimi demokrati večkrat poudaril, da mora Demos kot strankarska koalicija vzdržati najmanj do volitev. Po njih je bojazen, da razpade, kajti že zdaj so med posameznimi Demosovimi strankami — recimo med Zelenimi in kmečko-ljudsko stranko — hudi spori. Zanimivo je izzvenela njegova resda bolj načelna razprava o Sloveniji kot državi regij oz. dežel z vrsto lokalno-samoupravnih organov in skupnosti, kar je očitno tudi za SDZ zelo privlačna tema.
Branko Žunec
NEVTRALNOST DO NAŠE SAMOSTOJNOSTI
Da proces osamosvajanja Slovenije, pa naj se imenuje razdružitev ali odcepitev, ne bo lahek, je potrdil tudi nedavni obisk delegacije soboških socialdemokratov v Ingolstadtu, kjer so se srečali s predstavniki Socialdemokratske stranke Nemčije. Ti so namreč podvomili o obstoju gospodarsko samostojne Slovenije, čeprav so jim predstavniki soboške stranke zatrjevali, daje takšen korak nujnost, saj Jugoslavija ni več pravna država, kar potrjujejo tudi posegi v denarni sistem.
Nemški partnerji so zavzeli povsem nevtralno stališče do naših prizadevanj po samostojni državi, pri čemer ugotavljajo, da zaenkrat ni možnosti za naš sprejem v internacionalo. Hkrati so opozorili, da mora imeti Sosialdemokratska stranka Slovenije jasno izdelan program. Sicer pa zahtevajo ustanovitev močne levice, ne pa razcepljenost teh strank pri nas. Doseženo pa je vsaj to, da bodo poslej zavzemali enaka stališča do socialdemokratov in prenoviteljev.
M. Jerše
JUŠ MAKOVEC -
šestdesetletnih
Šestdesetletni življenjski jubilej praznuje v teh dneh naš stanovski kolega, novinar in publi-
cist, Juš Makovec. Življenje in delo Juša je skoraj polna štiri desetletja vezano na dogajanja v pokrajini ob Muri, ki jih je kot javni in politični delavec ter kot novinar in urednik pomagal tudi sooblikovati. Njegova novinarska pot se je začela leta 1955 pri takrat Pomurskem vestniku in pozneje Vestniku, ki mu je ostal zvest vse do danes. Njegovo izostreno časnikarsko pero je znalo vselej kritično ocenjevati in komentirati dogajanja v okolju, ki mu je pripadal in nakazovati tudi primerne rešitve. Pa ne le kot novinar, pač pa tudi kot poslanec v republiški skupščini. Juš je
vselej znal prisluhniti težavam vsakega človeka, od kmeta do delavca in intelektualca. Prav s tem svojim odnosom si je pridobil širok krog prijateljev in veliko bralcev našega tednika, saj je največ pisal prav o njih, o njihovih težavah in tegobah.
Juš je svojo časnikarsko pot začel v časih, ki niso bili sijajni za ta poklic. S kolesom je prevozil Pomurje od njegovega najvzhodnejšega do najzadnejšega in od najsevernejšega do najjužnejšega konca, v beležki pa so ostajali zapiski in opažanja, ki jih je znal vešče preliti v najzahtevnejše novinarske zvrsti. Njegovo življenje je tudi tesno povezano z vzponom pokrajinskega tednika in radia ter medijev za pripadnike madžarske narodnosti, saj je bil dolga leta direktor in glavni urednik našega zavoda ter odgovorni urednik Vestnika. Za dosežke v novinarstvu je prejel najvišje novinarsko priznanje Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
Svoje publicistično in raziskovalno delo je Juš Makovec strnil v knjigi Korenine, v kateri je raziskal priimke na Murskem polju, časnikarska žilica pa mu ne da miru tudi zdaj, ko uživa zasluženi pokoj. Juš, še veliko uspehov pri tvojem delu ter mnogo zdravih in srečnih let!
Prijatelji in sodelavci
VESTNIK, 18. APRILA, 1991.
Stran 3
Štefan Smej
aktualna tema
Plešejo $ štorkljami
O, ve svete ptice maščevanja, pozdravljene! Poznam kar nekaj ljudi, kar nekaj žensk in moških, ki plešejo z vami! Čeprav se nekateri tega niti ne zavedajo, vendar pa jih je mogoče spoznati: plesalci s štorkljami so ekološko osveščeni ljudje.
Svete in skrivnostne ptice ste. Ko odhajate iz teh krajev, odletite ponoči. Ponoči v tukajšnji pomladi tudi priletite, naselite se in v nočeh nekaj mrmrate v svojih bohotnih gnezdih, če jih še najdete. Toda vaša gnezda so prispodoba odmrlosti, vaša gnezda so umrle in suhe veje. Vaša gnezda, štorklje, so kakor v plast nanešeno plavno vejevje, ki ga pred oviro v vodi nanese Mura. Vaša gnezda so kakor na kup nametane rogovile, na katerih je bil opravljen zračni pokop. O, svete ptice, vem, da se ve spominjate obredov zračnega pokopavanja, saj so vaši leti dolgi in visoki, vaši leti so dolgove-čni, vaše oči pa so videle veliko tega, kajti vaše oči so temne in globoke.
O, ve ptice, ki naj bi prinašale otroke, ve življenje darujoče ptice, ve ptice niste po naključju povezane z izvori življenja! Vaša zmožnost, da najdete mesta, kjer se pod zemljo križajo najboljši tokovi, in ve pot&m na tem mestu — ali vsaj najbližje temu mestu — hočete imeti gnezdo, ta vaša zmožnost ni brez svojega antipoda. Življenje in smrt hodita z roko v roki, zato ste ve svete ptice maščevanja in ptice življenja. Ptice ste, ki s svojimi otrplimi dolgimi leti predete zračni prt smrti — ve prešivate vozle konca.
Izvor življenja je tudi izvor smrti, tega se je že naučil človeški rod! O, štorklje, nekateri iz tega rodu pa tudi plešejo z vami (in nekateri z vami včasih celo prespijo)!
»Mutabor,« je moral reči kalif v zgodbi Kalif in štorklja, v zgodbi iz Tisoč in ene noči. »Spremenjen bom,« pomeni to po naše, v jeziku človeškega roda, v katerem Vam pišem ta poklon. In kalif seje potem spremenil v štorkljo. Zakaj hočete, štorklje, da se v človeškem rodu razširja takšno dvomljivo prepričanje, zakaj hočete, da se resnica o plesu z vami zakriva s pravljico? Zakaj hočete, da se resnica v pravljicah prikriva in prikazuje kakor izmišljotina?!
Za vas, štorklje, živijo v krajih vaših gnezdenj dvoji ljudje. Eni se ponoči spremenijo v štorklje in plešejo z vami. Drugi so neumni in zlobni. Ti preprečujejo vaše vračanje, ker uničujejo svete kraje vašega življenja, »meliorira-jo« jih, zasipavajo z odpadki, strupijo jih. Oni drugi pa plešejo z vami. V nočeh plešejo z vami dolge neme plese brez topotanja, na močvirnih travnikih, da vam med prsti mezi močvirska voda. Potem počivate, izčrpani in izpiti, kljune vržete vznak nazaj na svoja poškropljena štorklja telesa (toda mrzle kljune in mrzle noge imate). Tiho ste in oni iz človeškega roda so prešinjeni z vašim pogovorom, vse razumejo, četudi se pogovarjate brez besed. Tako vedo, saj plešejo z vami, kako vas včasih ima, o svete ptice maščevanja, da bi izkljuvale oči onim svetoskrunskim ljudem. Vedo, da boste bebcem in zlobnežem prav tako kakor tistim, ki plešejo z vami, jutri v dolgih togih letih predle vozle smrti — visoko gori pod nebom. — Vendar bo smrt uničevalcev štorkelj bridkej-ša. Ker nikoli niste plesali skupaj!
Delnic ne bodo podarili
Zdaj si že nekaj časa prizadevamo, da bi družbena lastnina dobila dejanskega lastnika. Gre za tako imenovano privatizacijo določenega premoženja, da bi se tako vedelo, kdo je dejanski lastnik. Zeleno luč za proces so dala ustavna dopolnila, nato pa zvezni zakon o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom, ki pa so ga v drugi polovici lanskega leta preimenovali v zakon o družbenem kapitalu. Omogoča olastninjenje družbene lastnine z izdajanjem delnic in s tem preoblikovanje podjetij v delniške družbe. Na podlagi tega zakona se je začel proces privatizacije, ki je zajel tudi že nekatera slovenska podjetja. Ker pa smo se Slovenci odločili za samostojno državo, se vse manj zgledujemo po jugoslovanskih zakonih; posamezna področja urejamo s svojimi zakoni. Med temi je prav gotovo najpomembnejši zakon o privatizaciji podjetij, ki ga je skupščina Republike Slovenije v marcu obravnavala kot osnutek. Ker pa je dokaj dobro preživel »ognjeni krst«, sklepamo, da je dobro sestavljen, kar pa ne pomeni, da bo kot tak tudi v celoti sprejet, saj so poslanci dali nanj vrsto pripomb. To pa ne preseneča, kajti zakon temelji na treh osnovnih načelih: privatizacija je decentralizirana, nadzorovana in odplačana.
Zakon določa, da se morajo podjetja z družbenim kapitalom do konca 1993. leta preoblikovati. Preden navedemo oblike preoblikovanja, naj pojasnimo, kako zakonodajalec opredeljuje družbeni kapital: Družbeni kapital je razlika med vrednostjo sredstev (celotne aktive) podjetja ter vrednostjo obveznosti podjetja, vključno z obveznostmi do pravnih in fizičnih oseb na podlagi njihovih trajnih vlog v podjetje. Z zakonom o privatizaciji se ureja tudi zavarovanje zahtevkov, ki jih imajo bivši lastniki, njihovi dediči, zadruge in zadružne zveze in njihovi pravni nasledniki na podlagi zakona o denacionalizaciji, o čemer smo na široko poročali v eni izmed prejšnjih številk Vestnika. Preoblikovanje podjetja pomeni spremembo podjetja z družbenim kapitalom v kapitalsko družbo in hkratno določitev lastninskih upravičenj nad celotnim kapitalom podjetja. Podjetje se po zakonu o privatizaciji lahko preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo ali delniško družbo. Okrog lastninjenja je bilo več predlogov, kako uveljaviti pravico do delnic, med drugim je bil tudi, da bi za določen odstotek vrednosti podjetja razdelili brezplačne delnice. Osnutek zakona te možnosti ne predvideva, ampak le popust pri nakupu delnic. Torej nič ne bo podarjeno. Računajo, da bodo delavci po mnenju dr. Ivana Ribnikarja kupili le od 10 do 15 odstotkov delnic vrednosti podjetij, zato pa je bilo treba ustanoviti Sklad Republike Slovenije za razvoj, v katerega se bo (med drugim) prenašala preostala vrednost družbenega kapitala ob lastninskem preoblikovanju podjetij. K »poslanstvu« sklada se bomo še vrnili!
Kmetije! se upirajo
Prav vseh podjetij pa ni mogoče privatizirati po določilih zakona o privatizaciji. Ta zakon se namreč ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena na področjih prometa in zvez, energetike, vodnega gospodarstva, komunalnih dejavnosti in stanovanjskega gospodarstva, kmetijske proizvodnje in gozdarstva ter zavarovalništva. S posebnim zakonom pa lahko določijo, da je možna tudi privatizacija teh. V zvezi s tem določilom so že reagirali direktorji večine pomurskih družbenih kmetijskih podjetij. Zavzeli so stališče, da morajo dobiti enake pravice tudi delavci v kmetijstvu, sicer bodo diskriminirani, saj ne bodo mogli uveljaviti enakih pravic, kot jih bodo lahko delavci, kjer je privatizacija možna.
Splošno znano je, da knjižna vrednost, čeprav so vsakoletni popravki vrednosti (revalorizacija), ni realna. Je prenizka! Zato je treba pred preoblikovanjem podjetja oceniti dejansko vred-
Po drugi svetovni vojni, ko smo v Jugoslaviji začeli graditi nov družbeni red — socializem — smo uvedli vrsto novosti, recimo samoupravljanje in pojem za lastnino, ki je bila »vseh in nikogar«; DRUŽBENO LASTNINO. Seveda smo vedeli, da so to podjetja oziroma organizacije združenega dela (spet samo naš termin), ki so bile pravne osebe. Čeprav je bilo s tem uresničeno menda Leninovo geslo: Tovarne delavcem, le-ti niso bili lastniki z določenimi deleži, ki bi jih lahko prodali, podarili. Zaradi navidezne »lastnine« delavci niso imeli neposredne koristi, kot so dividende. Ne preseneča torej, da s tem premoženjem niso vselej upravljali kot dobri gospodarji, bila so tudi protipravna prilaščanje, ob tem pa mirna vest, češ, saj je »moie«.
nost. Oceno opravijo posamezniki in/ali organizacije, ki jim izda Agencija Republike Slovenije za privatizacijo licenco oziroma pooblastilo. Ker pri nas doslej nismo imeli ne strokovnjakov ne potreb po takih ocenjevanjih, skušajo zdaj vrzel odpraviti z izobraževanjem strokovnjakov. Tudi v sestavljenem podjetju ABC Pomurka so formirali tim svojih in zunanjih sodelavcev, ki deluje na privatizaciji podjetij. Član te skupine Miran Žilavec je pomagal tudi pri pripravi tega članka. Razlogov za ocenjevanje dejanske vrednosti podjetij pa je veliko več kot pa zgolj zaradi ugotavljanja dejanske vrednosti ob privatizaciji. Naj jih nekaj naštejemo: nakup ali prodaja podjetja, spojitev večjega števila pravno samostojnih enot, razdruži
PRIVATIZACIJA
BO DRUŽBENA LA« DRŽAVNA!
tev večje podjetniške tvorbe, presoja podjetja, ki je v gospodarskih težavah, s ciljem, da se najdejo ustrezne rešitve (likvidacija, sanacija, stečaj), samoocenitev, s ciljem korekcije knjižne vrednosti podjetja, pravna razdelitev dediščine, določitev osnove za obdavčenje; najem, podaljšanje ali povečanje kreditov ... Zakon o privatizaciji določa, da se v podjetjih z več kot 50 zaposlenih ali z vrednostjo družbenega kapitala nad 3 milijone nemških mark mora ocena vrednosti opraviti najmanj po dveh metodah preoblikovanja.
Kateri recept izbrati?
Podjetje (delavski svet) samostojno izbira metode preoblikovanja, lahko pa jih tudi kombinira, vendar je treba v tem primeru soglasje Agencije RS za privatizacijo. Tako imenovane avtonomne metode preoblikovanja so: avtonomna privatizacija, avtonomna dokapitalizacija, prenos navadnih delnic na sklad RS.
V primeru avtonomne privatizacije izda podjetje na osnovi obstoječega družbenega kapitala navadne delnice in jih proda zaposlenim v podjetju ter domačim fizičnim osebam (posameznikom) oziroma pravnim osebam, ki so' vsaj 51 odstotkov (delnice) v lasti domačih fizičnih oseb, pri čemer gre kupnina od prodaje Skladu RS, za neodkupljeni del družbenega kapitala pa podjetje izda Skladu odkupljive prednostne delnice. Bolj preprosto povedano: delnice, ki jih ne kupijo ne fizične ne pravne osebe, »prevzame« sklad RS za razvoj. S statutom podjetja se lahko določi, da so navadne delnice prenosljive ali prenosljive z omejitvami. Pogoj za izvedbo avtonomne privatizacije je, da znaša nominalna vrednost vplačanih delnic skupaj s popusti vsaj 10 odstotkov družbenega kapitala, da delnice po tej metodi vplača več kot tretjina delavcev, zaposlenih v podjetju, da se za prodajo delnic izven kroga zaposlenih in upokojencev opravi javni razpis .. . Podjetje pri avtonomni privatizaciji ne sme kreditirati nakupa delnic, niti kupcem dajati kakršnihkoli jamstev za kredite za nakup delnic. Sredstva, vložena za nakup začetnega števila delnic, se zbirajo na posebnem računu podjetja, to pa jih vplača v Sklad RS najkasneje v roku 30 dni po vpisu preoblikovanja v sodni register. Neodkupljeni družbeni kapital, ki se prenese
na Sklad RS v obliki odkupljivih prednostnih delnic, daje Skladu RS določeno glasovalno pravico, sorazmerno deležu v kapitalu (kdaj, tega ne bomo posebej navajali). Bolj zanimiva pa je pravica do letne dividende (delež od letnega dobička) v višini 2 odstotka od njene nominalne vrednosti, kar je visok odstotek, saj marsikje ne bo tako visoke donosnosti kapitala. Podjetje ima pravico, da v roku 10 let deloma ali v celoti od Sklada RS odkupi odkupljive prednostne delnice.
Denar ostane podjetju
Pri avtonomni dokapitalizaciji podjetje poveča kapital oziroma
razpiše in izda dodatne navadne delnice zaposlenim v podjetju in domačim fizičnim oziroma pravnim osebam, ki so najmanj (delnice) 51 odstotkov v lasti domačih fizičnih oseb, pri čemer se za že obstoječi družbeni kapital delnice prenesejo Skladu RS. V tem primeru pa kupnina za prodane delnice ostane podjetju. Pogoj za uporabo te metode je, da znaša nominalna vrednost dodatno vplačanih delnic skupaj s popusti vsaj 15 odstotkov družbenega kapitala; da delnice po tejmeto-di vplača tretjina delavcev, zaposlenih v podjetju; da imajo zaposleni v lasti skupaj več kot polovico dodatnih navadnih delnic; da se za prodajo delnic zunaj kroga zaposlenih in upokojencev podjetja opravi javni razpis. Za vplačila dodatnih delnic v gotovini se štejejo: gotovinska vplačila, zamenjava obveznic in drugih vrednostnih papirjev v delnice itd. Pri avtonomni dokapitalizaciji ima Sklad RS prednostno pravico do dividende v višini 2 odstotka. Pridobil si je namreč prednostno delnico, ki omogoča izplačilo pred izplačilom dividend na navadne delnice.
Prenos navadnih delnic na Sklad RS, kot ena izmed oblik avtonomne metode preoblikovanja, pa pomeni samopodržavlje-nje. Takšno metodo bodo izbrala podjetja, ki bi bila brez globokih vsebinskih sprememb nezanimiva za privatne investitorje. S tem postane lastnik država in ta zagotovi osnovne pogoje za to, da podjetje shodi — postane zanimivo za naložbenike. Ce se podjetje preoblikuje po tej metodi, ni treba opraviti ocene njegove vrednosti.
Brez blagoslova vselej ne gre
Pri pravkar orisanih metodah preoblikovanja (privatizacija, dokapitalizacija, prenos delnic na Sklad RS) je preoblikovanje avtonomno (samostojno, neodvisno). Če pa se gre za prodajo podjetja in (neavtonomno) dokapitalizacijo, potem je po določilih zakona o privatizaciji potrebno sodelovanje Agencije RS za privatizacijo. Njeno sodelovanje je tudi obvezno pri prodaji ali vlaganju znatnega dela sredstev podjetja, zakupu znatnega dela sredstev, pri sklepanju pogodbe o poslovodenju. Vse to pa v podjetjih z večinskim družbenim kapitalom.
Prodaja podjetja se lahko opravi kot celotna oziroma delna prodaja delnic podjetja, izdanih iz obstoječega družbenega kapitala. Pa tudi kot prodaja vseh
sredstev, ki ji sledi likvidacija podjetja. Po poprejšnjem soglasju Agencije RS sklene Sklad RS pogodbo o prodaji podjetja kupcem in prejme kupnino. Nanj se prenesejo tudi obveznosti podjetja, podjetje samo pa se izbriše iz sodnega registra. Ž dnem prenehanja poslovanja podjetja pripadajo delavcem pravice, ki jih imajo delavci, katerim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečajnega ali likvidacijskega postopka. S pogodbo o prodaji sredstev se lahko določijo pravice delavcev, da se zaposlijo pri kupcu ali drugje. To pomeni, da kupec podjetja ni obvezen (morda le moralno), da znova zaposli delavce podjetja, ki ga je kupil.
O dokapitalizaciji (ob sodelovanju Agencije RS) pa gre z izdajo dodatnih delnic, pri čemer ostane kupnina za prodane dodatne delnice podjetju. Dokapitalizacija podjetja se lahko opravi tudi z zamenjavo dolgov in drugih obveznosti za delnice. Pri dokapitalizaciji mora podjetje izdati in neodplačano prenesti delnice za prej obstoječi družbeni kapital na Sklad RS.
Prodaja ali vlaganje znatnega dela sredstev podjetja pomeni prodajo obratov oziroma poslovnih enot pravnim ali fizičnim osebam ali vlaganje obratov oziroma poslovnih enot podjetja v drugo pravno osebo. Več ob tem lahko preberete v zakonu.
Za zakup znatnega dela sredstev se smiselno uporabljajo določila 37. člena zakona, ki ureja postopek prodaje delnic, podjetje pa sme skleniti pogodbo s soglasjem Agencije RS.
Podjetje lahko v sestavi metod preoblikovanj s sodelovanjem Agencije RS sklene tudi z domačo ali tujo svetovalno organizacijo pogodbo o poslovodenju. S sodelovanjem z Agencijo RS pa lahko podjetje sklene takšno pogodbo tudi s posameznikom. Pogodba o poslovodenju omogoča, da najame direktorja ali skupino strokovnjakov, ki podjetje vodijo za določen čas in ga usposobijo za prehod v tržno gospodarstvo.
Doslej smo obdelali oblike privatizacije po avtonomni metodi in metodi, kjer sodeluje Agencija RS. Sedaj pa poglejmo, kako poteka privatizacija v izvedbi Agencije RS za razvoj. V tem primeru Agencija RS izvaja privatizacijo na podlagi sklepa Izvršnega sveta R Slovenije, in sicer v podjetjih, ki so v delni ali popolni lasti Republike Slovenije. Privatizacijo izvaja tudi v podjetjih, ki so v lasti Sklada RS, in sicer v delni ali popolni. Privatizacijo sme izvesti tudi v podjetjih, ki so ji poverjena v skrbništvo. Preoblikovanje se lahko v vseh primerih izvede kot prodaja podjetja, dokapitalizacija, zakup znatnega dela sredstev podjetja, prodaja ali vlaganje znatnega dela sredstev, s sklenitvijo pogodbe o poslovodenju po domači ali tuji pravni oziroma fizični osebi.
Popusti za nakup delnic
Omenili smo že, da zakon o privatizaciji ne daje možnosti, da bi prišli delavci, pa naj delajo še tako dolgo v podjetju, do delnic brezplačno, ampak le »odplačno«, vendar s popusti. Člen 52 določa: Posameznik lahko uveljavlja popust v skladu s tem zakonom kot zaposleni v podjetju ali kot državljan Republike Slovenije skupno na nominalno vrednost nakupljenih delnic največ 20.000 DEM. Enake pravice kot zaposleni imajo tudi upokojenci podjetja in občani, ki so bili v podjetju zaposleni brez prekinitve najmanj 2 leti, če podjetje ponudi nakup delnic tudi njim. Zaposleni ima pravico do popusta 30 odstotkov od nominalne vrednosti nakupljenih del
nic ter dodatnega popusta 1 odstotek za vsako polno leto zaposlitve v podjetju, pri čemer skupni popust ne sme presegati 50 odstotkov. Na ta način lahko nekdo, ki se odloči za nakup delnic z vrednostjo 20.000 DEM, ima pa 20 let delovne dobe, dobi 50-odstotni popust, kar znaša 10.000 DEM. Če bi imeli vsi delavci denar za nakup delnic, potem bi še šlo, a kaj, ko pa nekateri komaj shajajo, zato bo spet prihajalo do bogatenja, seveda, če bo delniška drušba dobro poslovala, mimo dela. Je pa z delničarstvom povezano tudi tveganje. Saj poznate tisti rek: Kdor riskira, ta profitira! Seveda pa lahko kupimo delnice v višjih vsotah, a zanje ne moremo uve-Ijavjati popusta. Uveljavitev popusta gre v breme družbenega kapitala podjetja, ki prodaja delnice in pomeni njegovo zmanjšanje za zneske popusta. Zaposleni lahko uveljavljajo popust pri nakupu delnic v primeru uporabe katerekoli metode preoblikovanja. Pravica do uveljavljanja popusta ne pomeni istočasno njihove prednostne pravice do nakupa delnic. Pravica do popusta se uveljavlja pri nakupu delnic v gotovini, uveljavlja se individualno (ne za vse povprek) in preneha 31. decembra 1993. To je tudi končni rok, po katerem v Republiki Sloveniji ne bomo imeli več družbene lastnine.
Državljani Republike Slovenije pa imajo pravico do popusta (30 odstotkov) tudi pri nakupu
delnic Sklada RS za razvoj, oziroma pri nakupu delnic podjetja, če gre za javno prodajo delnic. Posameznik lahko kupi s popustom le do višine 20.000 DEM, brez popusta pa več.
Večina lastnine bo državne
Mnogi se boje, da fizične in pravne osebe ne bodo množično kupovale delnice podjetij zaradi privatizacije obstoječega premoženja, več možnosti je za nakup delnic za dokapitalizacijo. Delnice, ki ne bodo prodane, bodo šle v Sklad RS za razvoj, in sicer v njegov privatizacijski del. Denar, pridobljen s prodajo podjetij, vrednostnih papirjev ter donosov na vrednostne papirje privatizacijskega dela sklada se po zaključnem računu prenesejo na Republiko Slovenijo. Republika pa je država, kar pomeni, da bo dobršen del družbene lastnine prešel v državno lastnino. Ta denar naj bi porabljali za financiranje privatizacije podjetij in upravljanje s sredstvi, pridobljenimi v procesu privatizacije; financiranje razvojnih programov in spodbujanje gospodarskega razvoja. Likvidna sredstva iz privatizacije pa naj bi namenjali tudi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialne in ekološke programe, nadomestila upravičencem v skladu s predpisi o denacionalizaciji. Podjetja, ki so izdala interne delnice oziroma potrdila o deležih na podlagi zveznega zakona o prometu in razpolaganju z družbenim kapitalom ter podjetja, ki so se na podlagi tega zakona preoblikovala v delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo, bodo morala v treh mesecih po sprejetju slovenskega zakona o privatizaciji o tem obvestiti Agencijo RS za privatizacijo in uskladiti lastninska razmerja s slovensko zakonodajo s tega področja. O tem bo Agencija RS izdala potrdilo.
Materija, ki smo se je lotili v tem članku, je sila zahtevna ne le za preprostega bralca, ampak celo za poslovneže in enako za finančne delavce. S privatizacijo pa nikakor ne smemo čakati, kajti v zadnjih letih družbeni kapital pospešeno uničujemo, saj v marsikaterem podjetju že načenjajo substanco. Je pa tudi res, da je v osnutku zakona, ki naj bi bil sprejet še v prvi polovici leta, veliko neznank (posledic). Celo strokovnjaki ne morejo zanesljivo reči, daje ta ali ta metoda privatizacije najprimernejša. Pa tudi ne ime zakona, kajti menda bi bolj zadeli, ko bi ga imenovali zakon o preoblikovanju družbenih-podjetij, kot so to naredili na. Hrvaškem. ŠTEFAN SOBOČAN
Stran 4
VESTNIK, 18. APRILA 1991
komentarji, članki
Takoj po volitvah so slovenski zdravniki z zanosom in odločnostjo trdili, da bodo zdravstvo vzeli v svoje roke in ga iztrgali politiki. Z ministrico za zdravstvo so takrat govorili isti jezik. Toda velenjsko srečanje je minilo, stvari so tekle po starem in že v drugi polovici lanskega leta je prišlo do »razkola« med zdravstvenim ministrstvom in zdravniki. Pravili so, da še nikoli ni bilo zbranih toliko zdravnikov iz vseh vetrov kot ravno takrat, ko so ustanavljali Odbor za reorganizacijo slovenskega zdravstva. Deloval naj bi kot nekaka vlada v senci za zdravstvo. Na ustanovnem zboru je bil tudi dr. Jože Magdič, član odbora.
— Prav v tem času se za zdravstvo pripravljajo posebni varčevalni ukrepi. A o Odboru za reorganizacijo slovenskega zdravstva ni nič več slišati.
»Po ustanovnem sestanku se o odboru res ,nič ne sliši*, kar je dobro ali pa ne. Dobro je to, da je bil pozneje sklenjen nekakšen osebnostni kompromis med uradno zdravstveno politiko in odborom. Nekateri člani odbora so namreč bili sprejeti v uradno slovensko zdravstveno politiko in sodelujejo med drugim tudi pri nastajanju nove zdravstvene zakonodaje ter zbornice. Omenil sem tudi, da ni dobro. Bojim se namreč, da bi se ti dve pozitivni nasprotji patološko spojili in temu primerno ne bi prišlo do pozitivnega rezultata konstruktivnih nasprotij. Odbor uradno še dela, čeprav zaradi oddaljenosti ne morem biti navzoč na vseh sestankih.«
Zdravstvo je tempirana bomba
— Potemtakem so neupravičene pripombe, da stroka, zdravniki, nimajo vpliva na zdravstveno politiko oziroma na pripravo nove zdravstvene zakonodaje?
»Pripomba, ki je glas zdravstvene javnosti, drži le delno. Bolj kot to me skrbi spoznanje, da so zdravniki — člani odbora centralistično usmerjeni in doma v jedru slovenske medicine. S tem mislim na ljubljansko zdravstvo, predvsem UKC z njegovimi vejami. Iskreno moramo povedati, da se ljubljanskemu zdravstvu tudi v bivšem sistemu ni godilo slabo. Bilo je deležno vseh možnih denarnih injekcij in strokovnih kvalitet. Zato v centralizmu slovenskega zdravstva vidim največjo oviro pri nastajanju nove slovenske zdravstvene zakonodaje.«
— Priprava zdravstvene zakonodaje je' nekaj posebnega, saj je nikakor ne morejo sestaviti tako, da bi bila sprejemljiva.
»Takega destruktivnega fenomena na drugih zakonodajnih področjih ni bilo. Zame je to zavlačevalni manever bivših uradnih zdravstvenih politikov, ki so še ostali. Zajec pa tiči v centru, ki se noče odpovedati monopolu. Emocionalno gledano je to norčevanje iz slovenskega zdravnika, ki se mu še ni uspelo prebiti iz pravniško-— administrativnega objema.«
— Bi se strinjali s tistim, ki bi predlagal zamenjavo ministrice za zdravstvo dr. Katje Boh, podobo kot sedaj merijo zoper kmetijskega ministra?
»Menim, da je zdravstvena politika glede na njeno nesposobnost, da bi se znebila realsocialni-stične zakonodaje, tako zavožena, da prav nobenemu ne želim ministrskega mesta.
Zamudili smo povolitveno ener-getično opremljenost za spremembe in posledica tega je zdajšnji status quo, ki je popolnoma metafizičen (nadčuten, ločen od življenja). Zdravstvo je tempirana bomba, polno je dinamičnih problemov in nujno je, da se sprostijo ventili ustvarjalnosti za tiste, ki so potencialna gonilna sila slovenske medicine in hočejo iz kolektivnosti v medicinsko individualnost.
Majda Horvat
VETER V JADRIH SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠTVA
Čaka nas še veliko dela, da bomo res imeli močno zdravniško zbornico. Vendar ta veter, ki smo ga sedaj zajeli v jadra ne moremo izpustiti. Saj gre za to, da slovenskemu zdravništvu izborimo pravo mesto v družbi.
Ta misel, dr. Franceta Cuklja-tija, pripravljalca nove zdravstvene zakonodaje ter osnutka statuta zdravniške zbornice je na volilnem zboru pomurskega zdravniškega društva požela aplavz. Zdravniki Slovenije so namreč odločeni zdravstvo vzeti tudi v svoje roke, čeprav se za to morajo močno boriti, saj, kot je
povedal dr. Cukljati, si nekateri močno želijo, da do predvidenih sprememb ne bi prišlo, kakor tudi ne do ustanovitve zdravniške zbornice. Na pripombo, naj vendar pove, kdo so ti, ki branijo stare pozicije, ni hotel odgovoriti. Dejal je le, da v ministrstvu za zdravstvo brez pravega razloga zadržujejo predloge za novo
M. Sobota
VELIK VRT ZA VRTCE
Poleg izdelovanja nekaterih igral (nazadnje čez 100 otroških samokolnic) si v Vzgojno-varstveni organizaciji Murska Sobota prizadevajo še na druge načine poiskati možnosti za pocenitev poslovanja oziroma na to, da ne bi bilo potrebno bistveno povečevati cen. V ta namen so zaprosili sekretariat za kmetijstvo pri SO Murska Sobota, naj jim priskrbi parcelo za vrt. Te dni se je vse uredilo in tako so že lahko posadili krompir in grah, v drugem kolobarju pa bo na vrsti korenje. Parcela meri okrog 30 arov, brezplačno pa jim jo je dal v najem Avtobusni promet M. Sobota. Poleg tega ima vsaka enota še gredice blizu vrtca, na katerih gojijo papriko, paradižnik in rože. Vsa ročna dela opravijo vzgojitelji in tehiiični delavci. Tako bo tudi na velikem skupnem vrtu.
JOG
zdravstveno zakonodajo in jih zavračajo, ne da bi prej sploh bili deležni razprave v javnosti. Tako so pripravili že sedmo verzijo tez zdravstvene zakonodaje, kar je res nekaj posebnega v zakono-dajalstvu.
Začetek dela zdravniške zbornice pa je odvisen od časa sprejetja nove zakonodaje. Ob vseh zapletih z zakonodajo pa je pomembno to, da bo zdravniška zbornica ob zavarovalnici in državi nastopala kot tretji dejavnik v novi zdravstveni politiki. Kljub temu, da si slovenski zdravniki prvič pripravljajo svoj akt za ustanovitev strokovne zbornice, ki bo imela močan strokovni in tudi zaščitni nadzor, pa se je volilnega zbora zdravniškega društva Pomurja, udeležilo le malo pomurskih zdravnikov. Slovensko zdravniško društvo, do sedaj brez možnosti kakršnega koli odločanja, je sedaj zibelka ali mesto za nastajanje novih organizacijskih oblik — zdravniške zbornice.
mh
»Osamosvojitev ni samo dvig rok!«
»Ob spremembah v političnem sistemu in nastajanju strank sem se odločil, da se vključim v strankarsko življenje. Odločil sem se za stranko, ki mi ustreza tako po programu kot po idejah in ni obremenjena ne z eno ne z drugo ideologijo. V ospredju pa je bil moj osnovni moto, da po svojih močeh pomagam pri spremembi dosedanje oblasti. Poleg tega pa nisem bil obremenjen z nikakršno politiko,« je na začetku pogovora poudaril republiški poslanec v zboru občin Skupščine Republike Slovenije JANEZ STARIHA iz Gornje Radgone. Kot elektroinženir je zaposlen v Elradu in je tam vodja razvojne skupine Profesionale. S presledkom enega leta, ko je delal v Iraku, si je v tem radgonskem kolektivu nabral že 23 let delovne dobe. Sicer pa nam je 46-letni Janez Stariha, prijeten sogovornik, natresel marsikatero zanimivost iz svojega dosedanjega političnega udejstvovanja, zlasti kot člana Slovenske demokratične zveze.
Najprej nas je zanimalo, kako to, da se o njem iz poslanskih klopi ne sliši skorajda nič. Ali to pomeni, da se le poredkoma oglašate? Ste morda malce obupali nad sedanjim načinom parlamentarnega odločanja? Odgovor je sledil kot iz topa: »Mogoče sem res razočaran nad skupščinskim poslovnikom, ki omogoča neskončno dolge debate, ki ne vplivajo neposredno na odločanje delegatov, ampak so ideološko obarvane. Po mojem mnenju ni pomembno, kdo bo koga na tak ali drugačen način prelisičil, ampak mora biti v ospredju vsebina obravnavanega gradiva, da poslanci pravočasno dobimo kakovostno pripravljene dokumente in tudi dopolnila, o katerih se naposled izrekamo v poslanskih klopeh. Žal pa se nenehno pojavlja ogromno raznih dopolnil, s katerimi se zavlačujejo zasedanja, delegati pa izgubljamo voljo do razpravljanja. Sicer pa je Slovenska demokratična stranka ena od državotvornih strank, v kateri predhodno obravnavamo predloge in izkristaliziramo skupna mnenja. O njih se dogovorimo v ožjem krogu in potem javno ali tajno podpremo naša stališča. Poleg tega imamo za posamezna področja izbrane ljudi, ki obvladajo gradivo, so pri viru informacij in zastopajo stranko, kot smo se bili dogovorili. Seveda pa stranka nikomur ne onemogoča, da bi izrazil svoje mnenje in nestrinjanje s stališči stranke. Vendar je to bolj izjema kot pravilo.«
— Ali se morda pojavljajo določena razhajanja znotraj stranke? »Na nek način so v stranki tri rahlo ločene struje. Eni so v svojih razpravah bolj previdni, drugim pa se zdi vsaka stvar prepočasna. Vendar to ne ovira našega delovanja. Slednji so na primer zahtevati predčasni kongres stranke, na katerem bi si pravočasno začrtali jasno smer delovanja Slovenske demokratične stranke.«
— Sodite med tiste, ki jih večkrat ni na sejah republiškega parlamenta? Mislim seveda na problem nesklepčnosti.
»Mirno lahko trdim, da smo poslanci iz Pomurja najbolj di-
sciplinirani, saj ne manjkamo na zasedanjih republiškega parlamenta in tudi ne zapuščamo sej. Dostikrat smo prav mi tisti, ki omogočamo sklepčnost zborov
in skupnih zasedanj. Zaradi odsotnosti drugih poslancev smo tudi protestirali in opozorili na predčasno odhajanje s sej. Doslej sem manjkal le dvakrat, in še to upravičeno.«
— Imate dovolj kondicije za večdnevna naporna zasedanja?
»Imam dovolj kondicije, saj me seje posebej ne utrujajo. Pač pa njihova dolžina vpliva na zbranost, kar se odraža pri nekaterih glasovanjih. Kot primer, kako lahko pride do napačnih odločitev, navajam t.i. Grašičev zakon.«
— Menite, da se interesi posameznih regij, torej tudi Pomurja, v zadostni meri izražajo v republiškem središču?
»Interes regije in celotnega Pomurja je podprt z zakonom o demografsko nerazvitih območjih, podprt je tudi sklep lendavske kmečke stranke o nadaljevanju del za izboljšanje zemljišč, skupno pa smo se lotili ureditve cest v Pomurju. Delujem tudi v komisiji za promet in zveze, kjer smo zelo resno načeli to vprašanje. Med pogovorom pri gospo-
du Kranjcu je bila dana zahteva za izboljšanje cestnih razmer.
Dogovorili smo se, da bo za gradnjo cest razpisan javni natečaj in da bodo dela oddana najboljšemu ponudniku, ne glede na to, da gre za državno ali zasebno ali tuje podjetje. Drugo pa je razhajanje med finančnim sektorjem in republiškim resorjem za ceste, kar je verjetno razlog, da načrti niso bili pravočasno pripravljeni.«
— Če bi imeli možnost, česa bi se v republiškem parlementu najprej lotili?
»Vsekakor bi bilo to sprejetje nove ustave, ker iz nje izhajajo vse druge rešitve, kar nas trenutno ovira pri vsakokratnem poslanskem delu. Ob tem bi se zavzel za obvezno profesionalizacijo poslancev in kontinuirano zasedanje parlamenta skozi vse leto," da ne bi zašli v časovno stisko.
Hkrati se zavzemam za sprejetje takšnega poslovnika, ki bo operacionaliziral parlamentarno delo. Kljub izkazani demokraciji bi morali omejiti številne replike, ki nimajo nič skupnega, s sržjo obravnavane tematike.«
— Za konec pa še vprašanje o vaših stališčih do osamosvojitve Slovenije in realnosti roka, to je 23. juniju.
»V vsakem primeru podpiram osamosvojitev Slovenije, o čemer smo se odločili na plebiscitu. Ne podpiram pa teženj od danes na jutri, in sicer iz preprostega razloga, ker osamosvojitev ni samo enostaven dvig rok, ampak tudi priprava vseh potrebnih aktov, da bo nova skupnost čimprej zaživela. Vlada ugotavlja, da bo do določenega roka pripravljeno vse potrebno za to zgodovinsko dejanje. V ta namen so bili že sprejeti sklopi posameznih zakonov, kot so davčna zakonodaja, monetarna politika in drugo, ki bodo omogočili hitro odcepitev od Jugoslavije. Gre pa tudi za pravni vidik odcepitve, ki ima gotovo mednarodne razsežnosti in posledice. Zato se mi zdi rok, 23. junij, povsem realno postavljen.«
Milan JERŠE
Prenovitelji ne želijo biti fasada za parlamentarizem
Pokrajinski odbor Stranke demokratične prenove za Pomurje je v petek sklical novinarsko konferenco, na kateri so predstavili sklepe in dileme 2. konference stranke, ki je bila 6. aprila v Mariboru. V prostorih Stranke demokratične prenove v Murski Soboti so stališča stranke do političnega dogajanja v Sloveniji predstavili Leon Alt, Evgen Emri in Irena Ferenc Petek.
Povedali so, da se zavzemajo za privatizacijo in delavske pravice. Zato so v okviru stranke ustanovili frakcijo nove socialne demokracije, ki v ospredje svoje aktivnosti postavlja interese delavcev. Pri vprašanju privatizacije tako imenovane družbene lastnine so stališča deljena, vendar pa se v stranki strinjajo, da pri delitvi morajo biti udeleženi tudi tisti, ki so družbeno lastnino ustvarjali, torej delavci. Zavzemajo se za soupravljanje delavcev.
Prenovitelji menijo, da njihove vloge konstruktivne opozicije vladajoča pozicija ni bila pripravljena sprejeti in niso bili pripravljeni za dialog. Zato se tej vlogi odrekajo in marsikje že razmišljajo o bojkotu dela skupščine. Ne želijo biti le fasada za parlamentarizem, kar je na občinskem nivoju še bolj očitno, kot republiškem. Ugotavljajo pa tudi, da se centralizacija v Sloveniji nenehno veča, kar je opaziti tudi v delovanju občinskih skupščin, ko vse manj odločajo o pomembnih zadevah in so vse bolj le izvrševalci nalog. Pozicija pa se več ukvarja s preteklostjo kot sedanjostjo in prihodnostjo in nenehno odpira velike nacionalne teme.
Zato si je Stranka demokratične prenove v središče delovanja postavila zavzemanje za soupravljanje delavcev, lokalno samoupravo in pravico uporabnikov do soupravljanja v podjetjih in zavodih. Nasprotujejo pa Demosovim predlogom o privatizaciji, kjer bi ves ne-olastninjen kapital prešel v državne roke, saj država nikoli ni bila dober lastnik. Privatizacija bi morala biti postopna, vendar hitra, del družbene lastnine pa bi prišlo v roke delavcev in upokojencev. Vsekakor pa tisti, ki lastnino dobi, mora znati z njo nekaj narediti v poslovnem smislu.
Lokalno samoupravo pa vidijo, kot izpopolnjevanje trenutne organizirane skupnosti, ne pa zanikanje vsega obstoječega. Krajevne skupnosti, katerih vloga se manjša, niso bile umetne tvorbe, ampak dejansko organiziranje skupnosti po interesih in potrebah. Cepitev sedanjih občin na manjše delo pa bi po njihovem mnenju pomenilo večjo nemoč teh skupnosti v odnosu do republiškega centra, zato se zavzemajo za večjo vlogo regij v političnem in gospodarskem življenju družbe.
Prenovitelji so tudi tokrat poudarili že tolikokrat ponovljeno trditev, da so v sedanji stranki ostali le tisti, ki z grehi povojne Zveze komunistov nimajo nič skupnega in da so se mnogi zavzeti komunisti preselili v Demosove stranke. Ugotavljajo pa, da se v stranko včlanjujejo novi člani, želijo si pa večjo aktivnost in agresivnost v svojem delovanju.
J. Gabor
J Stičišče svetovne i i trgovine |
I Od 16. do 21. aprila poteka v Zagrebu spomladanski velesejem in | lahko smelo zapišemo, da je to stičišče svetovne trgovine. Letos se je ■ I povsem prilagodil sodobnemu utripu sejmov in organiziral je razstave ■ iz osem področij in to: Inter liber (sejem knjig), kmetijstvo in prehrana, I I široka potrošnja, Inova, okolje, obrt, drobno gospodarstvo in druge.
Zapisati je potrebno, da je utrip tokratnega sejma odraz razmer v | I državi. Kljub temu pa mnogi poslovni Zagrebčani in drugi te dni izraža- ■ Ijo pozdrave: »Dobrodošel prijatelj!« In potem poslovneži sklepajo go- I spodarske dogovore. Resnici na ljubo je potrebno zapisati, da je dogo- I Ivarjanje najuspešnejše med Slovenijo in Hrvaško in z mnogimi podjetji !
iz tujine.	p § I
ODGOVOR NA ČLANEK
PTT zagodel
Zdravilišču Radenska
Ker je v zgoraj navedenem članku, objavljenih kar nekaj neresnic oz. milo rečeno netočnih trditev, ki jih je novinarka Bernarda B. Peček dobila v RADENSKI — Zdravilišče Radenci in ker le-ti želijo prikazati delo našega podjetja kot nekorektno in neprimerno, podajamo glede posameznih trditev naš odgovor.
Kar se tiče obvestila o spremembi telefonskih številk, moramo povedati, da je Sestavljeno PTT podjetje Slovenije, že v fazi priprave novega telefonskega imenika, preko RTV Slovenija, posredovalo v javnost informacijo o pripravah novega telefonskega imenika in o predvideni menjavi telefonskih številk. Ta informacija je bila nekaj- _ krat emitirana. Tudi naše podjetje je v mesecu decembru lanskega le- ' ta, pismeno obvestilo vse večje uporabnike telefonskih storitev o predvideni menjavi telefonskih številk. Pred uveljavitvijo novega telefonskega imenika, pa smo preko Radia M. Sobota in časopisa VESTNIK, posredovali javnosti informacijo o spremembah telefonskih številk.
Glede na tako in tolikokrat posredovane informacije o spremembi telefonskih številk, smo prepričani, da smo korektno opravili svojo zakonsko in moralno obvezo do vseh telefonskih naročnikov in s tem seveda tudi do RADENSKE.
Kar se tiče škode, ki da jo bo RADENSKA utrpela zaradi sprememb telefonskih številk pa tole:
Do izdaje dopolnitev oz. novega telefonskega imenika, ki bo verjetno izdan čez eno leto, bodo v RADENSKI veljale tako stare kot nove telefonske številke. To pa pomeni, da vsak kdor bo poklical RADENSKO na staro telefonsko številko, jo bo tudi dobil, prav tako pa jo bo dobil tudi vsak tisti, ki jo bo klical na novo telefonsko številko. Takšna možnost komuniciranja pa RADENSKI nikakor ne more škoditi ampak ji lahko samo koristi. Torej kakršnokoli spreminjanje telefonskih številk na propagandnem materialu je nepotrebno. Če pa bo v RADENSKO prišlo manj gostov kot prejšnja leta, jih to sigurno ne bo manj zaradi sprememb telefonskih številk, ampak verjetno iz drugih razlogov katere pa ni možno naprtiti našemu podjetju.
Kar pa se tiče objave podatkov fizičnih in pravnih oseb v telefonskem imeniku je to stvar posamezne fizične ali pravne osebe. PTT podjetje je dolžno oz. sme objaviti le tiste podatke, ki mu jih v ta namen posreduje pravna ali fizična oseba. To seveda velja tudi za vse poznejše spremembe teh podatkov. Za točnost teh podatkov je torej neposredno odgovorna pravna oz. fizična oseba. To velja seveda tudi za RADENSKO, ki nas je šele s svojim dopisom z dne 9. 4. 1991, torej že po uveljavitvi novega telefonskega imenika, obvestila o svoji novi organiziranosti s prošnjo, da se to upošteva pri prvi spremembi oz. dopolnitvi telefonskega imenika.
Torej tudi v tej zadevi se lahko brezbrižnost očita nekomu drugemu, ne pa nam.
DIREKTOR:
Zoltan SEVER, dipl. oec.
VESTNIK, 18. APRILA 1991
Stran 5
utrip življenja
F METKA FUJS
Krajevna skupnost Petrovci
Po več letih ločitev
ZGODOVINSKI UTRINKI EM
H DURIH LEI
NEKAJ ZNAČILNOSTI MADŽARSKE OKUPACIJSKE UPRAVE V PREKMURJU
10. aprila 1941 je bila razglašena Neodvisna država Hrvaška. Jugoslavija je tudi formalno nehala obstajati in to je bil znak madžarski vladi, da je ne obvezujejo več določila pogodbe o večnem prijateljstvu, podpisane decembra leta 1940 med vladama Madžarske in Jugoslavije. Istega dne je regent Miklos Horthy na izredni seji vlade prebral proglas o nacionalni dolžnosti, da se državi ponovno vrnejo ozemlja, odvzeta po Trianonski mirovni pogodbi, in vojaško povelje o pričetku vojne. Mobilizacija je bila opravljena že v začetku aprila po dogovoru s predstavniki nemškega generalštaba, 11. aprila 1941 pa je Madžarska tudi uradno stopila v vojno. Enote 3. armade so zasedle severne predele Jugoslavije in izdan je bil ukaz o uvedbi vojaške uprave, ki ga je podpisal načelnik madžarskega generalštaba general Henrik Werth. Ukaz je poleg organizacije uprave opredeljeval tudi oblike naseljevanja, postopanja s prebivalstvom, informiranja, šolstva, preskrbe in še vrsto drugih določil. Vojaško upravo na zasedenem ozemlju so prevzela mestna in okrajna vojaška poveljstva, ki so bila podrejena Poveljstvu vojaško-upravne skupine Južne armade, to pa vrhovne-
V nedeljo, 28. aprila, bodo šli občani Gornjih Petrovec in sosednjih Peskovec na svoja glasovalna mesta. Z neposrednim izjavljanjem (referendum) naj bi odločili, ali so še naprej za to, da imajo krajevno skupnost, v kateri je 10 vasi (poleg Petrovec in Peskovec so še: Adrijanci, Luco-va, Šulinci, Neradnovi, Borača, Ženavlje, Martinje in Stanjevci), ali pa bodo ustanovili »skrčeno« krajevno skupnost, ki jo bosta sestavljala kraja Gornji Petrovci in Peskovci. O tem so se si<9er že odločili na zborih občanov v teh dveh naseljih, kar je podlaga za razpis glasovanja. Če bo izid tak,' kot si ga pobudniki želijo, potem bo ostalih 8 vasi ostalo brez krajevne skupnosti, saj njihove združbe najbrž ne bo več mogoče imenovati »Petrovci«, ker bo tu sedež domače KS, ki se ji bo pridružila vas Peskovci. Ni naš na-
16. aprila 1941: Nemci predajajo Prekmurje madžarski vojaški oblasti.
mu poveljstvu 3. armade, ki ga je vodil general — podpolkovnik "Elemer Gardony Novak.
Jugoslovanska vojska je kapitulirala 15. aprila in 16. aprila je tudi v Prekmurje vkorakal 2. kormendski bataljon V. pehotnega polka iz Sombotela pod poveljstvom Jozsefa Radvanya. Istega dne so jim Nemci na slovesnosti v Murski Soboti predali oblast v pokrajini. Zadržali so se le v nemških občinah ob zahodni meji, kjer je skoraj dva meseca veljalo neke vrste dvovladje, dokler ni bil 10. junija 1941 sprejet dogovor, da pripadajo vasi Fikšinci, Kramarovci, Ocinje in del Serdice nemškemu rajhu.
Z madžarsko zasedbo je pričel tudi v Prekmurju veljati ukaz o vojaški upravi in ustanovljeni sta bili dve okrajni vojaški poveljstvi, v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, ki sta bili neposredno podrejeni Poveljstvu vojaškoupravne skupine Južne armade s sedežem najprej v Subotici, nato pa v Novem Sadu. Poleg 2. bataljona V. pehotnega polka je bil v Prekmurju nastanjen še 104. zaledni bataljon, ki naj bi neposredno varoval okrajno vojaško poveljstvo, dve strelski četi in ena artiljerijska v Rakičanu, vse skupaj podrejeno 3. korpusu v Sombotelu. Poveljnik korpusa je bil obenem tudi vrhovni vojaški sodnik za to področje. Po uvedbi civilne uprave so bila v okrajih postavljena tudi okrajna civilna sodišča, za t.i. »primere nelojalnosti« pa je od 3. 10. do 22. 11. 1941 delovalo tudi posebno sodišče generalštaba, imenovano leteče sodišče, ki se je selilo iz kraja v kraj. V Murski Soboti je bilo tudi poveljstvo orožniške podružnice, ki je imelo orožniške postaje v Vsaki nekoliko večji občini. V okviru okrajnih poveljstev so delovali posebni odseki za kmetijstvo, industrijo, prosveto, zdravstvo in propagando. Namen vojaške uprave je bil ustvariti vse možnosti za delovanje civilnih upravnih organov. Prvi odlok, ki je določal administrativno razdelitev zasedenega jugoslovanskega ozemlja, je bil sprejet 22. julija 1941. Izdala gaje madžarska vlada in ga imela za začasnega, dokler parlament ne bo odločil o združitvi zasedenih pokrajin z Madžarsko. V bistvu pa je bilo s tem ozemlje t.i. južnih pokrajin (Delvidek) že vključeno v administrativno razdelitev Madžarske, ki je ohranila takšno obliko vse do konca vojne. Z odlokom so se teritorialno razširile posamezne županije, razpored okrajev in notariatov v njih pa je do uvedbe civilne uprave prevzel minister za notranje zadeve. Po tem razporedu je bil lendavski okraj priključen k Žalski županiji, soboški Tn monoštrski, ki sta bila po prvi svetovni vojni združena v enega, pa k Železni županiji.
Vojaška uprava je bila razformirana 15. avgusta 1941, civilna, ki jo je zamenjala, pa je le legalizirala proces vključevanja zasedenega ozemlja v madžarske županije. Uvod v to je bil navedeni odlok, sklep pa uradna priključitev, sprejeta v parlamentu 16. decembra 1941. S tem so postali prebivalci priključenih pokrajin tudi uradno madžarski državljani, razen tistih, ki so se priselili na to območje v času Jugoslavije ali so se v tem času »pregrešili zoper interese Madžarske«. Z državljanstvom je bilo povezano redno služenje vojaškega roka. Okrajna vojaška poveljstva so v sodelovanju s policijo in orožniki namreč zelo zgodaj pričela popisovati prebivalstvo, namen teh popisov pa je bil evidentiranje nezanesljivih oseb in priprava seznamov za regrutacijo. Prva regrutacija je bila objavljena 16. julija 1941, potekala je od 25. avgusta do 15. septembra in je bila povezana z vstopom Madžarske v vojno proti Sovjetski zvezi 1. julija 1941.
Polkovnika Jozsefa Radvahya sta 6. avgusta 1941 zamenjala okrajna nadglavarja dr. Jozsef Olajos v Murski Soboti in Jozsef Apathy v Dolnji Lendavi, ki sta pripeljala tudi svoj administrativni aparat. Po upravni razdelitvi, ki se je naslanjala na stanje z 31. okrobra 1918, so bili okraji razdeljeni na občine ali notariate, ki so jih vodili najprej od ministra za notranje zadeve, nato pa od okrajnih nadglavarjev postavljeni notarji — uradniki s srednješolsko izobrazbo in posebno dveletno notarsko šolo, ki so imeli na svojem ozemlju skoraj neomejeno oblast. Vodili so matične knjige, poravnavali manjše spore, izrekali kazni, opravljali civilne poroke in vrsto drugih obveznosti, ki so jim bile sproti naložene.
(nadaljevanje prihodnjič)
KRAJEVNA SKUPNOST KUZMA
Ceste jim delajo največ preglavic
Med pomembnejšimi pridobitvami v krajevni skupnosti Kuzma v lanskem letu je bila posodobitev cestnega odseka Kuzma — Matja-ševci, ki so jo uresničili z združenimi sredstvi, pri čemer pa so pomemben delež prispevali krajani Matjaševec sami. Poleg tega pa so v Kuzmi lani tudi odprli izpostavo Ljubljanske banke in pričeli graditi novo osnovno šolo s telovadnico. Šola, ki bo predvidoma dokončana v prvi polovici letošnjega leta, pomeni prav gotovo veliko pridobitev za to obmejno goričko območje.
Krajevni skupnosti Kuzma povzročajo največ preglavic ceste, ki so v izredno slabem stanju, saj morajo nekatere izmed njih v deževnem vremenu celo zapirati. Zato tudi v letošnjem programu krajevne skupnosti dajejo posodobitvi cest poseben poudarek. Seveda pa je le-ta odvisna od uspeha občinskega referenduma in republiških sredstev. S sredstvi krajevnega samoprispevka, ki so ga sprejeli letos februarja za dobo naslednjih pet let, se namreč uresničevanja teh-nalog ne morejo lotiti. Gre za cestne odseke: Matjaševci—Trdko-va, Gornji Slaveči—Nuskova, Kuzma—Grad in Matjaševci — mejni prehod Kuzma. Katera od navedenih cest bo lahko uvrščena v letošnji program posodobitve, je za zdaj še neznanka. Vsekakor pa bi morali priti v prednostni program tisti odseki, ki so v najslabšem stanju in življenjskega pomeira za krajane. Gre namreč za obmejno območje, ki je bilo doslej premalo vključeno v občinski referendumski program posodobitve cest in ki naj bi z odprtjem mejnega prehoda v Martinju dobilo večji pomen. Poleg posodobitve cest pa bi se po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Kuzma Evgena Bunderle morali čimprej lotiti urejenja potoka Lukaj in njegovih pritokov, ki so v slabem stanju, ter urejanja ostalih vaških cest in izkopa jarkov. Predvidevajo, da bodo v kratkem odprli kamnolom v Sotini, kjer bi lahko izkoriščali potreben material. Sicer pa bi radi obnovili tudi vaške domove in urbanistično uredili naselja, saj je veliko kandidatov za gradnjo stanovanjskih hiš, pa se tega ne morejo lotiti. V doglednem času pa jih čaka tudi ureditev ulične razsvetljave za strnjena naselja in še kaj. V krajevni skupnosti Kuzma so se dogovorili, da bo 30 odstotkov krajevnega samoprispevka ostalo za skupne namene, 70 odstotkov pa se bo vračalo v posamezna naselja.
F. Maučec
men, da bi se spuščali v vzroke za napovedani razpad povezave desetih vasi, pa vendarle: taka krajevna skupnost je (bila) prevelika, v njej so vladali različni interesi, kar je sicer normalno, posamezne vasi (Petrovci in Peskovci), ki so bliže asfaltirani »gorički magistrali«, so se čutile prizadete, ker niso mogle dobiti denarja za svoje lokalne ceste itd.
V Petrovcih in Peskovcih hočejo biti samostojni. Do tega lahko pridejo z enostranskim glasovanjem, saj v ostalih vaseh o tem ni treba glasovati. Napovedan referendum spominja na (ju-go)slovensko razdruževanje. To pa sploh ni slabo, kajti tudi v zakonu je boljše, da se mož in žena razideta, kot pa da bi se vsak dan kregala.
Š. S.
—Rakičan------------------------
V PARK LE Z DOVOLJENJEM
Park pri gradu v Rakičanu je v zadnjih letih kar precej spremenil svoj videz. Najprej so posekali številno podrast in posekali dokaj gosto grmovje, pa tudi drevesa, ki niso bila v okras parku. Lani so uredili steze in postavili klopi ter namestili koše za smeti. Medtem so na robu parka zgradili tudi otroški vrtec, pravkar pa obnavljajo staro grajsko kapelo. Pa
Kaže, da bo pri rakičanskem gradu sčasoma nastal >ranč< za konje, ki naj bi privabljal tudi turiste v Moravskih Toplicah in sploh v naših krajih.
Okupatorji polagoma zasedajo mesto M. Sobota
V soboto, 13. aprila so okupatorji okupirali ozemlje, skupno družbeno last, in razširili svoj privatni objekt na pločnik, ki je namenjen nam pešcem. Med križiščem Lendavske in Gregorčičeve ulice je sicer puščen še ozek pas pločnika, na katerem je pa prometni znak. Ta edini pločnik za vstop v Gregorčičevo ulico je torej zabarikadiran in ker je na drugi strani Gregorčičeve ulice na pločniku še hiša, pešec ne more drugače priti na Gregorčičevo ulico, kot po vozišču med avtomobili in drugimi vozili. Mnogim je znano, da je ta ulica, ki je ostala brez pločnika v križišču, najkrajša pot mnogih šolarjev ki stanujejo ob Lendavski ulici. Poleg vsega bi na mestu, kjer je bilo v soboto okupirano zemljišče, moral stati semafor. Ker se je prisvajanje zemljišča odvijalo v soboto, ko inšpekcijske službe počivajo, ugotavljamo, da se je prisvajanje odvijalo brez vednosti pristojnih organov. Ne bi pa bilo nič čudnega, če bi dotični
NAŠ KRAJ BO LEPŠI
NABRALI VELIKO ZELEZJA
V občinski akciji čiščenja okolja in domačih dvorišč, ki so jo spodbudili Zeleni ljutomerske občine, so se dokaj dobro odzvali tudi v vaseh krajevne skupnosti Razkrižje: določenega dne so organizirano (o)čistili divja odlagališča smeti in odpadkov, obcestne jarke in zaraslo grmičevje, kar je koristno za splošni izgled Raz-križja, Šafarskega, Veščice,
PRVI NAGRAJENCI V IZBORU POMURCA MESECA
Kot smo obljubili, smo nekatere naše bralce v anketi za izbor Po-murca meseca nagradili. Žreb je bil tokrat naklonjen 5 izbrancem, ki bodo po pošti prejeli brezplačne vstopnice za Vestnikov veseli večer, ki bo 26. aprila v Murski Soboti. Jn kdo so tile srečneži? Vstopnice prejmejo: FRANC VUKAN iz Tišine 48, EMILIJA HUBER iz Gornjih Slaveč 82, ŠTEFAN CIPOT iz Kocljeve 2 v Murski Soboti, MARIJA KUHAR iz Doma oskrbovancev Rakičan in JANEZ MAROŠA z Melinec 81. Vsem izžrebancem prisrčno čestitamo! Seveda pa ne pozabite, da naša akcija za izbor Pomurca meseca traja še naprej.
(KUPON PRILOŽEN)
še ena dokaj vidna sprememba, se je zgodila. Lansko jesen so na levi strani gradu začeli urejevati >ranč< za konje. Tam so podrli tudi nekaj novih dreves.
Nekaterim se zdi, da gre pri vsem tem tudi za nedovoljene posege v grajski park. Šli smo po sledi teh govoric in odgovorni v Rakičanu so nam pojasnili, da park ni v upravljanju krajevne skupnosti, temveč Za-
lasntik imel za to dovoljenje, kajti občinski upravni organ z veliko žlico deli zadnje čase težko pridobljeno družbeno lastnino namesto za splošne družbene potrebe, dobro situiranim privatnikom, za njihovo nadaljnje prido-bitništvo. Verjetno smo vsi za poživitev mesta, razvoj turizma in dobro oskrbo občanov, vendar
Globoke, Koprive in drugih krajev in zaselkov na tem območju, ki meji s Hrvaško. Poleg tega pa se je krajanom še ponudila možnost, da se znebijo starega želez(j)a, steklovine in embalaže s strupenimi zaščitnimi sredstvi. Na razkri-škem sejmišču, kjer so določili prostor za odlaganje, so kupi hitro zrasli, zlasti železja, zato je bil marsikdo presenečen, ko-
voda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, ki mora dati za vsak poseg soglasje. Tako predstavnik Zavoda dokazuje celo drevesa, ki jih podirajo in doslej brez njihovega soglasja niti niso smeli odstranjevati tistih, ki so se podrla sama od sebe. Kar se tiče stojišč in jahalnih stez za konje, pa je dal soglasje tudi republiški izvršni svet. Gre pa za to, da se bo tja preselila dejavnost Konjeniškega kluba Murska Sobota in da bi jahalni šport postal tudi del turistične ponudbe Moravskih Toplic (v sodelovanju s Klubom). Možno bi bilo namreč urediti jahalno stezo Rakičan — Braton-ci—Lipovci — Bogojina—Moravske Toplice— Noršinci — Rakičan. Za jahanje pa bi bilo na voljo okrog 30 konj.
Rakičanci marsikaj postorijo s prostovoljnimi delovnimi akcijami in z lastnimi sredstvi, saj jim ni vseeno, kakšna je okolica njihovega kraja. Še posebej pa jih skrbi, da propada grajsko poslopje, zato si bodo (in si že) prizadevali tudi za obnovo gradu.
Jože Graj
ob pravem času in na pravem mestu in ne na škodo skupnosti ampak v njeno dobro.
Da pešci niso varni celo na ustrezno širokem pločniku kaže posnetek z lanskega leta, ko avtomobilist ni mogel premagati privlačnosti lepega kioska.
Jože Brunec
liko surovin za predelavo je na domačijah/kmetijah, ki jih ljudje prekladajo, ne da bi se jih končno znebili. Občani še imajo nekaj dni časa, da pripeljejo odpadke staro železo, potem pa ga bodo morali sami odpeljati na odpad v Ljutomer, kajti nekdanjji zbiralci starega želez-ja, ki so krožili po naših vaseh, so se »pogospodili« in jih ni
več na spregled.
š.s.
Stran 8
VESTNIK, 18. APRILA 1991
kulturna obzorja
O kulturnem domu spet nič
V lendavski občini se te dni pripravljajo na 6. občinski referendum. Vsi dosedanji referendumi so uspeli, kako pa se bodo občani odločili tokrat, bo znano 28. aprila. Po burnih razpravah o referendumskem programu, ta je potekala med strankami, so v skupščini odločili, da tudi tokrat opustijo gradnjo kulturnega doma. Zakaj? Sklicujejo se na to, da bi morala pri gradnji doma sodelovati tudi republika, saj gre za narodnostno mešano območje. Če bi, tako pravijo delegati, republika dala svoj delež, bi se našla sredstva tudi v občini, mimo referenduma. Menim, daje za to kaj malo možnosti, bolj bo veljalo, da še ni čutiti dovolj velike želje po graditvi kulturnega hrama. Tako bo Lendava še prihodnjih pet let brez doma, torej obsojena na kulturno životarjenje. V referendumskem programu krajevne skupnosti Lendava je gradnja kulturnega doma predvidena, bolje rečeno — predvidena je izdelava projektov. Če pa krajevni referendum ne bo uspel, tudi projektov ne bo. Res je, da se lendavsko gospodarstvo bori za preživetje, da torej od njega ni' pričakovati večje pomoči, res pa je tudi, da — tako kot v preteklih letih — kulturo porivamo na obrobje, skratka, da se zanjo ne brigamo dovolj.	Jani D.
BRAZIL TROPICAL
Pred kratkim je Murska Sobota gostila osemindvajset članov skupine Brazil Tropical iz Ria de Janeira. Obiskovalcem so pripravili nepozaben večer, saj so si lahko ogledali kakovosten program s prikazom kostimov s karnevala iz Ria de Janeira, pesmimi in plesom ter brazilskimi obredi.
Posebni gost večera je bil Edson Santana, znan po umetniškem obvladovanju bobnov. Temperamentna dekleta in fantje so navdušili gledalce tudi s tem, da so jih zvabili na plesišče in z njimi plesali znane brazilske ritme: batuque, sambo, frevo, maracatu.
Videli pa smo tudi nagrajene kostume iz umetniške delavnice Evandra Castra Lima, ki je znan oblikovalec kostumov za Karneval v Riu de Janeiru. Obiskovalce je navdušila tudi pevka Salome de Bahia in Sandrinja, ki je igrala na najrazličnejša tolkala.	Smilja Baranja
25 LET LJUTOMERSKEGA OKTETA
Osem glasov - ena sama pesem
Letos mineva 100 let organiziranega slovenskega petja, ki se je začelo v Ljutomeru z ustanovitvijo prvega slovenskega pevskega društva. Tako se je torej v tem majhnem prleškem mestecu prebivalstvo slovenstvu zapisalo tudi s pesmijo. Poleg prvega slovenskega tabora so Ljutomerčani dobili še prvo slovensko pevsko društvo. Tej pomembni okrogli obletnici se pridružuje tudi Ljutomerski oktet s svojo četrtstolet-no tradicijo.
Pred 25. leti sta ljutomerska glasbena pedagoga, zdajšnji profesor na akademiji za glasbo magister Ivan Vrbančič in Mirko Prelog, sedanji ljutomerski župan, zbrala ustrezne glasove in rodil se je Ljutomerski oktet. Od takratne zasedbe so v zadajšnji le še trije člani. Poleg strokovnega vodje Mirka Preloga v oktetu še vedno pojeta Miro Steržaj in Božo Mlinarič. Sicer pa se je v oktetu zamenjalo kakih 18 pevcev. Vsi so zelo prizadevni, saj jim petje v oktetu vzame veliko časa, energije in zahteva tudi odrekanje. »Vendar, kdor s srcem poje, se je pripravljen žrtvovati,« pravijo člani Ljutomerskega okteta, ki vadijo po dvakrat na teden in vsako leto naštudirajo od 10 do 15 novih pesmi. Pojejo zlasti slovenske pesmi, umetne in narodne, nastopi v tujini pa jih spodbujajo tudi k tuji glasbeni literaturi. Včasih so na leto opravili po 30 nastopov, v zadnjem času pa zaradi sprememb v zasedbi nekaj manj. Njihov repertoar je zelo obsežen, tako da jim ni
13. BRASE — Prav ste prebrali, tako in nič drugače se je poimenovala glasbena skupina, ki jo vodi Roman Ravnič. Vsi trije bradati in znani muzikantje so pretekli petek vzeli v roke stara glasbila in presenetili obiskovalce Ekološkega foruma z izvirno domačo glasbo. (JOG)
Foto: N. Juhnov
Kje so štrki?
Lani ob tem času so se v naše kraje štorklje že vrnile skoraj polnoštevilno. Zdaj lahko opazimo, da je marsikatero gnezdo še prazno. Tako je tudi na Srednji Bistrici, vasi, ki se je lani ponašala z rekornim številom naseljenih štr-kovih gnezd. Bilo jih je kar sedem. Zdaj je naseljeno le še eno. Kaj je vzrok? Morda to, da so elektrikarji zamenjali dve sohi, na katerih so domovali štrki. Čeprav so zmontirali na nove sohe posebne podstavke za gnezdo in nastavili tudi nekaj šibja, kaže, da se to ni obneslo. Ali pa štrki sploh niso prileteli v naše kraje v takšnem številu kot lani? Morda je vzrok tudi zalivska vojna? Najbrž bodo morali to vprašanje preučiti strokovnjaki.	JOG
NUŠA
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
ČRENŠOVCI
(stara šola) orodaja'
•	šolske potrebščine, igrače, pisarniški material, tiskovine, slikanice, romane za mladino in odrasle
•	Prodajamo kartice 3 x 3 in srečke ekspresne loterije
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
S'KOM PAS
GORNJA RADGONA
KOMPASOVE POMURSKE BREZCARINSKE MEJNE PRODAJALNE V G, Radgoni, Gederovcih, Kuzmi in Dolgi vasi za vas: • vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8. do 20. ure
• čez 1.500 artiklov veliko ceneje kot doma in na tujem
Spoznajte svet na številnih potovanjih, izletih, počitnicah, ki jih organizira POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS GORNJA RADGONA.
Na voljo so,vam programi:
•	mini počitnice za praznične dni od 26. 4. do 5. 5. 1991
•	smučanje, Val Thorens, za 1. maj
•	maksi Kompasov katalog Počitnice 91
•	tečaji tujih jezikov 91
•	počitnice 91 v tujini; Španija, Ciper, Tunis, Ažurna obala, Grčija
•	in še množica programov za potovanja po domovini in tujini
•	plačilo v treh obrokih, odhodi iz G. Raogone
•	Informacije: KOMPAS G. RADGONA, 61 741, 61 265
Prenovljena RESTAVRACIJA PIVNICA vas s pestro ponudbo jedi in pijač ponovno vljudno vabi! Vsak dan od 11, do 22. ure, razen ponedeljka.
------------ Svet je lep — potujte z nami-------
PRIREDITVE
ČRENŠOVCI: Kud Tone Plej organizira v nedeljo, 5. maja, ob 15. uri v gostilni Jaklin prireditev RITEM MLADIH 91. Prijave skupin in posameznikov bodo zbirali do 20. aprila. Naslov: Simona Špilak, Črenšovci, Prekmurske čete 91.
G. RADGONA: V petek, 19. aprila, ob 17. uri bo v kulturnem domu v Apačah revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
VIDEM OB ŠČAVNICI: V soboto, 20. aprila, ob 19.30 bo v kulturnem domu občinska revija otroških in odraslih folklornih skupin, sodelovali bodo tudi tamburaši; pevci in godci.
MURSKA SOBOTA: V soboto, 20. aprila, ob 1L uri bo v dvorani kina Park občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopilo bo 16 zborov.
MURSKA SOBOTA: 22. aprila bo v Kinodvorani Park ob 13. uri srečanje plesnih skupin. Revijo bo ocenjevala Minka Veselič iz Maribora.
LJUTOMER: V petek, 19. aprila, ob 20. uri bo v kulturnem domu proslava ob 25-letnici dela Ljutomerskega okteta. Na proslavi bodo podelili pevcem Gallusova priznanja.
RADENCI: V petek, 19. aprila ob 20. uri bo v hotelu Radin zabavnoglasbena prireditev m mednarodno tekmovanje butikov Eurotop fashion. Tekmovalo
Takole se strnejo člani Ljutomerskega okteta okrog klavirja na vajah, ki jih obiskujejo dvakrat na teden. V 25 letih jih ni bilo malo, saj so naštudirali več kot 300 pesmi. Kmalu pa bomo lahko osem ljutomerskih pevcev videli tudi v novih oblekah.
težko nastopiti ne na priložnostnih ne na samostojnih prireditvah oziroma koncertih. Kjer je volja, je tudi pot in člani Ljutomerskega okteta, ki deluje v okviru kulturnoumetni-škega društva Ivan Kaučič, so do zdaj še vedno premagali tako denarne težave kot težave s prevozi, vajami ali nastopi. Bolj jih skrbi prihodnost.
Ljutomerski oktet sodeluje z veliko okteti iz domala vse Slovenije. Okteti iz Velenja, Šoštanja in Gornje Radgone bodo nastopili tudi na jubilejni prireditvi ljutomerskih kolegov. Sicer pa ljutomerski pevci skupaj s prvima dvema in še nekaterimi drugimi pripravljajo koncertni program v zasedbi moškega zbora, s katerim bodo
Te dni obnavljajo v rakičanskem parku grajsko kapelico. Listine jo omenjajo že leta 1880, v njej so stavbeni neogotski elementi; do leta 1948 so v njej maševali ob različnih prilikah. Nekoč so jo vzdrževali rakičanski grofje, zdaj pa jo obnavljajo vaščani pod nadzorstvom Zavoda za spomeniško varstvo.	Foto: N. Juhnov
bo 14 butikov iz Madžarske, Avstrije, Češke in Slovaške, Nemčije, Italije in Jugoslavije. Vsak butik se bo predstavil s 5 modeli, ki. jih bo ocenjevala mednarodna žirija. Prireditev bosta popestrili pevki Simona Weiss in Sanja Novinc iz Zagreba.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V petek, 19. aprila, ob 19. uri bodo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec odprli razstavo fotografij 6. trienale jugoslovanske fotografije — Profili. Sodelujejo znani fotografi: Ljubomir Andrič, Boris Čvjetanovič, Božidar Dolenc, Stojan Kerbler, Josip Slavica in Zli. Razstava bo odprta do 12. maja.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin bo do konca tedna odprta razstava slik akademskega slikarja Lazsla Szila-gyija iz Novega Sada.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Janosa Horvatha iz Sombotela.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta razstava Oblikovanje v keramiki. Pripravil jo je Pokrajinski muzej iz Maribora.
skupaj z orkestrom nastopili doma in v tujini. Kot pravijo člani Ljutomerskega okteta (poleg že omenjenih sodelujejo še Anton Marinič, ki je tudi organizacijski vodja, Branko Fif-nja, Hary Steržaj, Franc Jureš in Jože Dunaj): »Kdor poje, slabo ne misli.« Najlepše pride šele po nastopu, ko se pevci zberejo in zapojejo »za dušo«. S pesmijo na ustih so obiskali že veliko krajev in ljudi, saj pesem ne pozna meja. Tako ti vzvišeni in častitljivi občutki odtehtajo trud in delo in vabijo v zlite zvoke, v melodijo, za katero nihče ne želi, da bi utihnila. Iskrene čestitke ob jubileju in še na mnoga uspešna leta!
Lidija Kosi
KNJIŽNICE
Murska Sobota: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Murska Sobota: vsak dan je odprt prodajni oddelek galerije Kulturnega centra Miško Kranjec. Ljubitelji umetnin, vabljeni. Murska Sobota: V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice (pionirski oddelek) bodo vsak četrtek ob 16.30 do konca maja ure pravljic.
Ljutomer: Knjižnica je odprta (izposoja) v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure.
Lendava: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajoB PREMAGAJMO BOLEZEN -MOČ NARAVNE ODPORNOSTI — Založba Domus.
Rosa Karlinger — KUHARSKA KNJIGA ZA VSAKO GOSPODINJSTVO - Založba Obzorja.
Janez Trdina — BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH -Karantanija.
Gornja Radgona
V kulturi štiri tisoč ljudi
Ljubiteljska kulturna dejavnost ima v radgonski občini veliko privržencev. V občini deluje 25 pevskih zborov, 8 folklornih, 4 lutkovne in 5 vokalno-instrumentalnih skupin. Lani pa se je izšolalo tudi 20 mladih kulturnih mentorjev. Tako se v radgonski občini, če upoštevamo tudi izposojevalce knjig, s kulturo ukvarja okrog 4.000 ljudi.	F Klemenčič
Dobrodelni festival za otroke
Kabelskorazdelilni sistem v Gornji Radgoni, na katerega je priključeno nad tisoč sto naročnikov, je doslej preko internega kanala pripravil že dve oddaji. Za soboto, 20. aprila 1991, pa ob !8. uri pripravlja skupaj s studiom Samada iz Lenarta prvo oddajo v živo. Festival za otroke, kot sp dali naslov oddaji v živo, bo gotovo zanimiv, čisti dohodek . in igračke pa bodo namenili otrokom, ki so zboleli za rakom. Vsak otrok naj bi s seboj prinesel eno igračko in jo odstopil prireditelju. Univerzitetna pediatrična klinika v Ljubljani, kjer se ti otroci zdravijo, ugotavlja, da so le-ti zelo navezani na igrače, za kar pa nimajo denarja. Zato bo humana akcija v Gornji Radgoni dobrodošla. Na prireditvi, ki bo v radgonski osnovni šoli, bo osrednja osebnost pevec Božidar Wolfand Wolf, znan po kaseti Nagajive pesmi iz volčjega brloga. Poleg njega bo nastopilo še deset mladih solistov do 15 let starosti iz vse Slovenije in mladinski pevski zbor iz Hrastnika. Na to dobrodelno prireditev so poleg otrok vabljeni tudi odrasli.
Franci Klemenčič
r— LENDAVA----------
Razstava Janosa
Horvatha
V galeriji lendavskega gradu so odprli razstavo slik akademskega slikarja Janosa Horvatha iz Sombotela. Razstavo je odprl Salamon Nan-dor, direktor likovne galerije iz Sombotela. V drugi polovici 20. stoletja je Janos Hor-vath priznan madžarski umetnik, vnet iskalec barv in oblik, ljubitej krajine. Razstava je nekakšna retrospektiva njegovih del in je bogat prispevek k poznavanju likovnosti na obeh straneh meje. V Sombotelu so v preteklosti že razstavljali tudi naši umetniki.	JD
Nova pesniška antologija
Pred nedavnim je tiskarna Zrinski iz Čakovca natisnila 2. del letopisa Murataj, v katerem so zbrane pesmi pesnikov, ki živijo v Prekmurju in ustvarjajo v madžarskem jeziku. Objavljene so pesmi, nastale v zadnjih 30 letih. Dr. Jožef Varga v letopisu govori o 30-obletnici madžarske literature v naši pokrajini, saj je leta 1961 izšla prva zbirka pesmi že pokojnega pesnika Lajoša Vlaja. V letopisu Murataj so zbrane pesmi dvanajstih .pri nas živečih in pišočih pesnikov.
JD
Revija odpadla
Čeprav je bilo tako rekoč vse pripravljeno za občinsko revijo folklornih skupin občine Lendava, ki je bila predvidena minulo soboto, je srečanje odpadlo. Prijavile so se namreč le tri skupine — poleg bistriške še turniška in čren-šovska. To pa je bilo seveda premalo. Vzrok naj bi bil pomanjkanje denarja za gostovanja, oziroma sploh za delovanje. JOG
VESTNIK. 18. APRILA 1991
Stran 9
ne zgodi se vsak dan
JELOVICA
Največja kepa zlata
Na sliki je največja avstralska kepa zlata, kar so jih kdaj našli. Vredna je milijon avstralskih dolarjev (777.000 ameriških). Kopija bo na ogled v novem muzeju v Sydneyu, ki ga bodo slovesno odprli prihodnje dni. To bo geološki in rudarski muzej, ki bo v mladih ljudeh vzbujal zavest o vplivu izkoriščanja rudnega bogastva na okolje.
SINGAPUR
Singapur, država na Daljnem vzhodu, v boju proti modremu dimu posega po čedalje ostrejših ukrepih. Strogost se začne že na hotelski recepciji. »Ste kadilec?« vpraša receptorka vsakega gosta in če se ta izreče za prijatelja tobačnega užitka, ga čaka neprijetno presenečenje. Peljejo ga v najoddaljenejšo sobo, v kateri je sicer pepelnik, vendar pa je brez zaves in tudi sicer kar se da neudobna. Singapurska vlada že od leta 1970 oži življenjski prostor nekadilcem. V javnosti je kajenje že skoraj povsem prepovedano: na športnih stadionih, v restavracijah, taksijih, zabaviščnih parkih, podzemni železnici. Prepoved velja tudi na letalih singapurske letalske družbe in ni videti, da bi bilo zaradi tega kaj manj potnikov. Kadilci so ogroženi tudi na delovnem mestu. Čedalje več zaposlenih in javnih podjetij
e.	'

KELTSKE DRAGOCENOSTI V BENETKAH
Kelti so nekoč živeli v velikih predelih Evrope, postavljali so se lahko s pomembnimi vojaškimi uspehi, spomin nanje pa se je ohranil med drugim tudi po zaslugi njihovih zavidanja vrednih umetniških sposobnosti. Del dragoce-
NEKADILCEV
postaja breznikotinsko območje. Cigareta je postala problematična tudi pod milim nebom. Pepelnikov ni in kogar zalotijo, da stresa pepel na tla, ga kaznujejo s 500 singapurskimi dolarji kazni. Iznajdljivi kadilci si pomagajo z žepnimi pepelniki.
Z najnovejšimi ukrepi so se lotili tujih turistov. Ti morajo na meji za vsako cigareto plačati 17 singapurskih dolarjev carine.
Singapurski državljani so začuda pripravljeni sprejemati prepovedi svoje vlade. Od skupnega števila 2,7 milijona prebivalcev jih je leta 1989 po uradnih podatkih kadilo le še četrtina moških in manj kot dva odstotka žensk. Leta 1977 je bilo še 42 odstotkov kadilcev in 4,5 odstotka kadilk.
Velik zgled pri odvajanju od kajenja je bil državljanom nekdanji

nosti. ki so jih ustvarili Kelti, si lahko zdaj pa vse do decembra obiskovalci ogledujejo v beneški palači Grassi.
Ti umetniški predmeti prihajajo med drugim iz Nemčije. Danske, Francije in Italije. Gre za okrasne in kultne predmete, za modele razkošnih tehtnic, za orožje in za novce. Razstavljeni predmeti sodijo po svoji oblikovalski pestrosti in po raznolikem okrasju ter po odlični izdelavi med najpomembnejše predmete, s katerimi se lahko ponaša zahodnjaška umetnost.
Kelti so bili zahodnoindoger-mansko ljudstvo in v tisočletju pred našim štetjem so Kelti osvojili Rim, leta 279 pred našim štet-
Bolniška sestra v sobi z rentgenom ni mogla verjeti očem. Zaskrbelo jo je, da ni kaj v redu z napravo. Ko si je ogledovala rentgenske posnetke, je razločno videla vijak. Pomislila je, da se je moral odviti kje v napravi, in poklicala servisnega mojstra. Nikjer napake, vsi vijaki so bili pritrjeni.
Ni ji kazalo nič drugega, kot opozoriti zdravnika. Vnovič je povabil v bolnišnico triinšestdeset-letnega švedskega poslovneža Bengta Sevenssona in mu razložil, da ga morajo še enkrat presvetliti. Šved mu je dejal, da se dobro počuti, le glava ga večkrat boli. In spet je bil na posnetkih vijak. Zdravnik je pač moral verjeti, da ima Šved vijak v glavi.
Bengt Sevensson je napeto razmišljal, kdaj bi se mu bil vijak lahko zavrtal v glavo. Spomnil se je. Bilo je davno, pred devetinštiridesetimi leti. Leta 1941 je s tovariši — star je bil štirinajst let — izdelal pištolo in si priskrbel na-
DRŽAVA
V četo skih
predsednik Lee Kuan Yew, ki je bil nekoč verižni kadilec, potem pa je postal vnet zagovornik vizije države nekadilcev.
S trdovratnimi prijatelji nikotina, ki se svoje razvade nočejo ali pa ne morejo otresti, v javnosti ravnajo kot z gobavci. Tudi v restavracijah na prostem kadilce diskretno posadijo k mizam v kotu. V radiu in na televiziji reklamni spoti neprestano opozarjajo na nevarnosti kajenja, v časopisih pa so cele strani posvečene prepričevanju o slabih straneh nikotinske razvade. Avtomati za cigarete so zginili, in le redki trgovci še prodajajo tobačne izdelke, ki so postali strašansko dragi. Kdor hoče brez težav streči svoji razvadi, mora v sosednjo Malezijo, kjer se je tobačni trg zlasti v bližini meje razcvetel.
KJE BO
PRESTOLNICA?
Večina od 328 poslancev nemškega bundestaga, ki se bodo morali do julija odločiti, kje bo v prihodnje politična prestolnica Nemčije, meni, da bi bilo treba glavne politične inštitucije obdržati v Bonnu. V anketi, ki jo je izvedel tednik Bild am Sontag, se 60 poslancev ni hotelo, opredeliti. Tudi če bi glasovali za Berlin, bi Bonn zmagal s 24 glasovi več. Med prebivalci Nemčije so Berlinu seveda najbolj naklonjeni nekdanji Vzhodni Nemci. V nedavni anketi tednika Spiegel se je za Bonn izreklo 41 odstotkov Zahodnih Nemcev, 35 odstotkov za Berlin.
jem znamenito grško mesto Delfi. Naslednji dve stoletji so bili Kelti najpomembnejše evropsko ljudstvo in šele rimski vojskovodja Cezar je zlomil njihovo moč.
Na Irskem, na Škotskem, v Wa-lesu in v Cornwallu ter v Bretanji je prebivalstvo še dandanes pretežno keltsko in tam govorijo galsko, kornsko, bretonsko, skratka jezike keltskega izvora.
Zgodnja keltska umetnost se je odlikovala po sijajnih kovaških delih, popestrenih z živobarvastimi vložki. Posebno znani je keltski »slog lepih mečev«, izredno lepo oblikovanih in izdelanih rezil mečev, s čudovitimi gravurami in okraski.
POL STOLETJA Z
VIJAKOM V GLAVI
boje. Fantje so uprizorili strelsko tekmovanje in pri deveti krogli je bil na vrsti Bengt Sevensson. Toda ko je sprožil, se je v skrpuca-
nem
orožju odvil vijak in mu švist-
Ena najbolj ogroženih evropskih držav
Romuniji je okolje bolj na-kot v večini drugih evrop-držav. Zrak je onesnažen,
reke pa so skoraj mrtve.
Znanstveniki z bukareštanske univerze so pred kratkim javno razgrnili rezultate svoje raziskave o onesnaženju zraka in voda. V njihovem sporočilu je rečeno, da vsako leto zaide v atmosfero okoli 138 milijonov ton škodljivih snovi in sicer žveplovih in ogljikovih oksidov, amoniaka, kloriranih vodikov in saj. Skoraj sedem milijonov ton strupenih snovi vsako leto odplavi v reke, na romunske njive letno poškropijo 45.000 ton strupenih pesticidov. v donavski delti je življenje vzdolž 3000 kilometrov vodovja takorekoč že izumrlo.
Zastarele romunske industrijske naprave, v deželi z 20 milijoni prebivalcev, ki živijo pretežno od kmetijstva, izločajo prav toli-
Video kaseta Jugo 45
Zagrebško Avto-moto društvo Maksimir — znano po številnih uresničenih idejah — je pred kratkim izdalo videokaseto s preprostim naslovom Jugo 45. Takšne kasete v razvitem svetu niso nič novega, vendar jih izdajajo tovarne in so primerne za tehnično oziroma vozniško bolj izkušene ljudi. Ker pa sodijo, da je jugo 45 običajno prvi družinski avto, pri katerem se vsa družina spoznava z osnovno avtomobilsko tehniko, so se odločili posneti nadvse preprosto kaseto. Prvi del je namenjen spoznavanju avta, sledijo mehanični nasveti za enostavno pomoč voznikom, v tretjem pa so tehnične značilnosti tega avta. 40-minutna kaseta stane (s poštnino vred) 300 dinarjev. Pri AMD Maksimir nameravajo vsako leto posneti od tri do pet kaset o najpogostejših tipih vozil pri nas.
Zasuli so prvi poškodovani naftni vrelec
Zasutje prvega od sto poškodovanih naftnih vrelcev v Kuvajtu, iz katerega je vsak dan izteklo več kot 15.000 sodčkov surove nafte, so predvčerajšnjim označili kot majhen, vendar pomemben korak pri odstranjevanju posledic zalivske vojne. Iračani so poškodovali okoli 800 od skupaj 980 kuvajtskih naftnih vrelcev, zažgali pa so jih približno 600.
Prvi naftni vrelec so zasuli tako, da so globoko pod zemljo nasuli 250 sodov mivke. V tako imenovanem postopku »ubijanja« vrelca vanj vsipajo mivko, cement ali kako podobno židko snov.
Strokovnjaki pravijo, da vrelci, ki bruhajo nafto, predstavljajo prav takšno nevarnost za naravno okolje kot vrtine, ki gorijo, saj lahko nafta hitro prodre do podzemnih plasti vode.
Do zdaj so sedem poškodovanih vrelcev v Kuvajtu »utišali« s privitjem ventila za zapiranje.
200-letnica
znamenitega
nil v obraz. Naredil mu je veliko rano, ki so mu jo nato v bolnišnici zašili. Toda zdravniki takrat niso niti slutili, da se je tri centimetre dolg vijak zaril ob nosu, se prebil v glavo in obstal v lobanjskem svodu. Sreča je bila, da Bengtu Sevenssonu ni povzročal težav in da devetinštirideset let ni vedel za vijak v svoji glavi. Potem se je moral vijak premakniti, začel je povzročati bolečine v glavi.
Zdravniki govorijo o majhnem čudežu, ker vijak ni povzročal težav. Pred kratkim so ga brez zapletov izrezali, Bengt Sevensson pa se hudomušno smeji. Zdravniki so najprej mislili, da se šali. Prvič so vijak opazili na rentgenskih
posnetkih prvega aprila. Sevensson je poslovnež, ukvarja z železnino.
Bengt ki se
ko škodljivih in nevarnih
snovi
kot v marsikateri veliko večji in visoko industrializirani državi.
V bližini jeklarn so drevesa na desettisočih hektarjev izgubila lubje — kar je posledica kislega dežja. Le v Karpatih je narava skoraj še nedotaknjena in tam živi še 8000 medvedov in 1500 risov.
GENIJ IN LJUBEZEN
Oseminštiridesetletnega genialnega angleškega fizika Stephena Havvkinga ljudje radi primerjajo z Newtonom ali Einsteinom. Brili-jantni um, zaradi usodne multiple skleroze že desetletje brezupno priklenjen na invalidski voziček — premika le še levo roko — je spet glavna osebnost evropskih časopisov. To pot zaradi svoje nenavadne ljubezenske zgodbe. Strastno se je zaljubil v svojo negovalko Elaine Mason, ki skrbi zanj že pet let. Ne le to, zaljubljenca sta sklenila začeti novo skupno življenje. V ta namen je genialni Stephen zapustil ženo in tri otroke, Janet pa moža Davida. Pobegnila sta nenadoma, ne da bi bil o vsej nenavadni zgodbi kdorkoli iz okolja sploh kaj vedel.
sira
Te dni so v mestecu Camam-bert v Normandiji praznovali 200. obletnico znamenitega francoskega sira camambert. Zanimivo je, da so lani izdelali le 10 odstotkov celotne proizvodnje tega sira po tradicionalni metodi.
Sir izdelujejo iz domačega ne-pasteriziranega mleka, ki vsebuje klice, potrebne za zorenje. Za izvirni camambert temperatura pri zorenju ne sme preseči 37 stopinj, najpomembnejše pa je prav nepredelano mleko iz Normandije. Pravi camambert dobavljajo v glavnem dragim francoskim restavracijam.
Druge sire s tem imenom izdelujejo iz pasteriziranega mleka, s čimer izpolnjujejo higienske in sanitarne pogoje, ki jih predpisuje sodobna živilska industrija. V državah ES in v ZDA je uvoz izdelkov, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, prepovedan.
Poleg tega grozi tudi nevarnost, da bi moderna tehnologija ogrozila značilni okus 200 let starega sira. Prav zdaj potekajo o tem pogajanja z ES, saj si Francija prizadeva, da države te Skupnosti ne bi prepovedale izvirnega sira.
VESTNIK, 18. APRILA 1991
Stran 10
HU KmETUSKR
april 1991
PRNORRmn
PREHOD NA POLETNO KRMLJENJE
KRAV MOLZNIC IN PLEMENSKIH TELIC
Glede na beljakovinsko zelo siromašne obroke v zimskem času bi morali čimprej preiti na poletno krmljenje krav molznic. Predvsem rejci, ki imajo možnosti za pašo, bi morali čimprej, ko je trava visoka 5—8 cm, živino pasti. Vendar moramo upoštevati, da pri uporabi sveže zelene krme nastanejo velike spremembe v sestavi in lastnosti obrokov. Sveža, zelo mlada trava vsebuje le 12—16 % sušine, kar iz zornega kota zauživanja krme ni idealno. Prav tako Se zmanjša delež in spremenijo fizikalne lastnosti surove vlaknine. Zato se ob večjem deležu mlade trave v vampu spremeni razmerje med acetatom in propiona-tom in praviloma upade maščoba v mleku. Zelo pa se poveča prebavljivost obroka in preskrba s surovimi beljakovinami, posebno NPN. Zaradi veliko vode v sveži krmi je blato krav mehko in pogosti so driskam podobni pojavi, ki močno povečajo izpiranje nekaterih elementov iz prebavnega trakta. Zelo mlada krma tudi ne prinaša v obroke dovoli energije, kar lahko povzroči težave pri zdravljenju, reprodukciji in tudi količini mleka. Ti problemi so lahko posebej resni, kadar je prehod z zimskih obrokov na poletne prehiter in neustrezen.
Da bi prehod na večinoma ali izključno svežo krmo potekal s čim manj težavami, vključimo v obroke tudi taka krmila, ki dobro dopolnjujejo mlado svežo krmo. V ta namen si pomagamo zlasti z dobro koruzno silažo, kije lahko tudi slabše kakovosti, vendar ne pokvarjeno, z mletim koruznim storžem, suhimi pesnimi rezanci in z drugo energetsko bogato krmo ter mineralnimi dodatki. Oskrba z vitamini je ob paši in drugi zeleni krmi zadostna. Skratka, poskrbeti moramo, da bo obrok sestavljen pravilno, kar zadeva sušino, prebavljive surove beljakovine, energijo, surovo vlaknino (ki bi morala biti vsaj 18 % v sušini), elemente, vitamine in fizikalno sestavo obroka. Pred izpustom na mlado pašo ali pred krmljenjem mlade zelene krme vedno pokladamo manjšo količino slabšega sena ali slame. Energijsko bogato krmo dajemo običajno po paši, koncentrirano krmo pa ob molži. Tudi ob poletnem krmljenju krav molznic ne smemo izpustiti elementov, predvsem fosforja, natrija in mikromineralov. Od mineralnih mešanic uporabljamo v poletnem času mešanice, ki ne vsebujejo vitaminov, predvsem vitamina A, ki ga je v zeleni krmi dovolj. Take mešanice so navadno cenejše in so prilagojene zeleni krmi. Pri nas sta poznana kalmim L in dobrodej 500. Živalim z večjo proizvodnjo mleka, predvsem molznicam po telitvi, pa moramo tudi v poletnih mesecih dodajati koncentrirana krmila. Vendar morajo koncentrati ob krmljenju z zeleno krmo vsebovati več energije.
V	naslednjih tabelah je prikazanih nekaj poletnih krmnih obrokov.
	presuš. krave		krave v zač. laktacije		krave v sredini in 2. polov, lakt.		
mlada trava — paša količina mleka kg		25	20	15	20	15	10
zelena krma	40	70	70	60	60	60	60
seno — otava	4	2	2	2	2	2	2
žita	—	5	3	—	2	—	—
mineralna meš.	0,06	0,12	0,08	0,04	0,08	0,04	—
starejša trava pred latenjem količina mleka kg			25	20	15	20	15	19
zelena krma	40	70	70	60	60	60	60
seno	3	1	1	1	1	1	1
žita	—	3	1	—	2	—	—
min. mešanice	0,04	0,12	0,08	0,04	0,08	0,04	—
trave v latenju količina mleka kg			25	20	15	20	15	10
zelena krma	40	60	60	55	55	55	55
seno	2	1		—	1	1	■ —
žita	—	6	3	1	4	1	—
mineralna mešanica	0,04	0,10	0,7	0,5	0,07	0,03	—
Trava s starostjo zgublja hranilne snovi. Zaradi tega kaže travo, ki je ne porabimo mlade prej pokositi in nato silirati ali posušiti za seno. Poletne obroke z zeleno krmo in pašo lahko zelo uspešno dopolnjujemo s koruzno silažo, ki bi morala dopolnjevati zeleno krmo pretežni del leta. Silaže dajemo molznicam od 8—12 kg, odvisno od razpoložljivih količin silaže.
V	naslednjih tabelah je prikazanih nekaj obrokov za krave molznice s koruzno silažo.
vrsta krme	kg krme za 1 mleka				
	12	16	20	24	28
paša — mlada zelena krma	50	50	50	50	50
koruzna silaža	8	8	8	8	8
seno	1	1	1	1	
zrnje žit + oljne tropine	—.	1	2,5	4	6
mineralna mešanica	——	0,03	0,06	0,12	0,15
lucerna — črna detelja	50	50	50	50	50
koruzna silaža	10	10	10	10	10
seno	1	1	1	1	1
zrnje žit	—	1	2	3	4
oljne tropine	—	—	0,5	1	2
min. mešanice	—,.	0,04	0,06	0,09	0,12
Če mineralnih mešanic poleti ne dajemo, bi morali obvezno dodajati živinsko sol, od 30—90 g/dan. Molznicam, ki dajejo nad 25 1
mleka, dajemo koncentrirana krmila v 2- do 3-dnevnih obrokih (na en obrok 2—3 kg). Krmljenje s koncentriranimi krmili v večjih količinah naenkrat se manj uporablja, kar lahko vpliva tudi na količino mlečne tolšče. Tudi uživanje voluminozne krme je večje ob pokladanju manjših količin koncentrirane krme.
Računamo, da molznica ob pokladanju 8—10 kg koruzne silaže in 1 —2 kg sena poje še približno 50 kg zelene krme ali paše. S tem obrokom dobimo energijo za 12—14 1 mleka, kar je dovolj za posušene krave in molznice, ki ne dajo več kot 14 1 mleka. Za večjo proizvodnjo predvsem molznicam po telitvi dodajamo žitni zdrob, do proizvodnje 20 1 mleka je lahko tudi koruzni storž. Nad 20 1 mleka pa dajemo koncentrirana krmila, ki vsebujejo za 2 do 2,5 1 mleka prebavljivih surovih beljakovin in energije. Taka krmila sestavljamo iz 25—30% oljnih tropin in 70—75 % zrnja žit. Ko nam zmanjka koruzna silaža in imamo na voljo le zeleno krmo ali pašo dajemo do proizvodnje 25 1 mleka le žitni drob in šele za večjo proizvodnjo dodajamo mešanico oljnih tropin (20—25 %) in zrnja žit (75 — 80%) ali mešanico otrobov (40—50 %) in zrnja žit (50—60 %). V nobenem primeru pa ne smemo pozabiti na mineralne dodatke, predvsem natrij in mikromi-nerale, ki so nujno potrebni tudi ob poletnem krmljenju krav molznic. Mineralne dodatke dodajamo v posebno korito, če so krave na paši ali v prosti reji, drugače pa jih mešamo med zrnje žit ali druga koncentrirana krmila 2—3 %. Natrij lahko dodajamo tudi v obliki lizal-nih kamnov, ki vsebujejo še mikrominerale. Lizalne kamne namestimo v posebne nosilnike ali jih s posebno žico privežemo v jasli za dve in dve kravi skupaj.
Poletno krmljenje plemenskih telic
Vzreja plemenskih telic je zelo pomembna. Zato je ne smemo zanemarjati in je prav, da jim namenimo posebno pozornost in jim omogočimo normalen razvoj. Najuspešnejša je srednja intenzivna vzreja, ko telice dosežejo v 1. letu starosti približno 50 % končne teže in v obdobju pred telitvijo priraščajo 600 do 700 g na dan.
Za srednje intenzivno vzrejo plemenskih telic lahko uporabljamo za prehrano večinoma voluminozno krmo, v poletnem obdobju predvsem pašo in drugo zeleno krmo, kar je tudi z ekonomskega zornega kota najugodnejše. Primerno intenzivna vzreja se kaže v primernih prirastih in razvoju organov, ki zagotavljajo ne samo dobro rast, ampak tudi zdravje, plodnost in dolgo življenje. S prehrano lahko vplivamo na rast, čas spolne zrelosti, uspešno oploditev, razvoj plodu in na telitev ter na odpornost in mlečnost v poznejšem obdobju. Preveč intenzivna prehrana plemenskih telic povzroča, da so telice zamaščene in imajo pogosto že pred telitvijo presnovne bolezni. Take telice je mogoče nekoliko prej pripustiti, ker so spolno zrele prej, vendar so zanje značilne težje telitve, plodnostne motnje in manjša mlečnost v naslednjih laktacijah. Tudi preskromno krmljene telice so slabo razvite, zato jih pozneje pripuščamo in tako podra-žujemo proizvodnjo. Poleg tega se pri takih telicah rade pojavljajo plodnostne motnje. Mi priporočamo tako intenzivnost vzreje, da telice priraščajo dnevno od 600 do 700 gramov na dan v vsem obdobju vzreje pred telitvijo. Tako dosežejo težo 360—400 kg v 15—16 mesecih starosti, ko so primerne za pripustitev. V poletnem obdobju je zelena krma za vzrejo plemenskih telic zelo primerna. Tudi hranilna vrednost zelene krme je za plemenske telice ustrezna. Zelo učinkovita je vzreja plemenskih telic na paši, zato bi ji morali dati prednost. Marsikje se premalo zavedajo, kako ugodno deluje paša na razvoj posameznih organov in udov, zlasti nog.
Do desetega meseca starosti običajno plemenske telice krmimo z ustrezno voluminozno krmo in doma pridelano močno krmo (zrnje žit, oljne tropine, mineral, vit. dodatki), ki mora biti prilagojena potrebam telet v tem obdobju. Prehod na zeleno krmo mora biti postopen, ne glede na starost telet. Zeleno krmo dodajamo postopno. Vsaj 14 dni postopno povečujemo zeleno krmo in pri tem posebej pazimo, da je v obroku vsaj nekaj zelo dobrega sena ali otave. Tudi pašo na začetku omejujemo na manjše količine, do 10 kg na dan. Plemenske telice popasejo po enem letu starosti 20—25 kg paše. Na paši jim je treba omogočiti dostop do zdrave pitne vode in na začetku paše dodati nekaj energetske krme, predvsem mlajšim telicam. Vsekakor moramo poskrbeti za dodatno krmljenje telic tudi z min. vit. mešanicami ali vsaj z živinsko soljo. V drugem letu starosti, ko dosežejo plemenske telice težo 300 do 400 kg, se sposobnost zauživanja zelene krme oziroma paše močno poveča, zato dokrmljevanje z močno krmo ni več potrebno, poskrbimo le za vodo in mineralne snovi, posebej natrij.
Tudi za visoko breje telice je paša idealna krma. Ob zgodnji spomladanski paši zaradi obilice vode in majhni količini vlaknine dodajamo brejim telecima 2—3 kg sena ali 6—8 kg koruzne silaže. Prehod na mlado pašo mora biti tudi pri brejih telicah postopen. Ko je trava primerno visoka, je lahko tudi za breje telice edina krma, če je je na voljo dovolj. Tehnika krmljenja visoko brejih telic na paši in z zeleno krmo je ista kot krmljenje visoko brejih krav in je opisana v gornjenj delu sestavka.
mag. Ernest Omar
kmetijska panorama 3
SILIRANJE TRAV
Če hočemo pridelati kvalitetno osnovno krmo za krave molznice, bogato s hranilnimi snovmi, moramo pripraviti travno silažo. Pri nas se mora vse več trave, posebej še prvega odkosa, silirati, to pa zaradi ranej-še košnje in manjših izgub pri siliranju.
Travna silaža, ki jo dajemo kravam molznicam, še posebej, ko so krave v prvi polovici laktacije, mora vsebovati visok odstotek beljakovin z nizko topnostjo in visoko prebavljivostjo. Da bi to dosegli, moramo travo pokositi, ko pridelek vsebuje 20—22 % beljakovin. Tako dobimo 17—19 % beljakovin v silaži.
Kdaj prva košnja silažne trave?
Tu se odločamo za kakovost in količino. Teoretično je to sicer mogoče, praktično pa je to mnogokrat težko doseči. Meja, ko se začne bistveno spreminjati hranilna snov v travi, je začetek latenja.
Trava iz vrst ljulk ne tvori istočasno več kot 3—4 rastoče liste. Ko se pojavi četrti list na vrhu stebla, se bo spodnji začel sušiti in odmirati. Z njim izgine večina proteinov in sladkorja. Kar ostane, je daljše steblo, ki pa je celulozno in zato tudi slabše prebavljivo kot list.
Začetek latenja je često optimalni čas za košnjo, seveda za tiste, ki želijo vpeljati v obrok visoko vredno voluminozno krmo. V tem stadiju rasti je razmerje med listi in steblom najugodnejše, vendar moramo travo pokositi, preden začne odmirati prvi spodnji list.
V fazi polnega latenja in na začetku cvetenja vsebnost surovih vlaken zelo hitro narašča, to pa zaradi rasti stebla, ki mora biti trdno, da lahko opravlja svojo življenjsko funkcijo, da nosi lat in v njem seme. Ko rastline olesenijo, njihova stebla postanejo čvrsta in tudi znatno slabše prebavljiva. Sladkor, ki je bil v celicah, se spremeni v celulozo za hemicelulozo, med molekule celuloze se vplete lignin, kar povzroči zelo slabo prebavljivost naše krme.
Tabela 1:
Vsebnost surovih proteinov v fazi latenja začne zelo hitro padati, še hitreje se zmanjšajo prebavljive beljakovine, to pa zaradi slabše prebavljivosti.
Graf 1:
Vpliv števila košenj na pridelek in vsebnost surovih vlaken in surovih beljakovin
pridelka, katerega prebavljivost je na začetku latenja dosti boljša. To pa preprosto zaradi več beljakovin, slakorja in ostalih ogljikovih hidratov v travi, ki je bila pravočasno silirana.
Višja prebavljivost bo omogočila živalim, da dobe iz krme več hranilnih snovi. Iz visoko kakovostne silaže lahko živali dobijo vse ali pa večino hranilnih snovi, ki jih potrebujejo. V običajnem obroku pa dobijo te hranilne snovi iz kupljenih beljakovinskih koncentratov.
Za trenutek se vrnimo nazaj. Dve strani sta pomembni, da bi si rastline hitreje opomogle in začele ponovno rasti:
1.	Čim krajše je steblo, ki je ostalo po košnji, dalj časa potrebuje trava za ponovno rast. Ponovna rast bo hitrejša, če bo ruša košena 5—7 cm visoko. Če kosimo v tej višini, se zmanjša možnost onesnaženja silaže z zemljo in s tem tudi možnost za škodljivo fermentacijo v silosu.
Druga prednost višje rezi je manjši delež steblenja v silirnem materialu in s tem boljša kakovost silirnega materiala v končnem pridelku. Več ko krava poje stebel, manj prostora je v vampu za kvalitetne liste, ki so zaradi večje hranilne vrednosti koristnejši za prirejo mleka.
2.	Prej ko pokošeni ruši dodamo dušik, hitreje bo sposobna ponovno rasti. Če z dodajanjem dušika predolgo odlašamo, bo trava izničila prednosti gnojenja. Poleg tega bo ostalo preveč neporabljenega dušika, kar bo ob naslednji košnji zmanjšalo delež sladkorja v rastlinah in povzročilo težave pri fermentaciji ne le v silosu, temveč tudi v vampu.
Graf 2: Prikaz staranja različnih vrst trave med rastjo
Graf prikazuje staranje trave med rastjo, prebavljivost organske substance in s tem tudi padanje hranilnih snovi pri različnih gospodarsko pomembnih vrstah trave.
1.	angleška ljulka	5. italijanska ljulka
2.	angleška ljulka — ranejša sorta 6. travniška latovka
3.	mačji rep	7. trstikasta bilnica
4.	travniška bilnica	8. pasja trava
Kot je vidno iz grafa, so trave okrog številke 1 najpoznejše, zato njihova prebavljivost pozneje bolj pada kot pa je pri travah, ki so posvoji rasti ranejše (št. 8 — pasja tra'a).
Učinkovitost prebave v vampu je največja, kadar je delež topnega dušika v krmi, ki pretežno izvira iz neporabljenega gnojila, v rastlini čim manjši.
Kako dolgo travo pred siliranjem sušimo?
Kot je razvidno iz grafa, se z višjim številom košenj dviguje vsebnost surovih proteinov, surovih vlaken pa je manj.
Surove beljakovine (proteini) se s staranjem hitreje zmanjšujejo pri zgodnih kot pri poznih vrstah trave. Za detelje je značilno, da pozneje olesenijo, s tem pa izboljšajo prebavljivost in kakovost naše krme.
Tabela 2:
Travne ruše z majhnim deležem detelje se hitreje starajo kot ruše z veliko detelje in zeli. Če bomo drugo in tretjo košnjo prav tako opravili na začetku latenja, bo skupna teža zelene mase, pridelane na travju, znašala le nekaj manj kot pri klasičnem trajanju rastne dobe trave. Pomembna pa bo razlika v prehrani in višji hranilni vrednosti
Najbolj preprost ukrep za uspešno siliranje travja je predhodna uvelost. S siliranjem takega materiala dokaj zanesljivo preprečimo delovanje nezaželjenih mikroorganizmov, predvsem maslenokislinskih bakterij, zmanjšamo izgube zaradi odcednega soka in izbojšamo uživanje krme.
Pri sušenju se s povečanjem sušine krme poveča tudi vsebnost sladkorja, kar ugodno vpliva na fermentacijo. S povečanjem sušine se poveča ozmatski tlak, ki v večji meri preprečuje delovanje nezaželjenih mikroorganizmov. Pri sušenju pa nastanejo tudi izgube zaradi dihanja. Te izgube niso velike, če je vreme lepo in sušenje hitro, lahko pa so precejšnje, če krmo izpira dež ali se le-ta dalj časa suši. V tem primeru se zaradi dihanja izgubi precej sladkorja, zaradi hidrolize pal se poslabša kakovost beljakovin. V zelo slabih razmerah prične krmal
kmetijska panorama 4
gniti, kar neugodno vpliva na sestavo mikroflore in fermentacije. Pri sušenju in spravilu krme v slabem vremenu je krma tudi onesnažena z zemljo. V številnih poskusih, ki so jih izvedli na inštitutih v okviru EGS, so pri sušenju trave ugotovili 3 — 13 % izgub suhe snovi. Prevladuje mnenje, da moramo travo uveniti do primerne sušine v dveh dneh.
Če to ni mogoče, se odločimo za siliranje sveže trave s silirnimi dodatki. Pomembno je, da izkoristimo vse možnosti, da potrebno uve-lost krme čim hitreje dosežemo. Z gnetenjem in obračanjem sušenje zelo pospešimo. Če trave ne obračamo, je neenakomerno posušena, kar otežkoča tlačenje.
Pri siliranju sveže, neuvele trave so izgube pri fermentaciji precej velike že zaradi odcednega soka, ki vsebuje precej hranilnih snovi. Tudi fermentacija je intenzivnejša in nastane več organskih kislin. Posebno velike so izgube, če je silaža slabe kakovosti (onesnažena z zemljo ali ostanki gnojevke). Večina raziskav kaže, da so izgube manjše, če vsebuje krma 30—40 % suhe snovi. Pri zelo suhi krmi se namreč izgube lahko zaradi večje prisotnosti zraka ponovno povečajo.
Ocenjevanje stopnje uvelosti pri silirnem materialu
Suha snov v %
15 Sveže košena trava
20—25 Pri stiskanju krme so roke vlažne, od krme kaplja.
30	Pri zvijanju krme so roke še precej vlažne.
35	Pri zvijanju je v rokah samo še občutek vlažnosti.
40 in Tudi pri močnem zvijanju ostanejo roke suhe, več
Ocena uvelosti za rezano krmo (Cabon, ITCF, 1984) Približna suha snov v % 15 Od krme na prikolici kaplja.
20 Kaplja pri stiskanju krme z roko.
25 Kaplja pri zvijanju krme.
30 Pri zvijanju se navlažijo prsti.
35 Pri zvijanju je občutek vlažnosti na prstih.
40 Prsti ostanejo pri zvijanju krme suhi.
— Izgube hranilnih snovi v silosu pri silažah z različno vsebnostjo suhe snovi
Tabela 3:
Naslednja skica naj ponazori izgubo hranilnih snovi v silosu pri različnih silažah:
mokra silaža 15—25 % sušine
ovela silaža 25 — 35 % sušine
senaža	35—45 % sušine (v zatesnjenih silosih)
Stisnjena krma ostane skupaj, ko stegnemo dlan.
Stisnjena krma se kmalu razpusti, ko stegnemo dlan.
Izgube pri konzerviranju oziroma sušenju sena
Izgube pri spravilu sena so velike, saj s sušenjem na tleh v lepem sončnem vremenu izgubimo 40—50% hranilnih snovi. V slabem vremenu pa so te izgube še dosti večje, tudi do 70 %.
S sušenjem na sušilih izgube zmanjšamo, tako da na kozolcih, ostrgah, žičnih kozolcih znašajo 25 — 30%. Najmanj izgub je pri pre-vetravanju (s hladnim zrakom 25—30 %, s toplim zrakom v predoru iz folije ali v komori pod streho, ki se ogreje od sonca, pa le 15—20%),
Vzroki za nastajanje izgub pri soncu so naslednji:
— Drobljenje sena je tem večje, čim več obračamo seno, ko je že suho. Seno bi se naj obračalo čim več, ko je še zeleno. Takoj, ko pokosimo, moramo travo raztrositi, nato pa obračati vsake 2 — 3 ure (stari pregovor pravi: Seno se suši na vilah), ko pa gre sušenje h koncu, obračamo manj in pazljivo, da bo drobljenje z obračalnikom čim
manjše. Največ hranilnih snovi, to je beljakovin, energije in vitaminov je ravno v listju trave in detelje, ki tudi pri sušenju najhitreje odpade.
Izgube nastajajo še zaradi dihanja in drugih kemičnih procesov. S sušenjem se spreminja sestava krme, zmanjša se predvsem delež bolj dostopnih in prebavljivih nestrukturnih ogljikovih hidratov (sladkor, škrob), delež strukturnih ogljikovih hidratov, predvsem celuloze, pa se relativno poveča.
Splošno priznano pravilo, naj bo košnja čim zgodnejša, da bo kakovost krme čim boljša, je v naših razmerah ključnega pomena za smotrno prirejo mleka in mesa. Za kakovostno seno bi morali kositi dovolj zgodaj, ko je trava v začetku latenja. Takrat bi seno vsebovalo 80—90 g prebavljivih beljakovin, 350—380 g čistega škroba in ne več kot 25—27 % surovih vlaken. S tako kakovostnim senom lahko nadomestimo dobro koruzno ali travno silažo in se energetska vrednost obroka bistveno ne zmanjša. Taka kakovost osnovnega obroka je za krave po telitvi in v pretežnem obdobju laktacije potrebna, posebej še, če hočemo doseči veliko proizvodnjo z majhno porabo koncentrata.
Izgube škrobnih enot, ki nastanejo pri siliranju:
— sveža silaža — 20 % suhe snovi	25—40 %
— ovenela silaža — 25—30 % suhe snovi	20—34 %
— silaža — 35 % suhe snovi in več	17—27 %
Kako poteka fermentacija silaže?
Na vsaki rastlini je na tisoče različnih mikroorganizmov, ki s krmnimi rastlinami pridejo v silos, ne glede na to, ali je masa sveža ali pa ovenela.
Med drobnoživkami oziroma mikroorganizmi so tudi mlečnoki-slinske bakterije, ki so v naravi že tako ali tako močno razširjene. Človek jih že od nekdaj uporablja pri uživanju hrane (kislo zelje in kisla repa). Mlečnokislinske bakterije tvorijo organske kisline. Med njimi je seveda najpomembnejša mlečna kislina. Tako se v. krmi poveča kislost in s tem zagotovi obstojnost silaže. Zakisanje silažne mase lahko dosežemo po drugi poti, z dodajanjem različnih konzervansov, ki ravno tako zakisajo silažo do kislosti pH 3,8—3,6. Za konzervanse uporabljamo predvsem organske kisline ali pa njihove soli.
Mlečnokislinske bakterije — označujemo jih gram pozitivne ne-sporogene mikroorganizme — fermentirajo lahkotopne ogljikove hidrate v mlečno kislino. Razdeljene so v dve skupini: v prvi so homo-fermentativne mlečnokislinske bakterije, ki fermentatirajo sladkor, ki ima 6 atomov ogljika (grozdni sladkor, sadni sladkor) v mlečno kislino. Druga skupina so heterofermentativne mlečnokislinske bakterije, ki pa iz sladkorja poleg mlečne kisline fermentatirajo še alkohol in ocetno kislino.
Za mlečnokislinske bakterije je poleg ugodnega okolja (hrana, to je sladkor) pomembna še ugodna temperatura (med 15 in 30° C).
Pri mlečnokislinskih bakterijah razlikujemo dve skupini:
— bakterije hladnega vrenja	15—30° C
— bakterije toplega vrenja	40—54° C
Običajno imamo opravka s hladno fermentacijo. Na samem začetku vrenja se zelo burno razvijejo, aoli bakterije, vendar je zaradi naglega padca pH (kislosti), ki ga povzročajo mlečnokislinske bakterije, življenje teh škodljivih mikroorganizmov kratkotrajno. Če imamo v silirnem materialu dovolj sladkorja, se mlečnokislinske bakterije razmnožijo v toliki meri, da imamo v silaži po 2—3 dneh že 1—2% mlečne kisline. Ta količina zadošča, da pH-vrednost hitro pade pod 4,2. V takšnem kislem okolju pa razen glivic — kvasovk ne more
♦
-----------------kmetijska panorama 5
Škodljivost nezaželjenih mikroorganizmov v silaži 
Maslenokislinske bakterije razgrajujejo poleg produktov iz sladkorja še mlečno kislino. Povrh vsega pa napadajo tudi beljakovine, pri čemer nastajajo razkrojni proizvodi, ki oslabijo kislo reakcijo sila-že.
Maslenokislinske bakterije se razvijejo le pri temperaturah od 28°—40° C. Kislost silaže pa ne sme biti višja kot pH 4,2. Če se hočemo izogniti tem bakterijam, moramo paziti na temperaturo v silaži, da ne bo višja od 28° C, in v silažo ne vnašamo zelja.
Zaželjeno je, da bi bile silaže brez maslene kisline, vendar je težko pridelati tako silažo. Za prehrano goveda se dopušča, da je silaža vsebuje v malih količinah. Če je maslene kisline več, silaža močno smrdi po njej in amoniaku. Take silaže živali malo pojedo in zelo vpliva na kakovost mleka..
Mirno lahko trdimo, da je uspeh pri siliranju odvisen od dveh dejavnikov:
—	čim bolj popolno iztisniti zrak iz silosne mase;
—	dati ugodne razmere mlečnokislinskim bakterijam, da nam si-lažno maso čimprej zakisajo z mlečno kislino in zavrejo delovanje škodljivih mikroorganizmov.
Tabela 4:
Zakaj moramo silosni material temeljito potlačiti in iztisniti zrak?
Na rastlini so poleg zaželjenih mlečnokislinskih bakterij vedno tudi taki mikroorganizmi, ki nam lahko krmo pokvarijo, npr. plesni, maslenokislinske bakterije, gnilobne bakterije in kvasovke.
Poleg mikrobov delujejo v silaži, zlasti na začetku siliranja, rastlinski encimi. Rastlina diha, dokler ima na voljo kisik, in z dihanjem izgubljamo hranilne snovi. Teh izgub je v silaži toliko več, kolikor več je v silosni masi zraka; tem intenzivnejše je namreč dihanje in tem bolj se segreje silosni material, kar nam seveda povečuje izgube.
Pri dihanju, ki je značilno za prvo obdobje po polnjenju silosa, se porablja sladkor, hkrati pa nastaja ogljikov dioksid, ki iztiska preostali zrak. Rastlinski encimi, ki delujejo v silosu še nekaj časa, razgrajujejo beljakovine na njihove sestavne dele.
Sprva nastanejo v silaži razna vrenja in razkroji, ki so delno rastlinskega, delno mikrobnega značaja.
Ker je temperatura tako važna za pravilen potek vrenja, pregledno prikažimo temperaturne razpone za najugodnejši razvoj drobno-živk v silaži:
mlcčnokislinskc bakterije „(oplc£3** vrenja

maslenokislinske bakterije
ocetnokisbnske bakterije
mlečnokisUnske'
_ bakterije ,JdadnegaM vrenja, tj. p ra rega vrenja v silaii
Pri mlečnokislinskih bakterijah razlikujemo torej dve skupini:
—	bakterije »hladnega« vrenja in
—	bakterije »toplega« vrenja.
Naša naloga je, da ustvarimo ugodne okoliščine za hiter razvoj in delovanje mlečnokislinskih bakterij, s tem oviramo ter zadržimo vpliv in delovanje tistih mikroorganizmov, ki kvarijo silažo. Ko silosni material dobro tlačimo v silos, oviramo dostop zraku. Tako ustvarimo ugodne okoliščine za razvoj koristnih mikroorganizmov.
Vrhno plast silaže pa zavarujemo pred kvarjenjem s plastično folijo, kiju moramo obtežiti z gumami, ob robu pa s peskom. Če silos ni dobro pokrit, ob vetru folija plapola in deluje kot črpalka, ki v silos dovaja zrak. S tem je zgornja plast silosa za nas in za naše govedo izgubljena.
Literatura je na voljo pri avtorju. Strokovna svetovalna služba
ŽVZ M. Sobota:
Jože Puhan, dipl,, inž. kmet.
IZBOR ISAV, DETELJ IN KAVNO BMHJNIH MEŠANIC
PRIDELAVA NA NJIVSKIH IN TRAVNIŠKIH POVRŠINAH TER ZELENITEV
ALI MULČENJE
Prvi pogoj za uspešno in zlasti donosno živinorejsko proizvodnjo je domača krmna podlaga, t. j. poceni, na kmetiji pridelana (voluminozna) krma. Naravne razmere so tudi v Pomurju ugodne za rast in razvoj travne ruše. Živinorejska, zlasti govedorejska proizvodnja, še premalo temelji na lastnem pridelku krme, zato je nujno treba povečati količino in izboljšati kakovost pridelovanja voluminozne krme. Eden od temeljnih dejavnikov, ki vpliva na večji pridelek voluminozne krme, je uporaba obilnorodnih, kakovostnih in našim rastnim raz-merma prilagojenih vrst trave in detelje ter njunih mešanic, bodisi za obnavljanje degradiranega travja bodisi za pridelovanje na njivah ali za zatravitev v vinogradih.
Pri sestavi mešanice moramo upoštevati:
— podnebne razmere,
— vrsto tal, na katerih bo mešanica rasla,
— način rabe mešanice (košnja, pašno-košna raba), — čas trajanja mešanice,
— lastnosti in zahteve posameznih vrst trave in detelje (konkurenčna sposobnost, ritem rasti, ranost, trpežnost).
Tabela 1: Razmerje med travo in deteljo v mešanici
Za 1- do 1,5-letno rabo	Za 2- do 4-letno rabo	Za večletno travniško rabo
80—90 % sem. det.	70—80 % sem. det.	10—20 % sem. det.
10—20 % sem. trave	20—30 % sem. trave	80—90 % sem. trave
Deteljno-travne mešanice za košno rabo na njivskih površinah
Vrsta	Sorta	kg/ha
1. črna detelja	cv. poljanka, reichersberger	10
mnog, ljulka	cv. draga, tetraflorum	10
		Skupaj 26
2. črna detelja	ista	16
pasja trava	cv. kopa	4
		Skupaj 20
3. črna detelja	ista	16
pasja trava	ista	2
mnog, ljulka	ista	5
0		Skupaj 23
V VINOGRADIH
4.	črna detelja			Skupaj 20
5.	lucerna pasja trava	cv. kruševačka K-l cv.kopa	, orca	27 2 Skupaj 29
6.	lucerna tr. bilnica	ista cv. jabelska		24 12 Skupaj 36
7.	lucerna trav, bilnica pasja trava	ista cv. jabelska cv. kopa		24 2 6 Skupaj 32
8.	lucerna	ista		Skupaj 30
Bolj kot v obliki čiste kulture naj bi v Pomurju pridelovali deteljo in travo v različnih deteljno-travnih in travno-deteljnih mešanicah. Detelja in trava imata različne zahteve glede tal in podnebje. V tem in še v nekaterih drugih lastnostih se med seboj dopolnjujeta, iz tega pa izvirajo tudi prednosti deteljno-travnih mešanic.
I.	Detelja ima globoke korenine in črpa hranilne snovi iz globjih plasti, nasprotno pa ima trava plitvejše korenine in črpa hranila iz gornjih plasti. Tako se poveča življenjski prostor koreninskega sistema in izboljša izraba hranilnih snovi iz tal, kar vpliva na večjo proizvodnost rastlin v deteljno-travni mešanici.
2.	Deteljno-travne mešanice dajo v manj ugodnih rastnih razmerah, kjer čisti posevki detelje ne bi bili zanesljivi, bolj zanesljiv in večji pridelek kot čisti posevki detelje.
3.	Detelja je rastlina, ki bogati tla z dušikom, ki je na voljo travi v mešanici.
4.	Trpežnost deteljno-travnih mešanic je večja v primerjavi s čistimi posevki detelje. Tako se na primer črna detelja že v drugi polovici drugega leta lahko močno razredči, zapleveli. Če pa jo sejemo v mešanici s travo, jo lahko izkoriščamo še v tretjem letu rasti.
5.	Krmna mešanica se tudi laže in bolje silira, izgubi se manj listja in je bogatejša z različnimi hranilnimi snovmi.
Za setev travno-deteljnih mešanic v Pomurju bi prišle v poštev naslednje kombinacije:
A — Pašna raba — sušna območja
1.	bela detelja (cv. milka)	15 %	3,0 kg
2.	rož. nokota (cv. bosna latus)	5%	1,0 kg F
3. trav, bilnica (cv. jabelska)	19%	13,3 kg
4. trpežna ljulka (cv. jabelska)	31 %	9,3 kg
5. trav, latovka (cv. troy)	20%	6,0 kg
6. mnog, ljulka (cv. tetraflorum)	10%	5-0 kg
B — Pašna raba — vlažna območja	100%	37,6 kg
1. bela detelja (cv. milka)	15%	3,0 kg
2. črna detelja (cv. poljanka)	5%	2,0 kg
3. mačji rep (cv. krim)	10%	2,0 kg
4. trpežna ljulka (cv. jabelska)	40%	12,0 kg
5. trav, bilnica (cv. jabelska)	10%	7,0 kg
6. trav, latovka (cv. troy)	10%	3,0 kg
7. mnog, ljulka (cv. tetraflorum)'	10%	5,0 kg
C — Intenzivni travnik	100%	34,0 kg
1. bela detelja (cv. milka)	15%	3.0 kg
2. rož. nokota (cv. bosna latus)	5%	1,0 kg
3. trav, latovka (cv. troy)	10%	3,0 kg
4. mačji rep (cv. krim)	15%	3,0 kg
5. trav, bilnica (cv. jabelska)	20%	14.0 kg
6. trp. ljulka (cv. jabelska)	20%	7,0 kg
7. ideča bilnica (cv. jabelska)	5%	2,0 kg
8. mnog. ljulka (cv. tetraflorum)	10%	5,0 kg
	100%	38,0 kg
Zelenitev ali zatravitev travniških tal je že nekaj desetletij znan tehnološki ukrep. Še posebej pospešeno se je začel ta ukrep uveljavljati v vinogradih ob prehodu na mehanično obdelavo tal in uporabo strojev pri zaščiti vinske trte. Pri tem se namreč zaradi tlačenja vlečnih strojev ruši struktura tal, slabša se biološka aktivnost in z njo povezana rodovitnost.
Z zatravitvijo tal poskušamo navedene negativne vplive omiliti in predvsem povečati količino organskih snovi v plasteh, kjer se razrašča trta, in tako izboljšati prepustnost travniških tal za zrak in vodo.
Večletni posevki
Na nekoliko težjih tleh v vlažnejših rastnih razmerah bomo sejali seme mačjega repa — vrsto krim (20 kg/ha) ali mešanico:
80 % mačji rep (cv. krim)	16 kg/ha
20 % bela detelja (cv. milka)	3 kg/ha
19 kg/ha
Na srednje težkih tleh bomo sejali monokulturo trpežne ljulke — vrsta marino ali ilirko (35 kg/ha) ali mešanico:
80 % trp. ljulke (cv. marino) ali ilirke	28 kg/ha
20 % bela detelja	3 kg/ha
31 kg/ha
Na lažjih, vendar ne presuhih tleh bomo sejali monokulturo travniške lato vke — vrsta SK-46 ali berby (30 kg/ha) ali mešanico:
80 % trav, latovke (cv. SK-46) ali berby	24 kg/ha
20 % bele detelje (cv. milka)	3 kg/ha
27 kg/ha
Na lažjih tleh s sušnejšimi rastnimi razmerami bomo sejali monokulturo rdeče bilnice — vrsta jasna ali borgarena (35 kg/ha) ali mešanico:
80 % rdeče bilnice (cv. jasna) ali borgarene	28 kg/ha
20 % bele detelje (cv. milka)	3 kg/ha
31 kg/ha
Na vseh tleh pa bo bolj ali manj dobro uspevala tudi monokultura bele detelje, ki bo. predvsem dobro obogatila tla z dušikom. V ta namen sejemo belo deteljo (cv. milko) 15 kg/ha.
Za setev bomo izbirali predvsem nizke vrste trave, ki se gosto in predvsem blazinasto razraščajo, da dobro prekrijejo tla, in ki ob svoji rasti ne bodo dosegle trsja, ga zasenčevale in v njegovem območju zadrževale vlage ter s tem povzročale pospešen razvoj bolezni.
Sejati smemo le v dobro pripravljeno zemljo z drobno grudičasto strukturo.
Povzeto po literaturi: prof. dr. Jože Korošec, Pridelovanje krme, 1990; Sodobno kmetijstvo, št. 11, Ljubjana, nov. 1986
Stanko Kapun, dipl. inž. agr.
TEHNOLOGIJA PRIDELOVANJA KORUZE
Koruza je poljščina, ki je ne glede na njen dohodkovni položaj še zmeraj med vodilnimi poljščinami v kolobarju. Vsako leto se pojavi vrsta novosti v tehnologiji pridelovanja posameznih poljščin, prav tako tudi koruze. Izbor koruze smo predstavili v enem od prejšnjih prispevkov, v današnjem pojasnjujemo ostali del tehnologije.
GNOJENJE KORUZE
Količina gnojil, ki jih bomo uporabili za gnojenje koruze, je v največji meri odvisna od načrtovanega pridelka in založenosti tal s hranili. S povečevanjem pridelka se povečuje količina porabljenih hranil.
Porabljena hranila (kg/ha)
Pridelek zrnja (t/ha)	N	PzO,	IGO
7,0	209	71	211
8,0	239	81	241
9,0	269	91	271
10,0	299	101	301
Na podlagi odvzema načrtujemo gnojenje, kjer upoštevamo še določene zakonitosti.
Pomemben element za določanje intenzivnosti gnojenja je seveda naravna plodnost zemljišča. Pred določanjem skupne količine gnojil in razmerja hranil v njih je potrebno s kemično analizo tal ugotoviti vsebnost najpomembnejših hranil. Kemična analiza je dobra pomoč pri razumnem gnojenju.
Vloga posameznih hranil je različna, zato morajo biti vsa na razpolago.
Dušik od vseh hranil najbolj vpliva na višino pridelka, saj je odločilnega pomena za oblikovanje listne površine in njeno ohranjanje v aktivnem stanju. Posevki koruze najbolj potrebujejo dušik 15—25 dni pred metiičenjem. Oblika dušika ne vpliva na višino pridelka, za čas uporabe pa je dokazano, da se pridelek povečuje z dodajanjem dušika pred setvijo in med njo. Ker se dušik v tleh slabo veže in je podvržen izpiranju, je potrebno v humidnejši klimi in na lažjih prepustnih tleh del dušika dodati z enim ali dvema dognojevanjema. Ta ukrep smo v zadnjih letih poenostavili in ga stisnili v predset-veno gnojenje.
Koruza potrebuje fosfor enakomerno med vso vegetacijo, posebej pa v začetnih fazah razvoja. Na območjih z vlažnejšo klimo in na revnih tleh je potrebno celotno količino fosforja razporediti v 2—3 obroke: pri osnovni obdelavi 50% celotne količine (zaoravanje), pri pripravi tal za setev 20—25 % in s setvijo v trakove 25—30 %, kar je posebno pomembno na tleh, ki kažejo znake pomanjkanja fiziološko aktivnega fosforja (vijoličasta barva na mladih rastlinah).
Najbolj potrebuje koruza kalij v obdobju od vznika do metliče-nja. V večini primerov so naša zemljišča dobro založena s tem hranilom. Kljub temu je potrebno zaradi njihove povezave z dušikom in fosforjem redno gnojiti s kalijem.	-j
Na tleh, kjer lahko pričakujemo višji pridelek, oskrbimo tla z večjo količino hranil, kar se nam do določene mere obrestuje z višjim pridelkom.
Ob gnojenju z organskimi gnojili se seveda količine mineralnih gnojil znižajo.
Pri uporabi 25—30 ton hlevskega gnoja na hektar ali 30—35 m1 gnojevke je potrebno v obliki mineralnih gnojil dodati še: 140-180 kg/ha N, 80-100 kg/ha P.O, in 10-140 kg/ha KzO.
Če koruze ne gnojimo z organskimi gnojili, znašajo skupne potrebne količine mineralnih hranil za priporočene hibride (pričakovani pridelek 8—9 ton): 200—220 kg/ha N, 100—140 kg/ha PiO, in 200-270 kg/ha IGO.
Spodnje meje odmerkov veljajo za njive z visoko naravno plodnostjo, zgornje meje pa za njive s slabšo naravno plodnostjo. Na boljših zemljiščih lahko celotno količino fosforja in kalija potrosimo med osnovno obdelavo tal. Na revnejših tleh dve tretjini zaorjemo, tretjino pa potrosimo pred, spomladansko pripravo tal za setev oziroma upoštevamo prejšnja načela. Uporabimo formulacije NPK z manjšim deležem dušika (npr. 8—26—26, 10:20:30).
Pri uporabi sejalnikov z deponatorji mineralnih gnojil opravimo startno gnojenje. Deponatorji polagajo gnojila v trakove okoli 5 cm vstran in 5 cm globlje od semena. Uporabimo formulacije NPK z večjim deležem dušika (npr. 120 kg/ha NPK 18:9:9). Ukrep lahko pomembno vpliva na start in mladostni razvoj posevka.
Z osnovnim in startnim gnojenjem dobi posevek 70—100 kg/ha dušika, preostalo količino pa potrosimo ob dognojevanju, ko ima koruza 6—8 listov in je visoka 30—50 cm. Pri večji skupni količini dušika in na težjih globokih tleh lahko dušik potrosimo v dveh približno enakih odmerkih (ob setvi in pri dognojevanju). Dognojujemo med posejane vrste s KAN (27 % N) ali ureo (46 % N), ki jo je potrebno zadelati v zemlji. S količino dušika ne kaže pretiravati, kot se pogosto dogaja.
Posebno vlogo v prehrani sodobnih hibridov ima listno (foliar-no) gnojenje, s katerim pospešimo mladostni razvoj, povečamo pridelek in dosežemo ranejše spravilo.
Listna gnojila (foliar special) za koruzo imajo hranila v razmerju 1:2:1 (poudarek na fosforju), so v rastlini hitro dostopni — kelatni obliki in je njihov učinek hitro opazen. Poleg osnovnih hranil vsebujejo tudi mikrohranila.
Trenutno je na tržišču foliar special, ki ga uporabimo, ko ima koruza 5—7 listov, ukrep ponovimo čez 10—14 dni. Količina uporabe je 5—10 1/ha. Če kaže koruza izrazite znake pomanjkanja fosforja (vijoličasta barva), začnemo škropiti, ko ima 3—5 listov. Curke škropilnice usmerimo na vrste.
kmetijska panorama 7
Pri obravnavi rodovitnosti tal za pridelovanje koruze je potrebo upoštevati tudi kislost tal. Ta je izražena v pH-vrednosti in v normalnih razmerah naj ne bi bila nižja od pH 5,6. Pri ilovnatih in glinastih tipih tal pa so te meje še višje. Ker imamo opravka s povprečno kislimi tlemi, moramo v kolobarju načrtovati tudi apnenje.
GOSTOTA POSEVKA
Visok pridelek zrnja ali suhe snovi je mogoče doseči samo z največjo možno in optimalno gostoto posevka, ki ustreza posameznemu hibridu. Optimalna gostota je tesno povezana z izdatnim in kakovostnim gnojenjem ter s stalno oskrbo z vlago. Eden najvažnejših pogojev za visoko produktivnost posevka je, da absorbira čim več sončne energije, kar je v veliki meri odvisno od listne površine posevka. S poznejšim zrelostnim razredom se povečuje višina rastlin in število listov, zato ranejše hibride sejemo gosteje, poznejše pa redkeje.
Gostoto setve prilagajamo posameznim hibridom in se giblje od 14—18 cm v isti vrsti. Večja gostota naj bo pri ranejših hibridih.
V	okviru zrelostnega razreda se odločamo za zgornje meje gostote posevka ob spravilu v naslednjih primerih:
—	visoka naravna plodnost tal,
—	intenzivno gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili,
—	dobra oskrba z vodo (humidna klima),
—	uporaba posevka za siliranje cele rastline.
SETEV KORUZE
Koruza je poljščina, ki jo sejemo na končni sklop, zato je kakovost semena odločilnega pomena za doseganje optimalne gostote posevka in s tem visokega pridelka. V Sloveniji naj bi sejali le seme z visoko biološko vrednostjo (kaljivost vsaj 95 %, hladni test vsaj 85 %). Seme naj bi bilo tudi izenačeno po obliki in velikosti — kalibrirano, kar omogoča natančnejšo setev in daje izenačene posevke.
Koruzo sejemo, ko se tla na setveni globini (4—6 cm) ogrejejo na 8 — 10° C. Glede na pridelovalna območja se setveni čas v Sloveniji giblje od začetka druge polovice aprila do konca prve polovice maja. Prezgodnja setev v hladno in težko zeljo lahko ob slabi kakovosti semena povzroči slab vznik koruze, počasen mladostni razvoj in celo propadanje rastlin po vzniku.
Na težjih in vlažnejših tleh sejemo 4—5 cm globoko, na lažjih pa 5—6 cm.
Gostoto setve naravnamo z gostoto izmetavanja semena v vrsti. Ker pa v poljskih razmerah 10—20 % semena ne vzkali, mora biti gostota setve večja od gostote posevka ob spravilu. S pomočjo tabele je mogoče določiti razdaljo med semeni v vrsti glede na želeno gostoto posevka, ki jo navajamo pri posameznih hibridih, in glede na deklarirano kaljivost semena.
Če imamo seme s kaljivostjo 96 % in želimo imeti ob spravilu 8,5 rastlin/mz, mora biti razdalja med semeni v vrsti 14,5 cm.
Sodobni pnevmatski sejalniki enakomerno izmetavajo seme na željeno razdaljo do hitrosti 7 km/h. Starejši mehanski sejalniki še zadovoljivo sejejo le kalibrirano seme pri delovni hitrosti 4—5 km/h. VARSTVO KORUZE
Zatiranje škodljivcev
Koruza je gostitelj mnogih škodljivcev, ki vplivajo na zmanjšanje vitalnosti vzniklih rastlin in s hranjenjem zmanjšujejo asimilacijsko površino. Zaradi rastline in razpoložljive mehanizacije lahko z neposredno uporabo insekticidov zatiramo le škodljivce, ki delajo škodo na mladih rastlinah. Posredno, s temeljitim in pravočasnim uničenjem koruznice, pa prekinemo razvojni krog koruzne vešče. Ta ukrep mora biti skrb vseh pridelovalcev širšega območja in tudi inšpekcijskih organov.
V tleh živeče strune in sovke, ki se hranijo z vzniklimi rastlinami (strune izjejo tudi zrna) lahko uničimo z uporabo primernega insekticida na zrnih ali ob njih. Ob setvi priporočamo, da v vrste potrosite volaton G-5 (20—25 kg/ha) ali dotan G-5 (6—12 kg/ha). Strune in sovke se ne pojavljajo vsako leto v enakem številu in na vseh površinah, zato moramo pred tretiranjem (setvijo) opraviti pregled zemlje. Dober pripomoček je v tem primeru krompirjev test. Sele na podlagi določitve vrst prisotnih škodljivcev in njihovega števila se odločimo za rabo insekticidov.
V neugodnih vremenskih razmerah poškodujejo klične liste tudi žerke fižolove muhe. Rastline s preluknjanimi kličnimi listi običajno propadejo. Precej škode povzročajo tudi ličinke švedske mušice. V mladi koruzi so ličinke v manjših, še zvitih listih, kar zavre rast rastline. Če je ličinka poškodovala rastni vrh, požene rastlina stranske poganjke, ki so običajno jalovi. Zaradi poškodb, ki jih povzroči mušica in njene ličinke, je koruza tudi bolj dovzetna za okužbe s koruzno bulavo smetjo. Proti temu ukrepamo z uravnavanjem setve (potrebna je setev v toplo zemljo, da koruza hitro vznikne in preraste občutljivo obdobje) in s škropljenjem z insekticidi. Škropimo, ko so razviti 2 do 3 listi. Uporabimo lahko monokrotofos (1—2 1/ha) ali lebavcid (1—21/ha) ali decis EC — 25 (0,5—0,71/ha) ali fastac 10% (0,1-0,12 1/ha) itd.
Zatiranje plevela
Visokega pridelka koruze ne moremo pričakovati brez temeljite
ga uničevanja plevela, saj vznikne sočasno s koruzo in ji odvzema hranilne snovi, svetlobo in vlago.
Pri intenzivnem pridelovanju koruze ugotavljamo razvoj .nekaterih odpornih vrst plevela, predvsem bele metlike in ščira. Za njihovo zatiranje imamo na voljo primerne herbicide, izbira le-teh pa je odvisna od načrtnega poljskega kolobarja, ki ga omejuje uporaba atrazi-nov, in od sestave ostale plevelne flore.
Standardno zatiranje plevela
Na površinah, kjer so se razvile proti atrazinu odporne travne enoletne vrste plevela in bo koruzi sledila ozimna pšenica, bomo plevel zatirali s herbicidom primextra 500 — tekoči (5—6 1/ha) ali pri-magram 500 (5—7 1/ha) ali lasso combi — tekoči (5—7 1/ha) ali cia-tral KSZ (6—8 1/ha). Uspešno bomo semenske travnate in širokoli-stne vrste plevela zatrli z doma pripravljeno kombinacijo herbicidov dual 500 ali lasso EC ali bravo ob dodatku 50 % atrazinovega pripravka. Nikakor ne uporabljamo čistih atrazinskih pripravkov Atrapin, ra-dazin).
Priporočene herbicide lahko rabimo pred ali po setvi koruze, toda pred vznikom. Čas uporabe je odvisen od pedoklimatskih razmer. Če škropimo na suha tla in pričakujemo daljše sušno obdobje, je potrebno herbicid vnesti v tla. Če po setvi posevka ni mogoče , lahko to opravimo tudi po vzniku koruze. Škropimo, ko imajo travnate vrste plevela razvita 1 do 2 lista. Po vzniku smemo uporabiti primagram 500, primextra 500 in lasso combi.
Po setvi, toda pred vznikom koruze, bomo na tistih površinah, kjer bodo koruzi sledile na atrazin občutljive poljščine (oves, sladkorna pesa, oljna ogrščica, lucerna itd.), uničili plevel s herbicidom cia-tral KZS (6-8 1/ha).
Na atrazin odporne širokolistne vrste plevela uspešno zatremo, še predno vzniknejo, s kombinacijo herbicidov dual ali alakllor + li-nuron (ciatral ALA).
Zatiranje plevela po vzniku koruze
Po vzniku zatiramo plevel v koruzi, ko ima 2—4 liste. Uporabljamo čiste kontaktne herbicide ali kombinacije kontaktnih in talnih herbicidov.
Kontaktni:
lentagran WP 2 kg/ha ali	basagran	3—41/ha ali
lentagran EC 2 kg/ha ali	harmony	10—15 g/ha
Pripravke uporabljamo proti širokolistnim na atrazin odpornim vrstam plevela, ko dosežejo višino 8—10 cm. Pripravki ne učinkujejo na koreninske večletne (slak, osat) in enoletne travne vrste plevela (kostreba, muhvič). Kontaktni — talni: clap 4 1/ha ali laddok 4 1/ha je kombinacija prej naštetih herbicidov z atrazinom, ko se njihovo delovanje razširi na enoletne trave, vendar tč ne smejo prerasti 2—3 liste (kostreba, mu|tvič). Ce kombiniramo skupino kontaktnih herbicidov z atrazinom, dobimo iste kombinacije in učinke.
Posebni herbicidi proti večletnim, koreninskim vrstam plevela (slak, osat): banvel 480 0,75 1/ha
Koruza ga dobro prenaša v mladem stadiju, učinkovitost pa je večja, ko plevel razvije čim večjo listno površino. Koruza ga ne sme prekrivati. Delovanje na atrazin odporne vrste plevela je zadovoljivo v mladem stadiju. Inačice brez atrazina:
1.	Pred setvijo: surpass 6,7 E	5 1/ha
2.	Pred vznikom: bravo	4—51/ha
lasso	4—51/ha
dual	2,5-3,5 1/ha
stomp	4,51/ha
3.	Po vzniku:
lentagran EC	1,5 1/ha
lentagran WP	2 kg/ha
basagran	3—41/ha
harmony	10—15 g/ha
banvel 480	0,751/ha
Inačica surpass 6,7 t deluje na enoletne trave in nekatere širokolistne vrste plevela. Potrebna je inkorparacija. Podobno deluje druga skupina. Tretja skupina in njeno delovanje je opisana v prejšnjem poglavju. Proti večletnim koreninskim vrstam plevela (slak, osat) uspešno uporabljamo sredstva na podlagi 2,4 D (eherban, herbocid), vendar moramo ravnati previdno, sicer lahko poškodujemo posevek koruze.
V posevkih koruze so pogosto nadležne tudi trajne travnate vrste plevela, kot so pirnica, pesjak, zadnje čase divji sirek. Le-te lahko uničimo tako, da škropimo strnišča (v kolobarju), ko so ponovno porasla z omenjenimi pleveli, glifosatnimi sredstvi (cidokor, boom-efekt). V letošnjem letu smo dobili na tržišče nov herbicid teli 75 WG, ki se uporablja za zatiranje omenjenih vrst plevela v koruzi. Uporablja se. ko je plevel visok 10—20 cm v količini 40 g/ha ob dodatku vlažila ex-travon (0,1 % na količino vode). Geza Džuban, dipl. inž. kmet.
kmetijska panorama 8
Varstvo žit pred nekaterimi glivičnimi boleznimi.
• Ukrepi za intenzivno pridelovanje žit vplivajo na spremembo mikroklime (gost sklop — višja relativna vlažnost zraka) in s tem ugodno vplivajo na pojav in razvoj glivičnih bolezni lista, bilk in klasa. To so predvsem poleganje, fuzirioza, žitna pepelasta plesen in septorio-za. Pojavljajo se različno močnb, odvisno od sorte, lege in leta, vsako leto pa zmanjšajo pričakovani pridelek. Zato moramo pri intenzivni pridelavi žit, kjer želimo čim bolj izkoristiti potencialno rodnost novih sort, zagotoviti varstvene ukrepe, kot so ustrezen kolobar, temeljito podoravanje stmišč takoj po žetvi, setev odpornih ali tolerantnih sort proti posameznim boleznim in s primernimi fungicidi, to je sredstvi proti glivičnim boleznim, ter zavarovati posevek. V opisu bolezni navajam nekaj gospodarsko škodljivih.
ŽITNA PEPELASTA PLESEN
Razširjena je povsod, kjer pridelujejo omenjena žita. Na ječmenu je poleg listnega ožiga najpomembnejša bolezen, nevarnejša od rje. Povprečno zmanjšuje pridelek za 10%, srednje močna okužba zmanjša pridelek za 15—20%, močnejša pa še bolj. Svetovali smo, naj pridelovalci žit ne bi uporabljali fungicidov istočasno ob škropljenju proti plevelom, pač pa ob pojavu.
Začetnih bolezenskih znamenj pri žitni pepelasti plesni ne opazimo prav lahko. Najprej so okuženi osnovni deli listov in tudi stebla, ko se ti že neposredno naslanjajo na zemljo ali so v njeni bližini. To je posebej izrazito, če je posevek gost ali pregost. Na omenjenih organih se razvije najprej nežna belo sivkasta prevleka micelija. V začetku je rahla kot pajčevina, pozneje pa se zgosti in so blazinice micelija videti kot rahli polegli kosmiči vate. Z micelijem pepelasta plesen postopoma okužuje vse zelene dele žita, zlasti pa listno ploskev in pozneje tudi listno nožnico. Na pšenici lahko močno napade tudi plevice, kar je zelo škodljivo, ker ima asimilacija ravo v plevicah poseben pomen v mlečni zrelosti pri »polnjenju« zrn s škrobom. Okuženi listi se kmalu posušijo. Pri močni okužbi so s plesnijo pokrita tudi stebla in plevele. Če plesen okuži mlade žitne posevke kmalu potem, ko sneg skopni, lahko povzroči veliko škodo, ker žito prezgodaj dozori, zrna pa ostanejo drobna in zgubana. Če pa se plesen v večjem obsegu pojavi po cvetenju žita, navadno ne povzroči posebne škode.
ŽITNA PROGASTA RJA
Žitna progasta rja okužuje pšenico, ječmen, oves in rž. V primerjavi z drugimi rjami ta napada vse zelene dele žita. Razvija se pretežno na bili in listni nožnici, napada pa tudi listno ploskev, plevice, rese, izjemoma pa tudi zrno v mlečni zrelosti. Na vseh opisanih delih se pojavljajo temno rjave prašne proge — ležišča letnih trosov. Te proge se večkrat združujejo v sorazmerno dolge temne črte. Če je teh vzporednih črt več, tako da objamejo steblo, je to za bil izjemno škodljivo. Žitna progasta rja se razvija v toplejših razmerah kot druge. Njen temperaturni minimum, optimum in maksimum za kalitev spor, okužbo in razvoj micelija v rastlini je najvišji od vseh rj v pšenici. Zato je razširjena tudi v južnih krajih. Toplota v maju v juniju ter obilje in razpored dežja ter megle in rose pospešujejo pojav žitne progaste rje. PŠENIČNA RJA
Pšenična rja se na pšenici pojavlja bolj redno kot žitna progasta rja. Zato so tudi škode zaradi nje stalnejše, čeprav v posameznem letu navadno manjše kot zaradi omenjene progaste rje.
Ta rja okužuje predvsem list, pretežno gornjo stran, v manjšem obsegu pa tudi listno nožnico. Ležišča letnih trosov — okrogli, rjavkasti trosi — so podobno kot pri rženi rji brez reda razmetana po listni ploskvi. Združujejo se le redkokdaj, samo v primeru zelo hudega napada. Ta rja okužuje predvsem pšenico, živi sicer lahko tudi na nekaterih drugih travah, vendar je to pomembno samo posredno, ker se na njih lahko ohranja v določeni etapi razvoja.
JEČMENOVA RJA
Razširjena je povsod, kjer rastejo samonikle vrste ječmena in kjer pridelujejo ječmen. Pri nas se ob intenzivni gojitvi ječmena večkrat pojavi v velikem obsegu. Tedaj lahko povzroči precejšnje izgube pridelka. Znaki so podobni kot pri pšenici.
Na listih, listnih nožnicah in drugih nadzemnih delih ječmenove bili se med rastjo pojavljajo drobni, okrogli, razporejeni brez reda. Vendar so v začetku pokriti s celo povrhnjico, ki se šele pozneje raztrga. LISTNA PEGAVOST PŠENICE
Tu in tam je bila ta bolezen najnevarnejša za posevke pšenice. Če se pojavi v zgodnjem rastnem stadiju, lahko povzroči, da se posuši tudi do 60 % listja. Pri poznejši močnejši okužbi povzroči prezgodnje dozorevanje, kar pridelek precej zmanjša.
Ozimno žito se lahko okuži že v jeseni. Navadno pa v večjem obsegu v vlažnih in hladnih pomladih. Najbolj je prizadeto najnižje listje, na katerem se naredijo podolgovate sive pege z izrazito pepelasto sre
dino s številnimi črnimi točkami — in temnejšim robom. Včasih pa pri nas v Sloveniji pege niso tako izrazite, ampak je listje kar rjavkasto, kot da bi začelo normalno odmirati, z lupo pa se lahko vidijo tudi plodišča. V primeru hujših okužb se listje lahko v celoti posuši.
RJAVA PEGAVOST PŠENIČNIH
PLEV
Gliva lahko okužuje bilke od vznika pa do oblikovanja klasov. Okužbe lahko ugotovimo na listnih nožnicah, listnih ploskvah, na bi-lih in na klasnem vretenu. Končno se okužijo pleve, kjer so bolezenska znamenja najbolj značilna. Najprej se na napadenih organih pojavijo majhne rjave pege, ki se širijo in združujejo.
JEČMENOV LISTNI OŽIG
Bolezenska znamenja so prav značilna. Na listih opazimo ovalne, 1—2 cm dolge pege, ki so najprej vodene, nato modrikasto sive. Pozneje postanejo svetlo rjave z izrazito temno rjavim do vijoličasto rjavim robom. Na listu je lahko večje število peg. Močneje okuženi listi se posušijo. Gliva okužuje predvsem listno ploskev, listno nožnico, pleve in rese.
ZATIRANJE OMENJENIH BOLEZNI
Je delno omenjeno že v opisih z omejevanjem možnosti razvoja. V agrotehničnem smislu pa to dosežemo z uporabo kemičnih pripravkov za varstvo rastlin. Te uporabljamo takrat, ko je to nujno potrebno, izbiramo pa tiste, ki so učinkoviti za večje število bolezni, naše priporočilo pa zajema v trgovini dostopne fungicide.
Žitno pepelnato plesen zatiramo, ko je 25 % rastlin napadla plesen na zgornjih treh istih, pšenično rjo, ko je napadenih 5 %, in pegavost plev ter listno pegavost, ko je napadeno 10% listne površine oziroma klasa.
Preprečevanje ali zatiranje bolezni izvedemo na podlagi prejšnjih navodil. Nikakor ne kaže pretiravati ali škropiti na slepo. Ob vseh nejasnostih se posvetujemo s strokovnjakom.
PRIPOROČAMO UPORABO NASLED-
NJIH SREDSTEV:
— bayleton EC 125 ob uporabi 1 1/ha zelo dobro učinkuje na pepe-lasto plesen in listni ožig, proti rjam, slab pa je proti pegavosti plev in listov;
— tilt 250 EC ob uporabi 0,5 1/ha je zelo učinkovit proti pepelasti plesni, pegavosti, plev in listov ter rjam in listnemu ožigu;
t	ilt CB, dopolnjena varianta, ko se je njegovo delovanje poleg omenjenih bolezni pri tilt 250 EC razširilo na nekatere bolezni, kot so lomljivost, črna noga in rjavenje plev; priporočamo uporabo 2 1/ha;
—	folicur EC 250 je fungicid iz nove skupine tebuconazila s posebno širino delovanja; izvedba EC 250 je pomanjkljiva, saj deluje slabo na pepelasto plesen. Zaradi tega priporočamo
—	folicur plus, dopolnjena varianta, iz skupine folicur, ki dobro deluje na skoraj vse gospodarsko škodljive bolezni v ozimnih žitih. Slabše deluje na lomljivost žitnih biljk. Priporočamo uporabo 0,75 1/ ha, ob močnem napadu 1 1/ha.
LISTNE UŠI
so v zadnjem času pogosti škodljivci, med katerimi je najpomembnejša velika žitna uš. Poleg te vrste se običajno pojavljajo tri vrste (zelena ali pšenična, svetla ali žitna in ), ki se razlikujejo po biologiji, zatiranje pa je podobno. Po ugotovitvah iz nekaterih evropskih dežel lahko uši bistveno zmanjšajo pridelek. Pri napadu več kot 40 uši na klas so ugotovili 20-odstotno zmanjšanje pridelka pri večjem napadu, odvisno tudi od sorte, pa je pridelek manjši tudi do 40 %. Uši najprej sesajo sok iz zgornjih listov, pozneje pa se preselijo na klase, kjer se oprimejo klasnega vretena ali osnove plev.
Vrhunec pojava in škode je ob koncu mlečne zrelosti. Takrat se število začne zmanjševati zaradi naravnih sovražnikov in zaradi selitve krilatih oblik na zimske gostitelje.
Zatiranje prilagodimo moči napada in fazi razvoja: ob koncu klasenja je prag škodljivosti 20 % napadenih klasov in zgornjih listov, ob koncu cvetenja in v mlečni zrelosti 80 % napadenih zgornjih listov in klasov. Za zatiranje uporabljamo pirimor (0,4—0,6 kg/ha), ekatin (1,5 1/ha), fastac 10 % (0,12 1/ha), decis EC 2,5 (0,2—0,5 1/ha). Upoštevajmo prag škodljivosti in ne prehitevajmo z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin!
RDEČI ŽITNI STRGAČ je postal poleg listnih uši pomemben škodljivec. Napada še mnoge druge poljščine, kjer poleg ozimin povzroča najvčejo škodo na ovsu. V razvojnih oblikah so škodljive ličinke. Na hrbtu so izbočene, dolge v začetku I mm, pozneje 5 mm. Imajo rumeno zeleno kožo in rjavo glavo, ves čas pa so obdane s sluzasto lepljivo prevleko in so podobne polžkom. Zatiranje je usmerjeno na ličinke, hroščkov ne zatiramo. Kritično število je 1 — 1,5 ličinke na vrhnji list oziroma 10—20% poškodovane listne površine. Za zatiranje uporabljamo sintetične piretroide. kot so fastac (0,12 1/ha), decis (0,2—0,5 1/ha) in organsko fosforne estre, kot so dursban E—48 (1—21/ ha), ekalux 25 (0,8 1/ha) in mnogi drugi. Omenjenega škodljivca ni težko zatreti.
Geza Džuban, dipl. inž. kmet.
za vsakogar nekaj
DOBRO JE VEDETI

ZA LJUBITELJE CVETJA
KAKO ODSTRANITI PANJ?
Danes vam v našem cvetličnem horoskopu predstavljamo — slavljenca, rojenega v znamenju OVNA (21. 3.—20. 4.). To je gospod Rajko Stu-
par, gledališki umetnik iz Lendave. Tudi moškim cvetje nekaj pomeni in pove.
Ovni nasploh so kot po-
mlad, izžarevajo svojo notranjo lepoto in jo tudi podarjajo. Astrologija pravi, da je v njih veliko veselja, tudi pomlad nas vse razveseljuje, kajne?
Močna notranja energija, ki jo imajo ovni, je kot pomladna zemlja, vse kipi in sili na dan. Zato so v nenehni aktivnosti. Neizmerno ljubijo svobodo, to jim pomeni največ, kar lahko dobijo od življenja. Ljubijo pa cvetje škrlatno rdečih in toplo rumenih barv, pa vmes tudi kaj trnastega, kot da je v njih nekaj trmastega.
Pa še malo za šalo, malo zares: pazite se moškega OVNA — OVEN je bil namreč tudi Casanova.
Iskrene čestitke vsem OVNOM!
Olga Varga
Panji posekanih dreves so lahko izvor in prenosnik bolezni sadnega drevja na vašem vrtu. Zaradi tega jih morate obvezno odstraniti. Kako to storiti na najlažji način?
Izvrtajte na vrhu in ob strani panja luknje, globoke 10 cm in široke 2 centimetra. Napolnite jih z močnim koncentratom kemičnega sredstva za uničevanje rastlin. To ponovite vsaj dvakrat mesečno. Ce tudi po tem panja ne morete odstraniti, luknje napolnite s petrolejem in zažgite. Za kemično uničevanje panjev se priporoča herbicid z imeno Tordon 101, Arsenal ali Tandex. Seveda bodite previdni, saj gre za strupene snovi.
KIS — VEČNAMENSKO ČISTILO
Kis lahko nadomesti mnoga čistila, ki onesnažujejo okolje. Uporabljamo ga lahko pri čiščenju kuhinje in kopalnice, pa tudi za nego pohištva in oblačil.
Odstranjevanje apnenca: S kisom lahko odpravimo apnenec s keremičnih ploščic in pip. Na tr-dovratnejših madežih pustimo kis čez noč. Odstranjevanje madežev: Madeže od kemičnega svinčnika lahko odstranimo z lesa z vlažno krpo, na katero smo kanili nekaj kapelj kisa. Tudi praske na lesu so manj vidne, če jih večkrat namažemo z mešanico kisa in olja (1:2). Olnate madeže na oblačilu poškropimo s kisom in izperemo v topli milnici.
Nega perila: Zadnji vodi za izplakovanje damo dve skodelici kisa in barve bodo spet sveže, volna pa se ne bo kosmala.
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
ČRTA ZDRAVJA
Otrok z žepnim računalnikom
je še ena od pomožnih in neobveznih črt na naši dlani. Pravimo ji tudi črta jetr. Mnenja o njenem položaju in pojavljanju na dlani so si nasprotna. Tako pristaši tradicionalne hiro-mantije trdijo, da je za posameznika boljše, če te črte nima. Brez črte zdravja boste bolj zdravi in močni. Sodobni hiromanti pa tej črti pripisujejo odločilen pomen in njeno pozitivno delovanje na življenje posameznika.
Znanost o črtah na človekovi dlani upošteva tudi vsakega od nas. Torej se morate o pomenu in vlogi črte jetr odločiti sami. Vsi tisti, ki jo boste skušali poiskati, se ta črta prične na dolnjem delu dlani in se lepo oblikovana konča na Merkurjevem hribu. Kot vse njene prijateljice se tudi ona pojavlja v številnih oblikah. Tolmačenje njenega pomena pa je možno le ob povezanosti in v odnosu z drugimi črtami in znaki na dlani. Če ste se torej odločili resneje pozabavati z njo, za nagrado spet nekaj primerov. Njen pomen je toliko večji in boljši, če barva ne odstopa od barve kože.
Črta zdravja
1 — dolga, lepo oblikovana črta jetr — dobro zdravje
2 — večkrat prekinjena črta jetr — spremenljivo zdravje ali slabi poslovni rezultati
3 — valovita žrta zdravja — slabše zdravje
4 — zvezda na črti zdravja — impotenca, neplodnost
5 — na koncu črte zdravja dva kraka — izredni napori in trošenje energije
prijetni, plemeniti in pravični. Toda znate biti tudi ravnodušni in sebični. Včasih se odločate prehitro, včasih ste neodločni. Vaš vladar v vseh položajih je srce. Ce se česa lotite, poskusite to tudi speljati do konca. Utrjujte svojo samozavest.
Nasvet: Mladi imate veliko prednost. S pridnostjo lahko še dosti dosežete. Vse je v vaših rokah.
Kupon za brezplačno analizo
Ime in priimek___________________________________________ j
|	Datum rojstva________________________________________  |
Točen naslov________________________________________	|
.____________________Šifra_______________________________ I
| Kupon pošljite na naslov: Zavod za časopisno in radijsko ■ dejavnost, Titova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših I
dlani).	I
Šifra PURAN
Žepni računalniki so že vsakdanji pripomoček, čeprav so v osnovnih šolah še vedno prepovedani, ker se učitelji bojijo, da se otroci ne bi naučili računati na pamet. Pri tem pozabijo, da bi pravilna uporaba žepnih računalnikov marsikateremu otroku pregnala strah pred matematiko.
Vsak šolar naj bi imel doma žepni računalnik, na katerem so osnovne računske operacije: seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. Otroci sprva pogosto zamenjujejo piko z znakom za množenje. Na računalniku pomeni pika decimalno vejico. Žepni računalnik je primeren učni pripomoček tudi za štetje. Otrok naj šteje od ena do sto in predem pritisne na =, pove naslednjo številko (• + •=2 =\3 =4 . . .). Tako se lahko uči tudi štetja nazaj in prištevanja ali odštevanja po dva, pet ali deset. Računanje se lahko spremeni v igro, ki mu je v zabavo, in odpor do matematike izgine.
VNETJE MEHURJA
^«0
domače ।
Šifra MODRA OČALA
Čeprav ste še relativno mladi, so vaše črte že primerno oblikovane za analizo. Vaše želje in možnosti ter njihova uresničitev so usklajene. V življenju boste našli pravo pot in izpolnili svoja pričakovanja. Večjih deviacij ne bo.
Mogoče ste premalo ambiciozni. Slava, čast in bogastvo niso vaše pritikline. Z vsem, kar boste dosegli, boste tudi zadovoljni. V ljubezni vas sicer ni mogoče kupiti, čeprav ste v odnosu do drugega spola včasih preveč naivni. Sanjarite o princu na belem konju, ki vas bo osvojil na prvi mah. Ampak vsi osvajalci, stop! Ste namreč izbirčni, ko gre za človeka za celo življenje. O tem boste odločali polni mnogih izkušenj. Vam se ne mudi.
Vaša narava je poštena in odkrita in nadvse neposredna. Pri kontaklira-nju z ljudmi nimate težav. Vsi so lahko vaši prijatelji. Ste simpatični in
V vašem življenju se ne dogaja nič velikega in enkratnega. Živite preprosto življenje vsakdanjega človeka. Doseženi rezultati bodo plod vaše prihodnosti in trdega dela.
Vaša čustva do drugih ljudi in še zlasti do nežnega spola se prebujajo počasi in težko. Ko pa se enkrat odprete in pokažete, kaj čutite, je vse preveč kratkotrajno. Za zakon se boste odločili pozno. Možen en otrok.
Vam vlada glava, razum, in to včasih meji na pravo trmoglavost. Vaša prava jeza ne pozna več meja. Ste posebnež, individualist, ki imate sebe najbolj radi in zato ste včasih egoist.
Veliko oporo iščete in jo tudi dobite pri starših, družini. Oni imajo zelo velik vpliv na vse, kar se v vašem življenju zgodi. To bo vidno še v zrelih letih.
Nasvet: Vaš duh je svoboden in ne' trpi podrejenosti. Zato vedno poslušajte samo sebe. Včasih ste brezciljni in ne veste kam. Določite si dosegljive tarče.
Vsaka peta žena ima kdaj vnetje mehurja. Pogosto mora iti na vodo, pri tem pa jo neprijetno peče. Ker je spodnji del trebuha zelo slabo prekrvavljen, zlahka pride do prehlada in s tem do okužbe.
Najboljše »zdravilo« proti vnetju mehurja so topla oblačila
in čim več tekočine (najmanj dva litra na dan), da sproti izpiramo bakterije. Priporočljiv je čas iz zlate rozge in preslice, saj spodbuja delovanje ledvic in mehurja, prav tako uvin čaj, ki ga dobite v lekarnah. Odlično sredstvo proti okužbam je tudi nastrgan hren. Če ga zaužijemo 20 gramov, so sečila en dan brez klic.
NA MURSKEM VALU
Glasujem za:
Izvajalec:
Skladba:
KUPON 11
Lestvica najboljših narodno-zabavnih melodij ta teden:
L RDEČI CVET — Beneški fantje
2.	ROJSTNA VASICA - Ans. Toneta Čučka
3.	VZPON NA TRIGLAV - Marela
4-	NAŠA KOVAČIJA — Štirje kovači
5-	Ml MEJAŠI SMO PAJDAŠI - Šimek, Sagner
Vaše predloge pošljite na dopisnici na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, Murska Sobota. Glasovnice bomo izžrebali in nagradili.
Lestvico domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18.00 do •9.00 v oddaji Radia Murska Sobota Zaigrajmo in zapojmo po do-tnače.
Nagrajenci:
L AMALIJA MAČEK, Borisa Ziherla 12, 69000 Murska Sobota
2-	MILENA SALAJ, Ozka 1, Črenšovci, 69232 Črenšovci
3-	JOŽICA ZRINSKI, Poljska 6, 69000 Murska Sobota
Kuhajte z nami
Deblo v podolgovatem modlu
To nekoliko nenavadno pecivo je treba pripravljati natančno po navodilu. Tedaj je pecivo rahlo in primerno za praznične dni. Iz v receptu navedenih količin dobimo dva bolj ozka dolga modela.
Potrebujemo: 250g masla ali margarine, 250g sladkorja, 5 jajc, naribano lupino ene limone, eno žlico ruma, 50 g olupljenih in zmletih mandljev, 125 g moke in 125 g jedilnega škroba (gu-stin).
Maslo penasto umešamo, mu polagoma dodajamo sladkor, rumenjake in limonino lupino. Ko maso penasto stepemo, ji primešamo še rum in mandeljne. Potem trdo stepemo beljake v sneg in ga damo na rumenjakovo maso. Moko zmešamo z jedilnim škrobom in skupaj presejemo ter rahlo zmešamo vse sestavine. Z maščobo namažemo podolgovat model, ga potresemo z moko in damo vanj eno žlico testa, ga rahlo razmažemo in zlato rumeno spečemo v 3 do '5 minutah pri 200° C (po možnosti vključimo najvišjo temperaturo). Na zapečeno plast damo naslednjo plast testa in pečemo dalje. Tako nadaljujemo, dokler ne porabimo vsega testa in imamo pecivo sestavljeno iz 16 do 18 plasti.
Nekoliko ohlajeno deblo zvrnemo in popolnoma ohladimo ter prevlečemo z belim ledom. Pecivo se prileže h kavi ali h kozarcu pijače. Primerno je tudi za zamrznitev in ga lahko pripravimo na zalogo.
SESTAVIL MARKO NAPAST	MESTO V SREDNJI ANGLIJI	REKA, KI TEČE SKOZI GRENOBLE	EDEN OD DUMASOVIH TREH MUŠKETIRJEV	SRBSKO MOŠKO IME	KRAJ V ISTRI	VRSTA MASTNEGA SIRA	MAJHNA RANA
DENARNA ENOTA V TURČIJI IN EGIPTU							
VZVIŠEN PROSTOR, ODER ZA NASTOPE							
GLAVNO MESTO IRANA							
GRŠKI AMORET					RIM. ŠTEVILO 1001 GOLJUFANJE		
RESAST PES							
AVTOMOBILSKA OZNAKA BELGIJE		ZGORNJA TRIADA V GERMAN. FACIESU	AVTOMOBILSKA OZNAKA VINKOVCEV	ALEKSANDER GLINA			
OBOD OKROG SLIKE						FILMSKI JAMES BOND (ROGER)	NAJVIŠJA GORA V PIRENEJIH
JAVNO PRIPOROČANJE ČESA							
ČETRTI IN PETI VOKAL V ABECEDI			MONGOLSKA REKA AZIJSKI VELETOK				
MEDNARODNA TISKOVNA AGENCIJA				BOKSAR FRAZIER LJUBLJANSKA BANKA			
NEMŠKI KNJIŽEVNIK, PROSVET-LJENEC							
MANJŠA VZPETINA, GRIČ					TUJ DVO- ' GLASNIK		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: lesorez, okarina, Ustinov, IT, seja, srp, žad, dar, ML, E, Akiba, kitolov, ureter, nirvana, Ed, anis, sak, akt.
^ESTNIK, 18. APRILA 1991
Stran 15
odsev mladosti
Aspirin za prehlajeno muco
Prejšnji teden je moja muca začela neprestano kihati. Solze so ji tekle iz oči.
Nalila sem ji mleko in vanj zdrobila aspirin. Dolgo je ni bilo domov. Že smo se bali, da smo jo zastrupili in je poginila. Bili smo v skrbeh. Čez dva dni je prišla z lova. Pritekla je v kuhinjo pod okno, kjer je vedno dobivala mleko. In zgodilo se je ... Muca je bila zdrava. Jaz pa sem mislila.
da je poginila. Toda imeli smo srečo.	v
Alenka MAGYAR, 5.e,
OŠ Draga Lugariča, Lendava
SKRITA RISBA
Kot dokazujeta današnji izbrani risbi, vam res ne dajemo pretežkih nalog, saj lahko pri odkrivanju izlijete na papir kar največ svoje domišljije. Tako sta storili tudi LIDIJA HORVAT iz Rakičana in GLORIJA KOREN iz Murske Sobote. Zdaj pa spet veselo na delo!
Z vlakom na športni dan
To ni bil navaden športni dan. Začelo se je že z vožnjo z vlakom. Pomislite — kar dobra polovica učencev se nas še ni peljala z vlakom, zato je vožnja trajala vse prekratko!
In potem je bil čisto pravi snežni hrib. Nam se je zdelo, da je prava gora. Zdrveli smo po hribu navzgor in se kar prepirali, kdo se bo prvi »odsankal« do vznožja. Ni se mudilo samo nam, ampak tudi tovarišicam. Sploh so bile ta dan tovarišice izredno dobre volje. Izgledalo je, da so tudi one pogrešale sneg, ki ga ni bilo
v zadnjih treh zimah. Sanke so drsele, daje bilo veselje. Ferek je s svojimi malimi smučami priletel, kot da ima krila, Boštjan je
veselo vriskal po pobočju, »pr-vički« so od radosti ploskali sami sebi. Nekatere tovarišice so stale ob vznožju in nas usmerjale po hribu, da se nam ne bi kaj zgodilo. Takrat pa je vstopil v akcijo učitelj telovadbe Jani. Kar po vrsti so tovarišice »jedle« sneg in bile lepo »umite«. Nato so ga z bliskovito akcijo ujele, ga vrgle v sneg, ga umivale, kepale. Mi smo pa navijali. Mlajši za svoje tovarišice, večji za tovariša.
Tovariš Ivo je pobegnil čez polja in se ni upal približati niti
MOJA SESTRIČNA
Imam ljubko sestrično, ki je dopolnila tri leta. To je majhen škrat s črnimi, nagajivimi očmi, z majhnim noskom, ki ga vtakne v vsako stvar, če je potrebno ali ne, z bradico, ki ima jamico, in usteci, ki ves čas nekaj meljejo in sprašujejo.
Svoj srček nosi na dlani, saj ne zna lagati. Ima pa bujno otroško domišljijo. Zelo se veseli vsakega, v katerem s svojo otroško dušo začuti, da jo ima rad, in se včasih tudi z njo poigra.
»Kaj si mi prinesla?« me sprašuje vedno znova, ko pridem k njej. In še tako majhen poklonček, pa naj je to samo bonbon, njo bo zelo razveselil. Včasih se dela malo »važna«. Ponaša se z lepimi oblekicami, pa s čopki in z lepo rdečo pentljo, katero ji mamica skrbno pripne v njene svilene kodre. Takrat me spominja na princesko iz pravljice. Nikoli ni slabe volje. Ne zjutraj, ko z zaspanimi očmi pokuka izpod odeje, ne čez dan, ko ima veliko skrbi s svojimi punčkami.
Vsenaokrog seje smeh in veselje. Želim si, da bi takšna zmeraj ostala.
Valika Gbnter, 7. a.
OŠ KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA,
Murska Sobota
Sončece pomladno greje in veterček rahlo veje; ptička se oglaša z veje, kmetič že na polju seje.
Gozdovi, trate zelenijo, pomladne rože naokrog dehtijo, zaspanci zimski se budijo, se pomladi veselijo.
Kliče zelena nas pomlad, na travnike hitimo se igrat. Zares lepa je pomlad, vsak od nas ima jo rad.
Valentina Škafar, 5. c, OŠ Štefana Kovača, TURNIŠČE
dvema tovarišicama skupaj. Fantje iz višjih razredov so mu stali ob strani in s hitrim kepanjem razgnali tovarišice.
Vse prehitro smo morali na vlak, ki je čakal samo nas. Tam se je »vojna« nadaljevala. Tovarišice so skrivoma prinesle na vlak kepe snega in pošteno »naribale« tovariša Iva. Računi so bili tako poravnani.
Člani dopisniškega krožka
OŠ Prekmurske brigade Murska Sobota
Ata in jaz sva šla s psom na cepljenje. Dobil je dve injekciji. Držal sem ga za pas. Bilo je še veliko drugih psov. Narisal in napisal: Jernej Buzeti. l.a, OŠ Bakovci
Moja najljubša igrača
Moja naj ljubša igrača je avto. Imenuje se audi, dobila pa sem ga za rojstni dan. Je modre barve. Kadar se ne igram z njim, ga shranim v omaro. Poganjajo ga baterije. Ko se spraznijo, jih moram zamenjati. Avto ima vrata in prtljažnik. Skoda, da ni večji, tako da bi se lahko tudi peljala z njim.
Petra Kreft, 2.b, OŠ Videm ob Ščavnici
ALI VESTE-?
Prejšnjič smo vas spraševali, ali veste, koliko let bi štel danes najstarejši avtomobil, če bi bil ohranjen. Večina vas je odgovorila, da 105 oziroma 106 let. S tem ste seveda mislili na Benzov avtomobil, ki se je v začetku imenoval Stinkkasten (smrdeča škatla); za pogon je potreboval ligron ali kot benzin, kot so to gorivo začeli imenovati kasneje. To je v svojem dopisu posebej razložila Darinka Tibaut iz Gančan. Mi pa smo mislili na še starejši avto, in sicer na pravni pogon, ki je bil narejen 1771. leta, torej pred 220 leti. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali knjižno nagrado Knjigarne in papirnice Dobra knjiga Murska Sobota, ki jo bo prejela Metka Kuhar iz M. Sobote. Čestitamo!
16. vprašanje: Ali veste, kako se imenuje in kje je edini pravi pragozd evropske celine?
ODGOVOR:
Žrebanje pravilnih odgovorov bo 25. aprila.
Vse že kali
Opazujemo naravo. V šoli smo posejali semena različnih zele-njav. Jaz sem dala v zemljo štiri zrna graha. Zdaj imajo že 17 centimetrov visoka stebla. Tudi druga semena že lepo kalijo.
Janja, l.a.
OŠ Bakovci
METULJ
Včeraj sem na travniku zagledal metulja. Vsedel seje na vijio-lico. Bil je rumene barve. Rad bi ga ujel, a je hitro odletel dalje.
Darko Raitman, La, OS Križevci pri Ljutomeru
ZLOČIN
-------------------------------------BRANKO ZUNEC
Izkoristite delo najnižjih in najbolj podlih ljudi. (Reinhard Gehlen)
Dosje: Bogdan Hrovat — Puklasti Miha
VUKOVIČ VINKO-GUZEJ je doma iz Male Nedelje in je bil med prvimi iz tega rajona poslan na Pohorje po kanalu Nemec-Špindler. Pozneje se je vrnil s Pohorja s pismom, ki ga je PK poslal Nemec Vojku, naj pride na poročanje na Pohorje. Kot je iz izjav Nemec Vojka razvidno, se mu je Guzej takrat nalagal, da nima zveze za takojšen povratek na Pohorje in se je nato nekaj tednov povsem lahkomiselno kretal po slove-njegoriškem terenu, dokler ni potem o božiču peljal znano skupino na Pohorje.
Vukovič do procesa še ni bil gestapovski agent, kar smo ugotovili v preiskavi z gestapovci in iz gestapovskega arhiva, bil pa je verbovan kasneje, ko se je po pobegu s Pohorja javil orožnikom oz. GSP. Prav tako ni mogoče smatrati Vukoviča kot nekakšnega agenta
Prejel sen Vašo prošnjo za pomoč pri načrtu za feljton o Bogdanu Hn^vatu -Mihi. Imenovanega poznan-od leta 1944, ko sem ob formiranju Zidanškove brigade na Pohorju Hrovata prvič videl. V štabu brigade je bil načelnik VOS-a (podrejen direktno Pokrajinskemu organu VOS-a za Štajersko ter tako tildi neposredno odgovoren za delo v brigadi temu organu)Kot komandant brigade sem se odločno upiral takemu načinu delovanja , ker je v nekaterih primerih vnašalo nemir med borce. Sicer pa mislim, da je-med borci le . užival nekakšno "spoštovanje". Za časa mojega "kcmandovanja" ne morem govoriti o kakšnih bistvenih ncprav^ InooLH. ali ukrepih, ki oi Miho obremenjevale (pozneje se mu je mnogo očitalo in ga obtoževalo).
Po vojni me je prosil, da mu cmogrčim sprejem’v OZNO (UDB). Zaradi njegove hibe sem bil proti njegovi želji, ker sem smatral, da zaradi svoje hibe, zlasti pe še zaradi njegove uniforme (ki pa je bila ena njegovih velikih želja) ne bi bil ravno primeren za zunanji izgled v stiku z Ijudni. Vendar je pritiskal name toliko časa, da je bil sprejet v sektor arhiva in kartoteke - tako da ni imel nobenih obveznosti do zunanjega dela (operativa).
V času njegovega dela sem slišal za nekatere njegove nepravilnosti pri delu in o odnosih izven dela, tudi se je zelo rad kazal v uniformi. Nikoli nisem izvedel kaj^bilo res in tej ne z očitki, ki so leteli nanj v službi itd. Zdel se mi je strašno potrt zaradi svoje pohabljene zunanjosti. Morda tudi od tu izvirajo vse njegove težave,stiske, ponašanje itd., vključno z njegovim odnosom do žensk in obratno.
Na koncu! Nikoli se nisem strinjal s takim načinon pisanja o njem. Pravilneje bi bilo, da bi se z njim ukvarjali zdravniki, ne pa policaji in senzacij željni pisci. Kaj je bilo storjeno njegovim bližnjim, materi itd. Ena sama tragedija človeka, morda samo zaradi nesporazumov itd. Ali pa naj sedaj iščemo še druge nove žrtve te tragedije, zato ne morem sodelovali v vaši akciji.	•
S - spoštovanjem!	Boris Č^žmek -''So n
(/
— pismo Borisa Čižmeka-Bora, ki veliko pove —
Špindler Dušana ali Nemec Vojka, ker sta oba imela slabo mnenje o njem. Špindler je na pobudo Vukovičeve matere že prvič poslal za Vukovičem opozorilo na Pohorje, kjer predlaga, naj ga pošljejo v kako oddaljeno edinico, ker je človek bujne fantazije in kriminalni tip ter obstoja močna nevarnost, da bi se kdaj predal Nemcem in izdal organizacijo. Vukovič se je kljub temu po nalogu člana PK Strgarja vrnil na teren kot kurir med PK-jem in Nemec Vojkom. Spričo tega je jasno, kako je mogel Vukovič pri zaslišanju na Pohorju omenjati toliko ljudi in zveze na vse strani, ker je vse v svoji bujni fantaziji prikazal kot pravi »referat o plavi gardi«.
GSP je pozneje uporabljala Vukoviča kot svojega agenta na terenu in tudi kot agenta-provokatorja po zaporih. Kot
tak se pojavlja v dunajskih zaporih GSP. Po zadnjih znanih podatkih se je Vukovič nahajal v Franciji.
Zaključki — V teku preiskave so bili doslej v glavnem izkoriščani originalni dokumenti, to je zapisniki takratnih zaslišanj ter izjave ljudi, ki so zaslišanja vodili ali pa bili prisotni. Dalje je bil uporabljen material iz preiskovalnega postopka proti mariborskim gestapovcem ter ugotovitve iz gestapovskega arhiva. Rezultati so podani v prednjih izvajanjih. Re-sumirani zaključki bi bili naslednji:
Niti takratni vojaški, niti politični forumi na štajerskem niso imeli v tistem času jasnih pojmov o plavogardizmu vob-če, še manj pa o konkretni nevarnosti tega pokreta na Štajerskem. Iz tega ni izvzet niti PK. Iz pisma, ki ga je pisal sekretar PK na CK (pod naslovom »Dragi tovariši«, brez datuma) je razvidno, da se takratni PK odn. sekretar »Skala« ni po
vsem strinjal s kritiko, s katero je CK zabranil pripravljeno kampanjo proti Nemec Vojku. Istočasno pa je prav iz tega pisma razvidno, da sam sekretar PK-ja imenuje Nemec Vojka v isti sapi belogardista in plavo-gardista, vse skupaj pa povezuje z GSP. Tako nejasno izražanje in mešanje pojmov nahajamo tudi v dopisih, ki jih je štab Pohorskega odreda pošiljal PK-ju (največ izvirajoči od Vo-jina), prav tako sliko pa dobimo tudi pri čitanju Vojinovega življenjepisa. Iz ohranjenih zapisnikov zaslišanj v Pohorskem procesu in iz drugega doku-mentaričnega materiala je povsem jasno razvidno, da je bila vsa stvar o plavi gardi zasliše-vancem sugerirana od zasliše-valcev in so to potrjevali pod pritiskom, ki je bil nanje izvajan. Pri tem so prosto naštevali
imena, ki so jih poznali iz sodelovanja v OF, in vse te ljudi označevali kot plavogardiste. Tako je preverka ugotovila za celo vrsto ljudi, ki so bili na ta način obremenjeni, da gre za poštene pristaše OF, ki so bili od Nemcev aretirani, zverinsko mučeni in streljani (Stranjšek, Korošec in drugi). Omeniti je treba še to, da se celo ujemajo izpovedi zaslišancev v Koroškem in onih v Pohorskem odredu. Ti kot oni izjavljajo, da so bili poslani v edinico, kjer da se bodo povezali s tistimi, ki so že tamkaj, vsi imajo dalje docela slične namene izvršiti udar na štab, se polastiti vodstva in predati edinico Nemcem. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je v obeh slučajih vodil preiskavo in zapisnik Tlaker Ivan-Luka, ki je v svoji izjavi sam nakazal, da je parolo o plavi gardi prinesel Silas z Dolenjskega.
Da štab in VOS dejansko nista imela drugih podatkov kot te, ki sta jih dobila iz zaslišanj na Pohorju, priča dokument — prepis poročila PK VOS za Štajersko na PK VOS za Gorenj-
Moram vam povedati, da sem še med vojno želel dobiti resnično, objektivno sliko Horvatovega delovanja na štajerskem. Poslali so me namreč (G.š.S. in CKS) na štajersko, da bi poskušal najti elemente za popolnejšo in objektivno oceno Pohorske afere. In prav na tej poti sem se s Horvatom takoj po prehodu Save pri Jevnici čisto slučajno in le bežno srečal, ne da bi se z njim lahko pogovarjal o vprašanjih, povezanih z mojo nalogo. Pozneje s Horvatom nisem imel nobenega stika. Vse kar sem od raznih strani slišal o njem, pa je bilo skrajno kontradiktorno tako, da sem dobil vtis, da najbrž ni bil avtor, ampak le izvrševalec nalog, ki so pomenile afero.
Po mojem je Marko Selin veliko vedel in je škoda, da ni objavil svojega dela. Kolikor sem ga poznal je znal biti objektiven. Mogoče pa vam bo lahko služilo gradivo, ki ga je pripravljal.
Kdo bi vam še lahko pomagal, ne vem. Bojim se, da Je bil moj vtis pristen, namreč, da so imeli nekateri interes, da o Horvatu govorijo skladno s svojim osebnim Interesom.
Sam vam torej ne bom mogel pomagati. Ce pa boste zastavljali konkretna vprašanja, sem jih pripravljen pregledati in povedati, če le lahko kaj konkretnega । In koristnega prispevam.	Viktor Abvelj _ RudJ
Pozdrav’	^^7
— pismo Viktorja Avblja-Rudija, ki ni nasedel pohorskim vojvodom —
»Matija Maček, nekdanji notranji minister, partizan, komunist, se je ponovno — in to je zelo zanimiv primer odnosa med subjektivno in objektivno vestjo oz. krivdo — pohvanl svojemu sosedu in prijatelju v Zadobrovi, kjer je doma: »Veliko sem jih poklal. Žal mi je samo eno, da jih nisem še več.« Boste rekli: To je pa strahoten zločinec, ki ga moramo obsojati. Pa ne! Objektivno je to zmotno, subjektivno pa je Maček prepričan, da je to moral narediti za osvoboditev slovenskega naroda.« (Prof. dr. Anton Trstenjak v predavanju Sodobni človek in zavest krivde v mariborski škofijski avli, 12. marca 1991).
sko, kjer so po vrstnem redu naštete vse zveze, ki jih je navedel v svojem zaslišanju Vukovič, in označene kot plavogar-distične, dejansko pa to niso bile.
Zasliševalci na procesu niso imeli nobenih konkretnih podatkov o plavogardistični organizaciji, pač pa le splošne pojme. Čim je nato nekdo priznal, da je plavogardist, so smatrali vse njegove zveze za plavogar-distične, med tem ko je rezultat preverk, kot že omenjano, pokazal povsem drugo sliko, da so bili ti ljudje kot aktivisti OF postreljeni od Nemcev.
V skupini, ki jo je pripeljal Vukovič, ni bilo nikogar, ki bi
mu lahko dokazali zvezo z GSP razen Majhen Maksa, za katerega je pa zgoraj analizirano, zakaj ne bi mogla držati predpostavka, da je prišel na Pohorje z nalogo, da bi sprovociral tak proces. Problematičen v skupini je edino Kozar, ta pa se je že med potjo vrnil nazaj. Prav tako za nikogar novodo-šlih ni mogoče najti materiala, da bi jih bilo mogoče sumiti plavogardizma. Ljudje, preko katerih so prišli v partizane, so prav tisti, katere so na zaslišanju označili za plavogardiste in za katere je preverka ugotovila, da so bili aktivisti OF in kot taki od Nemcev postreljeni (Korošec, Stranjšek, Sršen).
Predpostavka, da naj bi bil Pohorski proces preračunana provokacija GSP, z izsledki preiskave ni utrjena. Zaslišanja mariborskih gestapovcev niso prinesla nič takega, kar bi govorilo za to. O vsem tem je bila GSP informirana šele od Vukoviča in je zatem stvar izkoriščala v svoje namene. Likvidacijo ljudi v tem procesu ne moremo smatrati kot preračunano provokacijo GSP, marveč kot plod paničnega razpoloženja štaba, ki so ga elementi, kakor Vojin, lahko izkoristili. Ugotovljeno je, da je prinesel parolo o plavi gardi na Štajerskem Silas, in bi tu moglo iti za linijo GSP, v kolikor bi se dokazalo, da je bil Silas gestapovski agent. Dosedanji material pa te predpostavke ne potrjuje.
(nadaljevanje prihodnjič)—
Stran 16
VESTNIK, 18. APRILA 1991
NAMIZNI TENIS
PRIČAKOVALI VEČ
Državno mladinsko prvenstvo za posameznike in dvojice, ki je bilo v Cri-kvenici, je zbralo ves jugoslovanski mladi naraščaj iz 35 klubov. Med njimi sta bila tudi dva Sobočana, Boris Rihtarič in Tomaž Kus, a nista dosegla tistega, kar se je od njiju pričakovalo. V posamezni konkurenci sta se sicer oba uvrstila v sklepni del tekmovanja med najboljših 16, potem pa je Kus nepričakovano izgubil z Mariborčanom B. Bračkom z 1:2. Rihtarič pa se je uvrstil med osmerico po zmagi nad Mariborčanom Tancerjem z 2:0, vendar je za vstop v polfinale izgubil z drugo uvrščenim in republiškim članskim prvakom Ignjatovičem z 0:2 ter tako dosegel uvrstitev v okviru svojih sposobnosti. V igri dvojic sta imela Kus—Rihtarič zelo neugoden žreb, saj sta že v četrtfinalu naletela na nova državna prvaka dvojico Ignjatovič-Škafar in brez pravega odpora in volje prepričljivo izgubila z 0:2. Tudi v mešanih dvojicah se je Rihtarič skupaj z Guzeljevo iz Kemičara uvrstil med osmerico in potem sta izgubila s finalisti dvojice Grujič— Stanič z 0:2.
Na drugem regijskem selekcijskem turnirju mladincev, ki je bil na Radljah, so Pomurci dosegli nekaj solidnihuvrstitev. Edini v prvi skupini Horvat je bil z 2:5 peti, v drugi skupini sta presenetila Radgončana Kolbl in Uhan z drugim oziroma tretjim mestom, Sobočana Solar in Sadi sta bila šesti oziroma osmi. V tretji skupini je bil Radgončan Getov sedmi, v četrti Sobočan Mataj drugi in Radgončan Bukovec sedmi.
V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti ekipno republiško prvenstvo za mladince in Sobočani bodo branili lani osvojeno drugo mesto.	M. U.
■■ JlUOlMMMMMaiHa MMiHIMiM BO
I MLADI SOBOŠKI JUDOISTI
I	ZOPET PRVI
j ; V Ljubljani je bilo 32. tekmovanje pionirjev v judu za memorial ■ ® Zvonka Runka. Med 110 tekmovalci iz 15 slovenskih klubov so bili tudi B I mladi soboški judoisti in se lepo odrezali, saj so v skupni uvrstitvi osvojili "
prvo mesto s 23 točkami pred Ivom Rejo iz Celja, 19, in Impolom iz Slo- I
I venske Bistrice, 18 točk. Najuspešnejši so bili: Rančigaj (31 kg), Čuk I (42 kg) in Vehab (50 kg), osvojili so prva mesta. Drugi je bil Erniša B (34 kg), tretji pa Lesjak (31 kg), Hašaj (34 kg), Cikajlo (38 kg), Lazar I
I (55 kg) in Kovač (67 kg). M. Čačinovič (28 kg) in P. Čačinovič (55 kg) sta ■ , bila peta, Žilavec (31 kg) šesti ter Škrilec (34 kg) in Šeruga (46 kg) osma. R
T. Kos ■
ŠPORTNI RIBOLOV
ZAČELI POMURSKO TEKMOVANJE
Začelo seje pomursko prvenstvo v športnem ribolovu. Pomurski ribiči so imeli dve tekmi v Lendavi in ob Blaguškem jezeru. Najboljši so bili: člani — ekipno: Radgona I, Radgona II, Radgona III; posamično: Danilo Hladen in Mirko Božič. Mladinci — ekipno: Ljutomer I, Murska Sobota, med posamezniki vodi Igor Marič (MS). Pionirji tekmujejo le v posamični konkurenci. Po dveh tekmah vodi Boštjan Ovsenjak (MS). Vsi omenjeni so osvojili maksimalno število točk (50).
KROS
Pomursko prvenstvo v Radencih
V Radencih je bilo pomursko prvenstvo v krosu za vse kategorije, ki sta ga pripravila ŽTKO in Društvo pedagogov občine Gornja Radgona. Sodelovalo je okrog 150 tekačev in tekačic.
Rezultati — letnik 1979: M — Jurkovič (Videm), Ž — Ptičko (Negova); letnik 1978: M — Slavič (Grad), Ž — Mesarič (Beltinci); letnik 1977: M — Ščančar (Beltinci), Ž — Virag (Beltinci); letnik 1975: M - Gjerkeš (SDEŠ), Ž - Gujtman (SCTPU); letnik 1974: Ž - Kocet (SŠGT) Jetnik 1973: M"- Lazar (SSGT); letnik 1972: M -Strumph (SLŠ), Ž — Godina (SDŠ); Absolutna kategorija — člani (3000 m): 1. Grabar (Tešanovci) 8:29,34, 2. Župec (Agr. šola) 8:46,44 in 3. Kumek (P. GR) 8:54,03; članice — 1000 m: Banfi (AK Pomurje) 3:39,59.
Šah----------
DVOJNA ZMAGA RADENSKE POMURJA
V Gornji Radgoni je bilo finalno pokalno šahovsko srečanje za člane in članice na območju Pomurja med ekipama Gornje Radgone in Radenske Pomurja iz Murske Sobote. Uspešnejši so bili gostje, saj so zmagali v obeh konkurencah. Članska ekipa Radenske Pomurja je premagala Gornjo Radgono s 3,5:0,5 točke. Zmage za Radensko Pomurje so dosegli: Danilo Hari, Štefan Režonja in Robi Radosavljevič, remiziral pa je Bogdan Hari. Polovico točke za Gornjo Radgono pa je dosegel Ivan Mauko. Ženska ekipa Radenske Pomurja Pa je premagala Gornjo Radgono z 2,5:0,5 točke. Zmagi za Radensko Pomurje sta dosegli Mira Marič in Lea Števanec, remizirala pa je Katka Marič. Za Gor-nJO Radgono je remizirala Vesna Manič. Soboški ekipi sta tako postali pomurska pokalna prvaka in bosta sodelovali na republiškem sklepnem tekmovanju, ho ta mesec v Portorožu.
Gruškovnjak najboljši igralec
Na Pohorju je bilo mladinsko šahovsko tekmovanje Alpe-Ja-dran. Sodelovalo je 11 ekip iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Ekipa Lendave je s 17 točkami zasedla sedmo mesto. Med posamezniki pa Je bil najboljši igralec Tomo Gruškovnjak iz Lendave z 8,5 točke. Do-segel je 7 zmag in tri remije.	J. G.
KATARINA PRED MIRICO
šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pri-Pfavilo mladinski hitropotezni turnir za april. Med 17 šahisti in ša-Listkami je zmagala Katarina Marič pred Mirico Marič, obe sta zbrali P° 5,5 točke. Sledijo: Peter Kelemen (5), Lea Števančec, Roland Lmrnboši in Alen Kelemen (po 4,5 točke).
NOVI DRUGOKATEGORNIKI
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo turnir za pridobitev kategorije. Med desetimi igralci je zmagal Ivan Raščan z 8 točkami pred Petrom Kelemenom (7,5), Slenom Ke-'emenom in Feliksom Kerecem (po 6 točk). Vsi so osvojili drugo šahovsko kategorijo.
kegu anj e
Zmagal Janko Kardinar
n društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota je na kegljišču v v encih pripravilo tekmovanje invalidov v kegljanju. Sodelovalo je 36 tekmo-Cev ',n tekmovalk iz štajersko-pomurske regije. Od pomurskih tekmovalcev s	odrezal Janko Kardinar saj je v kategoriji E 3 zasedel prvo mesto
to	v kategoriji E 5 je Anton Židanek s 389 podrtimi keglji zasedel četr-
p » Alojz Sturm s 345 peto jn Ivan Gregor s 305 podrtimi keglji enajsto mesto. § '2enskah je bila Anica Židanek z 281 keglji peta, Katica Kazar z 267 keglji devetŠeruga z 237 keglji osma in Alenka Gregom z 229 podrtimi keglji
STR E LSTVO----
POKAL PLANIKI
V počastitev obletnice OF je SD Črenšovci pripravilo tekmovanje v yre'janju z zračno puško. Sodelovalo je 7 ekip iz lendavske občine, gagala je Planika iz Turnišča s 1050 krogi pred ŠK Turnišče, 1015, in (Sk\‘r°jem’ krogov. Med posamezniki je bil najboljši Jože Rajtar (oh Z krogi pred Jožetom Maučecem, 268, in Dušanom Lutarjem be 3 ^a,"ka). 267 krogov. Novi predsednik OSZ Lendava Boris Štum-m ^7 Ie zmaKovalni ekipi podelil pokal v trajno last, najboljši posa-zmki pa so dobili pisna priznanja.	A. Zver
PNL					
Rezultati - 14. kolo					
Bakovci:Odranci 0:0					
LjutomerVeržej 0:0					
Tišina:Polana 6:1					
lžakovci:Renkovci 0:0					
ČrenšovciGpa 1:1					
DohrovnikMIadost 1:0					
Veržej	13	7	5	1 24:8	19
Bakovci	14	8	2	4 18:14	18
Odranci	14	7	3	4 16:10	17
Tišina	14	5	5	4 23:18	15
Ljutomer	14	6	3	5 23:21	15
Črenšovci	14	7	1	6 20:19	15
Dobrovnik	14	6	2	6 23:16	14
Ižakovci	13	4	4	5 19:16	12
Polana	14	4	4	6 15:21	12
Renkovci	14	3	5	6 14:19	11
Mladost	14	3	3	8 14:28	9
Lipa	14	3	3	8 13:32	9
1. MNL MS					
Rezultati — 14. kolo					
GančanhRakičan 0:0					
Šalovci:Cankova 3:3					
Tromejnik Bratonci 2:1					
Radgona:Dokležovje 0:2					
RogašovcoSerdica 1:1					
Čarda:Grad 0:3					
Rogašovci	14	10	3	1 51:17 23	
Grad	14	3	3	2 28:15 21	
Rakičao	14	7	3	4 34:19	17
Dokležovje	14	7	3	4 29:23	17
Šalovci	14	5	6	3 33:27	16
Tromejnik	14	7	0	7 26:33	14
Gaočani	14	5	3	6 27:25	13
Čarda	14	4	4	6 20:31	12
Cankova	13	3	4	6 26:27	10
Bratooci	14	4	2	8 26:31	10
Radgona	13	3	2	8 20:42	8
Serdica	14	1	3	10 13:43	5
II. MNL MS					
Rezultati — 14. kolo					
11 plavih:Apače 3:5					
TešaoovciPušča 2:3					
Hodoš:Romah 3:1					
VrelecPoconci 1:2					
Filovci:Križevci 4:1					
Prosenjakovci prosti					
Hodoš	13	10	1	2 43:22	21
Filovci	13	7	3	3 33:20	17
Pocooci	12	7	2	3 36:22	16
Romah	13	7	1	5 38:26	15
Tešanovci	13	7	1	5 30:30	15
11 plavih	12	6	1	5 31:26	13
Pušča	13	6	1	6 31:31	13
Apače	13	6	1	6 34:35	13
Prosenjak.	12	2	2	8 29:40	6
Križevci	11	2	1	8 16:46	5
Vrelec	13	0	4	9 23:46	4
1. ONL Lendava					
Rezultati —11. kolo					
HotizaiMostje 2:0					
Nedelica:Graničar 4:1					
Kobilje:Nafta B 3:2					
Bistrica:Kapca 2:1					.7
Panonijalakoš 1:1					
Kobilje	11	8	2	1 23:9	18
Bistrica	11	8	2	1 20:16	18
Kapca	11	6	1	4 22:18	13
Hotiza	11	5	2	4 21:15	12
Nedelica	11	3	5	3 28:13	11
Nafta B	11	5	1	5 18:18	11
Graničar	11	5	1	5 19:22	11
Panonija	11	t	4	6 7:22	6
Mostje	11	1	3	7 7:15	5
Lakoš	11	1	3	7 13:30	5
KEGLJANJE					
Lendavčani na					
Madžarskem					
V Zalaegerszegu na Madžarskem je					
bilo mednarodno tekmovanje v ke-					
gljanju za moške in ženske ter za PO-					
KAL BARATSAG. Sodelovali sta tu-					
di ekipi lendavske Nafte			. Moška eki-		
pa je podrla 2.330 kegljev.				Najboljši	
posamezniki so bili: l		Peric,		439, Hor-	
vat, 399, in Radakovič, 396 podrtih					
kegljev. Ženska ekipi		i pa je dosegla			
2.147 kegljev. Najuspešnejše so bile:					
Vargova, 396, Kermanova, 361, in Ža-					
likova, 355 podrtih kegljev.				M. .	Ž.
NOGOMET
Nova zmaga Turnišča, remi Beltinke
V osemnajstem kolu tekmovanja v slovenski območni nogometni ligi vzhod v spomladanskem delu prvenstva pomurska ligaša še naprej ostajata neporažena. Turnišče je tokrat gostilo Ojstrico iz Dravograda in zmagalo z 2:0. Gola sta dosegla Pucko in N. Koveš iz enajstmetrovke. Turnišče je igralo v postavi: Zver, Mujdrica, Toplak, N. Koveš, Markoja st, Lebar, Dominko, Rous, Pucko (G. Koveš), Markoja ml, Litrop (Prša). Beltinka pa je gostovala v Slovenski Bistrici in igrala z Impolom 1:1. Gol za Beltinko je dosegel Godina. Beltinka je igrala v postavi: Kozic, J. Zver Jona, Kosi, Contala, Kreslin (Godina), Jančar, Forjan, Hartman, Skaper, M. Zver. V prihodnjem kolu igra Beltinka doma s Pohorjem, Turnišče pa gostuje v Središču.
STOLPEC UREDNIKA
“ATLETIKA---------------
Balek dvanajsti na Madžarskem
V madžarskem mestu Bekescsaba je bilo veliko mednarodno tekmovanje v hitri hoji za pokal Schweppes. Med 21 tekmovalci je sodeloval tudi veteran Milan Balek in v skupni uvrstitvi zasedel dvanajsto mesto. Med veterani pa je bil prvi. Na tekmovanju so bili atleti iz šestih držav.
Grabar drugi
V Trbovljah je bil 5. gorski tek. Na 9 kilometrov dolgi progi od Trbovelj do Čebin z višinsko razliko nad 400 metrov je sodelovalo veliko ljubiteljev teka. Tako kot pred dvema tednoma v Zagorju je bil tudi tokrat najhitrejši Romeo Živko, izvrsten pa je bil Geza Grabar iz Tešanovec in zopet zasedel drugo mesto. Za zmagovalcem je zaostal 1,32 minute^
— KEGLJANJE-------------
Nafta peta
V zadnjem, 18. kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški ligi je Podravina iz Ludbrega premagala lendavsko Nafto s 4.816:4.804 podrtimi keglji. Najuspešnejši pri Nafti so bili: Felšo, 849, Žalik, 821, in Kopinja, 803 podrti keglji. Po končanem tekmovanju je lendavska Nafta zasedla peto mesto.
M. Ž.
Nafta remizirala, Mura izgubila
V enaindvajsetem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi sta pomurska ligaša iztržila le točko, pa še to s težavo. Lendavska Nafta je doma igrala neodločeno z Ljubljano 1:1. Gostje so po prvem polčasu vodili z 1:0, domačini, ki so v drugem polčasu ves čas silovito napadali, pa so dosegli zadetek dve minuti pred koncem. Strelec je bil Sabjan. Nafta je igrala v postavi: Kusek, Mundžar (Rob), Drvarič, Kopinja, Horvat, David, Graj (Car), Šabjan, Herceg, Dovečer (Rata-jec), Pintarič. Soboška Mura pa je gostovala v Celju in izgubila tekmo z Ingrad Kladivarjem z 1:3. Sobočani so povedli z golom Buzetija, vendar pa so v nadaljevanju igrali premalo zanesljivo v obrambi. Mura je igrala v postavi: Šiftar, Papič, L Cifer (Štetič), Lesjak, Berendi-jaš, Filipan, Črnko (F. Cifer), Buzeti, Baranja, Voti, Cirkvenčič (Lo-pert). V prihodnjem^kolu igra Mura doma s trboveljskim Rudarjem, Nafta pa gostuje v Žalcu.
~ ODBOJKA-------------------------------------
Zmaga Pomurja in poraz Ljutomera
V predzadnjem kolu tekmovanja v prvi republiški moški odbojkarski ligi je Pomurje iz Murske Sobote gostovalo pri Šempetru, Emona Commerce Ljutomer pa na Bledu. Prijetno so presenetili odbojkarji Pomurja, saj so premagali Šempeter s 3:1. Sobočani so tokrat zaigrali dobro in zasluženo zmagali. Škoda le, da so se malo prepozno spomnili, da je potrebno na vsaki tekmi igrati resno do kraja. Bled pa je premagal Emono Commerce Ljutomer s 3:2. V razburljivi tekmi bi lahko zmagali tudi Ljutomerčani. Moštvi sta igrali v postavah — POMURJE: Ratkai, Žalik, Šiftar, Gobec, Vnuk, Poredoš, Novak, Klement, Hochstater, Goršek, Časar. EMONA COMMERCE LJUTOMER: Drvarič, Onišak, Krajcar, Prelog, Zidar, Rajnar, Šumak, Savič. V zadnjem kolu Pomurje gosti Bled, Ljutomer pa Topolšico.
V predzadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski odbojkarski ligi vzhod je Prevalje premagalo Mladost iz Murske Sobote s 3:1. Pomurje je bilo prosto. V zadnjem kolu pa bo pomurski derbi med Pomurjem in Mladostjo.
ROKOMET
BAKOVČANI DOBILI POMEMBNO SREČANJE
V enaindvajsetem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci gostila dobro ekipo Drave s Ptuja. Srečanje se je končalo z zmago Bakovčanov s 26:24. Gostitelji so bili v prvem polčasu boljši tekmec in vodili s petimi goli razlike. Žal pa so v nadaljevanju dopustili, da so se jim gostje približali na en sam gol prednosti. Vseeno pa so uspeli vodstvo obdržati in so zasluženo zmagali. Pomurka Bakovci je igrala v postavi: Miljevič, Žugelj, Žalodec 1, Horvat, J. Buzeti J, Meolic 2, Š,. Lovenjak 3, Okre-ša 7, Petek 8, A. Lovenjak 4, B. Buzeti. V prihodnjem kolu Pomurka Bakovci gostuje v Izoli pri Ferrotehni.
ZMAGI KROGA IN MLADINCA
V drugem spomladanskem kolu prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi vzhod so pomurske ekipe dosegle polovičen uspeh. Vodilni Krog je v Velenju premagal domačo ekipo z 20:13. Najboljši strelci pri Krogu: Meolic 6, Varga 4 ter Šernek in Titan po 3. Mladinec je v Murskih Črncih premagal Fužinarja z Raven. Najučinkovitejši pri Mladincu: Gregorinčič 10, Makovec 7 in Buzeti 5. Slovenj Gradec je premagal Polet iz Murske Sobote s 27:20. Najboljša strelca sta bila Škraban in Kreft. Pivovarna Laško pa je premagala Radgono s 33:12. V prihodnjem kolu bo v Krogu derbi tekma z;a prvo mesto med Krogom in Pivovarno Laško, v Murski Soboti bo pomurski derbi med Poletom in Mladincem, Radgona pa bo gostila Slovenj Gradec.
BD MURA KROG
Proslavili bodo 40-letnico
Člani Brodarskega društva Mura iz Kroga-.so/ffa letni skupščini ugodno ocenili lanskoletne rezultate. Zlasti so bili uspešni pri zagotavljanju potrebnih sredstev za nemoteno delovanje in tekmovanja, nekoliko manj pa z doseženimi tekmovalnimi rezultati, na kar so vplivale tudi poškodbe. Dogovorili sc se, da bodo letos'posebno skrb namenili praznovanju 40-letnice delovanja čustva. Ob jubileju, ki ga bodo proslavili v avgustu, nameravajo na tekmovanje v Krog pritegniti tudi nekatere reprezentante. Sicer pa bodo tudi letos organizirali tradicionalno kajakaško prireditev Mura 91. Prav tako želijo letos dokončati gradnjo društvenih objektov: čolnarne, vodovoda in sanitarij. Na skupščini so‘si izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali dosedanjega podpredsednika Alojza Kovačiča.
— BD BISTRICA---------------------------------
Letos več za tekmovalni šport
Tudi v Brodarskem društvu BISTRICA so pregledali delo v lanski sezoni in izvedli volitve.
Večino nalog, ki so si jih zadali, so uspešno uresničili. Zaradi zelo dobrih rezultatov sta bili Tina Jakšič in Anita Gjerek izbrani v republiško žensko mladinsko reprezentanco v spustu, Andrej Utroša pa v mladinsko moško reprezentanco v spustu. Največ sredstev in dela pa so člani društva vložili za dograditev Kantine pri Muri (društveni prostori), za izvedbo tradicionalne prireditve Bistrica 90 (tekmovanje v spustu, srečelov, zabava) ter za ureditev slalomske proge na reki Muri. Novi predsednik bistriškega društva za kajak in kanu je postal Ladislav Gal, program dela pa se bistveno ne razlikuje od lanskega — nadaljevali bodo torej športno dejavnost, dograjevanje društvenih prostorov in rekreacijo za starejše člane. Med novimi nalogami pa je predviden tečaj za sodnike kajakaških tekmovanj na divjih vodah.
JOG
Priznanja nogometne zveze
Jugoslavije
Pomurje se je že neštetokrat izkazalo kot odličen organizator republiških, državnih in mednarodnih športnih prireditev ter vzoren gostitelj priprav vrhunskih športnikov. Skoraj ne mine leto, da ne bi bili pomurska metropola Murska Sobota, Radenci ali kateri drugi kraj v najsevernejšem delu Slovenije organizator državnega prvenstva ali gostitelj priprav državnih reprezentantov med zahtevnejšimi mednarodnimi, evropskimi ali svetovnimi tekmovanji. Odlične možnosti za priprave in velika gostoljubnost Pomurcev pa so tudi pripomogli k izredno dobremu počutju vrhunskih športnikov, kar je ugodno vplivalo na rezultate na tekmovanjih.
Samo spomnimo se, da je bila pred dnevi Murska Sobota organizator letošnjega državnega prvenstva za člane v rokoborbi v grško-rimskem slogu, kar je bila tudi zadnja presku-šnja najboljših jugoslovanskih rokoborcev pred nastopom na evropski sceni. Murska Sobota bo v kratkem gostitelj srečanja nogometnih reprezentanc Hrvaške in Slovenije, kar bo gotovo pravi nogometni spektakl in enkratni športni dogodek. Slišati je bilo predlog, da bi letos novembra prišla na priprave v Mursko Soboto nogometna reprezentanca Jugoslavije pred kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo z Avstrijo. Poleg tega pa se bo letos v Pomurju prav gotovo zvrstilo še nekaj zahtevnih športnih prireditev.
Za izkazano gostoljubnost in pripravljenost pomurskih športnih in drugih delavcev, da omogočijo najboljše razmere za priprave vrhunskih športnikov, se je javno zahvalila Nogometna zveza Jugoslavije. Na slovesnosti v hotelu Diana v Murski Soboti sta predsednika slovenske in jugoslovanske nogometne organizacije Rudi Zavrl in dr. Marko Ilešič ob navzočnosti predsednika skupščine občine Murska Sobota Andreja Gerenčerja, vodilnih delavcev podjetij Mure in Radenske ter delavcev Občinske športne zveze, Nogometne zveze Slovenije in Nogometnega kluba Mura podelila priznanje Nogometne zveze Jugoslavije. Priznanje — POHVAL-NICE za prispevek k uspehu jugoslovanske A nogometne reprezentance v kvalifikacijah in svetovnem prvenstvu v Italiji so prejeli: Vili Žižek, Drago Posavec, Nogometni klub Mura, Hotel Diana in tovarna Mura. Kot je znano, se je državna nogometna reprezentanca za kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu v Italiji s Severno Irsko pripravljala v Murski Soboti in dosegla uspeh, saj je v gosteh igrala neodločeno 1:1. To je bilo že drugič, da so najboljši jugoslovanski nogometaši prišli na priprave v Mursko Soboto. Na slovesnosti, ob podelitvi priznanj, pa so se spomnili nekdanjega igralca Mure Vlada Horvata, sedaj invalida na vozičku. Med pripravami v Murski Soboti je namreč državna reprezentanca odigrala nogometno tekmo s soboško Muro, katere izkupiček je bil namenjen njemu. Nogometna zveza Slovenije je ob tej priložnosti izročila Vladu Horvatu 10.000 dinarjev. Vsekakor lepa, humana gesta.
Feri Maučec
18. APRILA 1991
Stran 17
kronika
Drevo ubilo
LJUDJE IN OROŽJE
ZAPLENILI 7500 NABOJEV
Jožeta
Na Hotizi in v okolici je boleče odjeknila vest o smrti Jožeta Koroša iz Hotize številka 84. Po poklicu je bil mizar, nazadnje pa je delal v lendavskem Varstroju. Kljub temu, da je bil invalid, je bil zelo prizadeven delavec, ki je našel čas še za igranje na harmoniko. Svoj čas je izdeloval tudi čolne za vožnjo po rokavih Mure, ki so jih naročali ribiči. Tudi sam je rad namakal trnek. Jože, ki je bil star 59 let. je ta čas urejal dokumentacijo zaradi invalidske upokojitve.
Ne bomo se spuščali v podrobnosti, kaj vse je bilo krivo za nesrečo, ampak bomo nanizali le to, kar so nam povedali delavci organov za notranje zadeve. Jože Koroša je v nedeljo v poznih popoldanskih urah pomagal pri podiranju dreves. Z njim sta bila Ivan Zemljič in Martin Lebar, oba iz Hotize, sicer pa bližnja soseda. Uspešno so podrli (z motorno žago seveda) dve drevesi, zataknilo pa se je pri 18 metrov visoki in 53 centimetrov debeli jelši. Ta je bila nagnjena na gospodarsko poslopje, zato so, da bi padec usmerili v drugo smer, v višini 5 metrov privezali vrv, s katero so drevo vlekli. Ker pa ni in ni hotelo pasti, je Koroša odšel do jelše in v rez zabil zagozdo, da bi tako pospešil padec. Drevo je nato končno padlo 3 metre stran od štora, pod seboj pa je pokopalo Jožeta Koroša. Ta se zaradi težke hoje ni uspel umakniti v drugo smer.
Ponesrečenec brez čelade
.Mnogi sopotniki na motornih kolesih ali kolesih z motorjem nimajo čelade s čemer precej tvegajo. Konkreten dokaz za to trditev je nesreča, ki se je 14. aprila zgodila v Mali Polani. Tega dne ob 22. uri se je Jože Horvat, 20 let, iz Brezovice peljal s kolesom z motorjem skozi to naselje, zadaj pa mu je delal družbo sopotnik Jože Zadravec, 24 let. prav tako iz Brezovice. V Mali Polani pri domačiji številka 101 sta se srečavala z osebnim avtom, vendar voznik kolesa z motorjem hitrosti menda ni zmanjšal, ampak je le. da bi se izognil avtu, zapeljal na desno bankino. Tedaj pa ga je začelo zanašati in hip zatem sta padla. Voznik kolesa z motorjem Jože Horvat, ki je imel čelado, je dobil le odrgnine po obrazu, Zadravec, ki čelade ni imel, pa se je hudo poškodoval po čelu, levem očesu in poškodoval si je celo možgane.
Z motorjem na njivo
Prejšnji četrtek ob 19.40 se je Alojz Grut, star 27 let, iz Mekot-njaka v ljutomerski občini peljal z motorjem MZ 250 po lokalni cesti Ljutomer—Branoslavci. Menda je vozil z neprimerno hitrostjo, zato ga je pred Cezanjevci v blagem levem ovinku zaneslo in je zapeljal na bankino, po kateri je vozil kakih 10 metrov, nato pa se je »znašel« na njivi, na kateri se je z motorjem prevrnil in se hudo poškodoval.
Ne vemo sicer, kakšne so dosedanje vozne izkušnje tega motorista, radi bi pa opozorili, da mnogi vozniki težkih motorjev pretiravajo: kot pobesneli drvijo, često v skupinah, skozi naše vasi, ne upoštevajo omejitev vožnje in tvegajo svojo glavo. Nevarni so seveda tudi za pešce!
Na nedavni tiskovni konferenci na Upravi za notranje zadeve so posredovali tudi podatke o poskusih za nezakonito posest in nošenje orožja. Sicer niso navedli, iz katerih območij so bili kršilci, dejstvo pa je, da so lani obravnavali 64 takih prekrškov, kar je 8 manj kot leto prej. Nelogično se zdi, da je tako, toda treba je upoštevati, da so v lanskem letu zlasti Hrvatje zelo liberalizirali možnosti za legalni nakup orožja, zato ga ljudem ni bilo treba v tolikšni meri poskušati pretihota-PltL Drugače je seveda v Sloveniji, kjer nabavnega dovoljenja za pištolo skorajda ne moreš
Z avtom v vogal hiše
Jože Gerič, 80 let, iz Lendave zdaj najbrž obžaluje, ker je prepustil krmilo osebnega avta MS-359-59 mladoletni hčeri K. G. iz Lendave, Partizanska 26. To se je zgodilo 14. aprila ob 19.10 uri v Bogojini. Dekle, staro 17 let, je ob začetku vožnje močno pritisnilo na ročico za plin, zato je avto zaneslo na levo, nato je voznica zavila na desno, vendar tudi to ni pomagalo — vozilo pač ni obvladala — in je avto trčil s prednjim desnim delom v vogal stanovanjske hiše številka 65. Jože Gerič, ki je sedel na prednjem desnem sedežu, se je hudo poškodoval po glavi, saj si je na njej zlomil kost, povrh pa je dobil še pretres možganov. K.G., ki je sedla za volan avta, čeprav še nima izpita, pa je dobila le odrgnine.
Preprečili večja požara
Janko Rožman, delavec na farmi v Lutvercih, je 10. aprila kmalu popoldne opazil, da se iz mehanične delavnice kadi. Poklical je sodelavce, ki so z gasilnimi aparati ogenj pogasili. Izvedenec je ugotovil, da je goreti začelo zaradi izrabljenosti električnega kabla na vrtalnem stroju. Ogenj je sicer zajel še plastično posodo z 10 litri nafte. Pomoč zunanjih gasilcev ni bila potrebna.
Tudi v ljutomerskem Marlesu, kjer je začelo goreti 13. aprila, so bili uspešni in preprečili širitev ognja. Le-ta je sicer izbruhnil ob 5.40 uri na strehi sušilnice med dimnikom kurilnice in silosi za oblance in žagovino. Iskre, ki so uhajale iz dimnika, so vnele žagovino na strehi, vendar so jih pravočasno opazili in pogasili.
POGLED NA TRŽNICO
Vas zanimajo cene, po katerih so v začetku tega tetina prodajalci nudili razna živila na tržnici v Murski Soboti? Mi smo bili radovedni in pripravili tale pregled: solata endivija 40, solata ledenka 70, korenje 50, čebula 30, nova čebula 70, krompir 6—10, paradižnik 80, špinača 60, ohrovt 40. cvetača 60. jajca 2—2,5, jabolka 25—30, zeljne glave 25, hruške 35, grozdje 100, pomaranče 30, banane 40, limone 30. redkvica (šopek) 30, motovilec 150. čebulček 0,5 litra 50. hren 50, rdeči radič 60, kivi 60, česen 120. kumarice 50 dinarjev.
-------1 Ivan Špilak
V sončnem sobotnem dopoldnevu smo se na turniškem pokopališču poslovili od Ivana Spi-laka — podpredsednika lendavske občinske skupščine.
Ivan. — priljubljeni Vanek — se je rodil petindvajsetega maja 1945 kmečkim staršem v Brezovici kot najmlajši izmed petih otrok. Potem ko si je leta 1966 ustvaril družino, si je enajst let nabiral znanje in izkušnje ter denarna sredstva v tujini. Po vrnitvi si je z garanjem, pridobljenim znanjem in izkušnjami ustvaril moderno kmetijo, znano daleč naokrog. To svojo ljubezen do zemlje in kmetovanja je prenesel tudi na sinova. Vseskozi je ustvarjalno sodeloval pri kmetijski zadrugi, zadružni zvezi Slovenije, bil je poslanec republiške skupščine. Njegovo delo v vaški, krajevni skupnosti ter občini pa je vidno na vsakem koraku.
Bil je med ustanovitelji Slovenske kmečke zveze-ljudske stranke in tudi njen predsednik v občini Lendava.
POROKE
MATIČNI URAD GORNJA RADGONA — Milica Trstenjak, servirka iz Gornje Radgone, in Janez Štaman, iskalec zaposlitve iz Gornje Radgone.
MATIČNI URADI ŠO MURSKA SOBOTA — Ernest Hul, skladiščnik iz Krneč, in Cvetka Črešnjovnjak, gospodinja iz Krneč; Jože Hrastnik, absolvent iz Topolšice, in Alenka Šomen, absolventka iz Murske Sobote; Janez Legen, avtomehanik iz Rakičana, in Milena Žalig, šivilja iz Rakičana; Damir Ivančič, miličnik iz Murske Sobote, in Nataša Abraham, ekonomska tehnica iz Černelavec; Venčeslav Kociper, poljedelec iz Odranec, in Irena Jerebic, poljedelka iz Beltinec; Simon Volf, natakar iz Kobilja, in Silva Kutoš, natakarica iz Bo-donec; Stefan Špilak, zidar iz Vi-donec, in Blanka Škraban, šivilja iz Strukovec.
ČESTITAMO!
SEGRAP..
LJUTOMER
servis in mednarodna trgovina z avtomobili in tehničnim blagom
GORNJI LAKOŠ 97 a 69220 LENDAVA tel: 069 76-020
RS
dobiti. S to ugotovitvijo seveda ne želimo spodbujati poskusov ilegalnih nakupov, kajti tudi brez takih »priporočil« trg orožja deluje. Spomnimo naj, da se pod orožje štejejo tudi plinske pištole, ki ne ubijajo, ampak omamljajo. O povsem konkretnem »preizkušanju« smo na tem mestu pisali pred kratkim, ko smo obravnavali prekršek v enem izmed gostinskih lokalov v radgonski občini.	„
Organi za notranje zadeve oziroma cariniki so lani' na mejnih prehodih na območju Pomurja in v notranjosti naše pokrajine zasegli 10 pištol, 3
Odšel je po hudi bolezni, v trenutku, ko bi njegovo znanje, izkušnje in dobroto najbolj potrebovali. Odšel je tiho, brez slovesa. ravno tako, kot je tudi živel. Odšel je v trenutku, ko bi lahko začel uživati sadove svojega dela, saj so dobro vzgojeni otroci že postali sposobni gospodariti.
Čeprav je vedel za svojo težko bolezen, je bil ves čas dobre volje. iz njega so žarele vedno nove zamisli za boljše in uspešnejše delo, tako doma kot v širšem okolju. Nikdar se ni potožil, bolečine je prenašal molče, tako kot je sam rad rekel, da po dežju pride sonce, je verjel v ozdravitev. Toda bolezen je nezadržno napredovala in kakršnokoli izboljšanje je postajalo le neizpolnjena želja.
Naš Vanek je bil človek, ki ni poznal napora: človek, ki je bil vedno pripravljen pomagati tako z nasvetom kot tudi materialno: človek, ki se je v vsakem trenut
Po določilih 44. člena Statuta na osnovi sklepa delavskega sveta razpisna komisija pri DP Segrap separacija, gradbeništvo, prevozi Ljutomer, p.o., Glavni trg 13 PONOVNO RAZPISUJE prosta dela
DIREKTORJA
Kandidat za opravljanje navedenih del mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati tele pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali tehniške stroke,
— da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 2 leti na vodilnih delovnih mestih,
— da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organiziranje ter vodenje poslovanja podjetja. Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj se v 15 dneh po objavi prijavijo s pisnimi vlogami z dokazili in obvezno predložitvijo programa razvoja podjetja na naslov: Segrap Ljutomer in na ovojnici pripišejo »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka.
•	avtomobilske gume
•	akumulatorji
•	avtoelektrika
•	dodatna oprema za avtomobile
Velika ponudba nadomestnih delov tudi za tovornjake
•	gume tudi za TRAKTORJE
Gume za osebna vozila — pri gotovinskem plačilu 10% popust in brezplačna montaža.
PRODAJALNA ponuja še:
•	motorna olja, masti
•	motorne žage, vrtne kosilnice,
•	kosilnice za vinograde
•	^vtoprikolice
Možnost nakupa na posojilo tudi za večjo količino rezervnih delov • DELOVNI ČAS: 7 do 16, sobota 9 do 12
Poleg trgovine najmodernejša servisna služba za vse avtomobile
INFORMACIJE TEL: 069 76-020
revolverje, 2 vojaški puški starejše izdelave, 1 lovsko puško z risano cevjo, 5 lovskih pušk z gladko cevjo, 6 malokalibrskih pištol, 14 plinskih pištol, 5 raketnih pištol, 18 kosov hladnega orožja (noži, boksarji), 7543 nabojev za pištole, 844 nabojev za lovsko šibernico, 1805 malokalibrskih nabojev, 680 plinskih nabojev, 2920 raket in — verjeli ali ne — 13 893 petard. Tako so (petarde) marsikomu preprečili izživljanje, množico ljudi pa so obvarovali, če že ne nevarnosti poškodb, pa vsekakor strahu pred poki.
š. s.
ku znal tudi pošaliti. Odšel je človek, ki je vedel za svojo bolezen, a je kljub temu tuhtal, svetoval, razmišljal, samo da bi bilo njegovim domačim, sosedom in vsem nam bolje. Vse povedano je le delček tistega, v kar so vtkano njegovo delo, znanje in dobrota. Vse to je zapisano v zgodovino našega kraja in pomurskih ravnic. Njegova sled je vidna na njivah od Brezovice do Renkovec, od Dobrovnika do Lipe. In nazadnje je njegovo delo vidno tudi v siju luči na cerkvenem zvoniku turniške cerkve, a tega Vanek ne bo več občudoval.
Razsvetljen zvonik bomo ob večerih občudovali vsi mi, njegovi dolžniki, kajti ni besed, s katerimi bi se mu lahko zahvalili za vse, kar je storil za naš kraj, občino in pokrajino ob Muri.
Polje, kdo bo tebe ljubil... poje pesem. Da, kdo bo ljubil to našo zemljo in jo obdeloval s tolikšno ljubeznijo, kot jo je Vanek?
Okna in vrata KOPLAST so izdelana iz umetnih materialov in se uvrščajo v najvišji evropski kakovostni razred. Njihov videz je eleganten in ustreza vsem arhitekturnim zahtevam sodobnega časa. Naša ponudba omogoča kupcem popolno izbiro pri odločanju glede stila, oblike in velikosti oken ter vrat. Ponudimo lahko tudi zapiranje balkonskih lož, zimskih vrtov ter možnost kombinacije z vsemi senčili (rolete, polkne, žaluzije).
KOPLAST. plastični izdelki, p.o.
63210 Slov. Konjice, Tovarniška 2
Tel.: cenit. (0S3) 754-911
Telex: 33566
[^KOPLAST
Fax: (063) 753-901
RADENCI
Vabimo Vas v hotel Radin
v petek, 19. aprila 1991, ob 20.00 uri na veliko zabavno-glasbeno prireditev
»EURO TOP FASHION
SODELUJEJO:
— 14 butikov iz Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Nemčije, Italije
_ in Jugoslavije
— Simona Weis
— Sanja Novinc — ansambel Šarm
Informacije in rezervacije:
hotel Radin
telefon: 069 65-006, 65-331
telefax: 069 65-054
M
v*Uica 52, 86000 Murska Sobota Tat 086 22-240
NOVA POTOVALNA AGENCIJA ZA VAS!
•	Še nekaj prostih mest za prvomajski izlet v Španijo!
•	Organiziramo izlete za osnovnošolce, maturante, sindikalne in druge skupine!
POKLIČITE NAS! Telefon in telefax: (069) 22 240
Mercator-Trgoavto
MEDNARODNO TURISTIČNO PODJETJE Valčtca d. o. o.
Podjetje HORSER in Mercator TRGOAVTO iz Kopra imata najširšo ponudbo rezervnih delov za avtomobile
Stran 18
VESTNIK, 18. APRILA 1991
pisma, mnenja, stališča
KMETIJSTVO PA
Na začetku naj povem, da sem dolgo razmišljal ali naj kaj napišem, ker sem se zavedal, da brez zamere ne bo šlo.
Po radiu sem poslušal povzetek z zadnjega zasedanja skupščine Murska Sobota o razvoju kmetijstva. To je bila že druga razprava na to temo. Med tem Časom pa ni manjkalo ostrih, pa tudi neupravičenih kritik na račun sekretarja za kmetijstvo g. Slavka Horvata. V zadnjem času prebiramo članke, nekateri smo osebno prisotni na razpravah, kjer govore o nesposobnosti republiškega ministrstva za kmetijstvo. Predlaga se celo, naj dr. Jože Osterc odstopi. To ni nič novega. Najprej so zahtevali odstop podpredsednika vlade dr. Mencingerja, potem ministra za kulturo, na vrsto pa pridejo vsi drugi. Vzrok pa je isti. Nobeden ne more zagotoviti toliko sredstev kot bi jih porabniki želeli.
Pa se povrnimo k soboškemu problemu. Opravičujem se, ker iz objektivnih razlogov seji nisem mogel prisostvovati. Razpravljale! (po radiu) so opozorili na že dolgo znane in tudi v zadnjem času nastale probleme. G. Horvat, sekretar za kmetijstvo, je v svoji razpravi omenil tudi zadrugo. Programirati ta čas na zadružni osnovi nima nobenega opravičila. Vemo, da je pred sprejetjem zakon o zadrugah. Vemo, da celo na zadružni zvezi ne pričakujejo, da bi bilo po novem vključenih v Sloveniji več kot 20 odstotkov kmetov. Koliko bo to v soboški občini, bomo videli.
Računati pa je treba, da bo precej dobrih tržnih proizvajalcev ostalo izven zadruge. Občina in njen izvršni svet morata tudi s tem računati. Stri-
njam se s Francem Horvatom, v.d. preds. SKZ-LS, da se zberemo in zastavimo cilje, ki jih želimo doseči na področju kmetijstva. Ne bi pa želel, da se to začne z obrestno mero, z regresi, krediti in s tem tudi konča.
Prehajamo s planskega na tržno gospodarstvo. Na to smo se tudi kmetje dolgo sklicevali in pričakovali. Naj spomnim tiste, ki so bili prisotni na eni od sej zadružnega sveta KZ Pa-nonka, ko je takratni podpredsednik ABC Pomurke g. Štefan Hajdinjak povedal: Ne želite si tržnega gospodarstva, ker se bo takrat kmetijstvo znašlo v težkem položaju.
Toda tržno gospodarstvo postaja stvarnost z vsemi svojimi posledicami.
V soboški kot demografsko ogroženi občini imamo pripravljen tako imenovani projekt Goričko. Po moje je to dolgoročni projekt, ki pa ne bo slonel na planskem gospodarstvu. V kolikšni meri bo uresničen, bo odvisno predvsem od posameznikov, kmetov, obrtnikov in drugih slojev. Pri uresničitvi tega lahko družba pomaga z določenimi sredstvi, seveda takrat, ko ugotovi upravičenost.
Kako od tod naprej, pa naj bi odgovorili na raznih sestankih. To vprašanje pa sem postavil tudi na enih od prejšnjih sej skupščine občine in na drugih mestih. Na to vprašanje pa nihče ne ve ali pa noče odgovoriti.
Po mojem razmišljanju je potrebno zainteresirati predvsem mlade, tako na Ravenskem kot tudi na Goričkem, da bodo začeli razmišljati, kako žago-
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vesnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Prispevki na tej strani niso lektorirani.
spodariti na zemlji, ki jim je na razpolago in tudi morebitno dodatno (občinski zemljiški fond), da iz nje iztisne čim več. Da pa bodo mladi začeli o tem razmišljati, pa je nujno razrešiti nekatere socialne probleme. SKZ-LS je dala pobudo za izdelavo študije o tako zvani nacionalni pokojnini, v upanju, da bo ta pravičnejša ne samo do kmečkega, ampak tudi do drugih slojev delavstva, ki so sedaj na repu.
Iz zgoraj omenjenega sledi, da bo ali naj bi bil vsak zase načrtovalec, sam pa si bo iskal človeka, ki mu bo izdelal podrobnejši plan.
Pripomniti moram, da imamo poleg že znanih »nasprotnikov« kmetijstva novega — to pa je stranka zele-
nih. Ti so s svojim predlogom (amandmajem) zavrli melioracije. Predlagajo kmetom, naj več delajo -ročno okopavanje. Govorijo o ponovnem zamočvirjenju melioriranih površin. Grejo celo tako daleč in pravijo, da imamo na Goričkem dosti neobdelane zemlje, ki se brez melioracij lahko usposobi za pridelavo.
In za konec. Bodimo strpni! Kmetijstva ni mogoče obravnavati mimo drugega dela gospodarstva. Sprijazniti se bomo morali s kruto resnico, da se bomo morali vsaj nekaj časa opirati na lastno sposobnost in iznajdljivost. To pa ne pomeni ostati na tem, kar imamo.
Karel Franko, Puconci 33
i Južni dei Sobote brez mesa J
Po ukinitvi mesnice ob Tišinski ulici v M. Soboti, je ostala ■ Iza južni del mesta še edina mesnica pri samopostrežni trgovini v B Cankarjevem naselju. Pred kratkim so se pa mesarji in trgovci | ■ dogovorili, da bodo tudi to mesnico ukinili in jo prenesli v center ® mesta, se pravi v centru bodo obstoječo razširili na račun doseda- | I nje trgovine, trgovino na periferiji mesta pa bodo razširili na ra- _ J čun dosedanje mesnice.
Pri tem se pa vsi skupaj ne ozirajo na potrebe in želje obča- ■ Inov, ki z nejevoljo spremljajo vesti o teh spremembah, saj bo na I ta način ostala južna polovica mesta M. Sobota brez mesnice, v ■ g centru mesta bodo pa kar tri. Dve od teh treh mesnic pa nimata " Initi enega parkirnega prostora na razpolago, kar ima sicer nekaj ® pozitivnega v sebi glede pešhoje nakupovalcev, toda iz prakse ve- I Imo, da vsakdo nima časa nakupovat mesa kilometer daleč peš. J Primoran bo iti povečevati prometno gnečo v center mesta, kjer B I je ob nakupovalnem času tak promet, da se je celo pešcu težko n prebijati skozi. Ukinjevalci mesnice se sklicujejo na nerentabil- B | nost, v katero pa krajani ne verjamejo glede na promet, ki ga g ■ vsakodnevno videvajo. Kdo ima prav, bo pa dokazal mesar priva- ■ tnik, ki se bo verjetno v kratkem pojavil s svojo mesnico v južni B L polovici mesta.	Jože Brunec Kocljeva 6, M. Sobota 5
■tMHOiMBiaaaiaBMUMnaiMMJI
Piščančji ocvirek
Piščanci, ki pridejo v trgovine oziroma prodajalne mesnih izdelkov iz Agromerkurja v Murski Soboti, so v zadnjem času dokaj >zani-mivo< blago. Ko jih natančneje pogledaš, opaziš, da je na njih kar precej perja. Najbrž ni mišljeno, da bi si iz njih delali solato? Noja, tudi precej >rdečega soka< je v posameznih delih mesa (bedre, perut-ke), pa bi se morda dalo kaj kombinirati?	_a;
Gostilna Rajh Bakovci sprejme v redno delovno razmerje KV natakarja ali natakarico z najmanj enim letom delovnih izkušenj in znanjem nemškega jezika. Delovno razmerje je za nedoločen čas — nastop dela po dogovoru.
Poleg tega obveščamo maturante gostinskih šol, da sprejmemo:
— 2 pripravnika(-ci) — smer natakar, — 2 pripravnika(-ci) — smer kuhar. Po končanem pripravništvu možnost redne zaposlitve. Pisne prošnje maturantov sprejemamo do 20. maja 1991.
SAUBERMACHER-komunala podjetje za odstranjevanje odpadkov Murska Sobota d.o.o. Murska Sobota, Kopališka 2
na podlagi sklepa skupščine
razpisuje
prosto delovno mesto
direktorja
za dobo štirih let.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali ustrezne tehnične smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na področju prodaje ali vodenja,
— organizacijske sposobnosti,
— pozitiven odnos do varstva okolja, — zaželjeno je znanje nemškega jezika.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: SAUBERMACHER-komunala M. Sobota d.o.o., M. Sobota, Kopališka 2, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v osmih dneh po izbiri.
TAMAŠ, d.o.o.
GORNJA BISTRICA 130 a pri Črenšovcih, tel. 70 270
• ženska, otroška in moška konfekcija
• sprejemamo naročila za dekliške obleke za prvo obhajilo in za krst
UGODNOST: — nizke cene — obročno odplačilo brez obresti
PRINCES
izposojevalnica poročnih oblek
ROZIKA SANTRO, LIPOVCI 244, tel. 41 121 (pri železniški postaji Beltinci)
• Izjemno lepe ženske poročne obleke so vam pri nas na voljo za vaš najslovesnej-ši trenutek v življenju!
mfiRKETIIlG IR SERVIS
varilne opreme Lendava, d.o.o.
Naša blagovna znamka:
varstroj®
Industrijska cesta 4a.„.
YU-69220 Lendava, Slovenija
Telefon: h.c. (069) 75-271
Prodaja (069) 75-120. 75-106
Servis (069) 75-640. 75-646
Telex 38 638 YU Varle
Telelax: (069) 75-277
VABI K SODELOVANJU
diplomirane ekonomiste — smeri:
— zunanja trgovina — notranja menjava
2 vsaj dvoletnimi izkušnjami s področja zunanjetrgovinske dejavnosti oziroma notranje menjave.
Ge izpolnjujete zgornje pogoje in želite uveljaviti svoje ambicije v mladem kolektivu, ki želi nadaljevati 25-letno tradicijo varilstva v Lendavi, se nam pridružite.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na zgornji naslov.
S prijavljenimi kandidati bomo opravili razgovor in z najustreznejšimi sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mese-čnim poskusnim delom.
IVc škropi v cvet !
SADJARJI .VINOGRADNIKI .VRTIČKARJI!
Ne škropite sadnega drevja v času cvetenja, ker je to v škodo vam sadjarjem in nam čebelarjem. Ne uničujte čebel.ki vam oprašujejo jablane, hruške, češnje in druge kmetijske rastline.Zavedajte se,da brez čebel ni plodov in ne semen.
Ne uničujte narave!
NARAVA SMO MII NE UNIČIMO JE!
MURA EUROPEAN FASHION DESIGN PROIZVODNJA OBLAČIL, Murska Sobota, p.o., Bijedičeva 2, 69000 Murska Sobota razpisuje delovno mesto
direktorja finančno računovodske službe v strokovnih službah podjetja.
Pogoji: dipl. oec. in 5 let delovnih izkušenj na finančnem področju.
Kandidati naj pošljejo prijave kadrovski službi Mure v 8 dneh od objave razpisa.
Na podlagi 16. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list SRS, štev. 7/74 in 42/89) in Odloka o razpisu referenduma za uve&bo samoprispevka v občini Murska Sobota za obdobje 1991 — 1996 (Uradne objave štev. 10/91) objavljamo
RAZGLAS
S KATERIM OBVEŠČAMO OBČANE OBČINE MURSKA SOBOTA, DA PREGLEDAJO SPLOŠNI VOLILNI IMENIK IN ZAHTEVAJO POPRAVKE NAJPOZNEJE DO 23. 4. 1991
Popravek v splošnem volilnem imeniku lahko zahteva občan ustno ali pisno, če on ali kdo drug ni pravilno vpisan na območju volišča, kjer ima stalno prebivališče, če je nepravilno vpisan v volilni imenik ali zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Splošni volilni imenik je razgrnjen na Sekretariatu za notranje zadeve občine Murska Sobota, Alija Kardoša 2 in na krajevnih uradih občine Murska Sobota.
Občani mlajši od 18 let, ki so v delovnem razmerju, se vpišejo v volilni imenik pri navedenem sekretariatu oz. pristojnem krajevnem uradu na osnovi zahteve občana in priloženega potrdila o zaposlitvi.
Občane, ki so spremenili naslov svojega stalnega prebivališča, pa tega niso prijavili pri prijavno-odjavni službi Sekretariata za notranje zadeve občine Murska Sobota oziroma pri pristojnem krajevnem uradu, prosimo, da to store takoj, najkasneje pa pet dni pred dnem, ki je določen za izvedbo referenduma.
Opozarjamo vse občane, da je prijavljanje vseh sprememb stalnega in začasnega prebivališča po zakonu obvezno.
Občina Murska Sobota Sekretariat za notranje zadeve
TEHNO IMPEKS, d.o.o.
Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049. odprto od 8. do 12, in od 13. do 16. ure.
PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
Posredujemo tudi prodajo za kupce iz Hrvaške.
SINDIKALNA PRODAJA ZELO UGODNO
SHIMANO
union.
B .P. CYCLE beietta THOMPSON
G0RSK0 K0L0 B.P. CYCLE MOUNTAIN BIKE
18 PRESTAV, na 3 OBROKE
ZA SAMO	din brez oprerie
Ril 4.950 din z opREmo in HOLLAND LOOK (ženski) S.bbO din INFORMACIJE	BESS - PRO MARKET
in	LJUBLJANA, ŠMART1NSKA 1 1
PRODAJA TEL: 061 310 935 FAX: 302 556
Vredni smo zaupan ja
vestnik. 18. aprila 1991
Stran 19
Radijski in televizijski spored od 19- do 25. aprila
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA-* MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
5.00 Prebujajte se z nami! (Pregled kulturnega in športnega dogajanja, vesel uvod v še bolj vesel konec tedna. Vse to samo z vami in za vas!), 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi po telefonih 069/21 232, 21 579, 17.00 Poročila, 18.00 21 232), 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Si-menon, nanizanka. 15.40 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.10 Lutkovna igrica. 18.30 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Po otoplitvi, avstral. serija. 21.15 Heroji, avstral. nadaljevanka. 22.10 Dnevnik 2. 22.30 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Ves tvoj, ameriški film.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Maribor. 19.00 Vi-deomeh. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.25 Koncert Big Banda in simfonikov RTV Slovenija. 22.35 Satelitski programi. 23.30 Yutel. 0.30 Satelitski programi.
9.15 Poročila. 9.30 Oddaja za mlade. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.40 Odlomki iz opere Nikola Šubic Zrinjski. 16.45 Poročila. 17.00 Pogovori o zna-
nosti. 18.15 Polna 19.10 20.00 film.
17.30 Hrvaška danes. Oddaja za mlade. 18.45 hiša, amer, nanizanka. Risanka. 19.30 Dnevnik. Druga ženska, nemški 21.35 Duoptrija. 22.25
Dnevnik. 22.45 Slike časa. 23.45 Yutel. 0.45 Poročila.
TV AVSTRIJA
13.35 Roseanne, 14.00 Sodnik Liebling, 14.45 Jutrišnji mojstri, 15.00 Otroški program, 15.30 Am, dam, des, 15.55 Zeleni pašnik, 16.10 Dusty, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi. 18.30 Bay-watch: Piratski otok, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Evro-policist, film, 21.15 Znane osebnosti kuhajo, 21.35 Tajna bratovščina vrtnice, 23.05 Šport, 23.25 Revolveraš Jimmy Ringo, 2. program
16.05 Skaljena poročna noč, film, 17.30 Pernati klovni, film o ptičih, 18.00 Pravica do ljubezni, 18.30 Milijonsko kolo, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Diagnoiza, 21.00 Znanost, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Čudno trpljenje Antona Brucknerja, 23.30 Zaljubljene ženske, film.
TV MADŽARSKA l|
8.35 V počastitev Toscaninija, pon. 9.50 Žrebanje lota. 9.55 Kača, srce in panterjeva glava, TV film. 15-50 Video novice. 16.0*5 Z jasno besedo. 16.55 Vprašanja kristjanov. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 18.00 Okno, uslužnostni program. 19.10 TV kino, napoved. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dallas, ameriška serija. 21.00 Panorama, svetovna politika. 22.00 TV kino: Orkestralne vaje, ital. film. 23.10 Madžarska privatno. 23.55 TV dnevnik. 0.10 Dnevnik ANTENNE 2.
5.00 Prebujajte se z nami! (Jutro in dopoldne na murskem valu — če boste z njim, vam bo gotovo manj dolgčas, pa še z ženo se ne boste kregali!), 10.00 Spored RS.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Poročila, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Spored RS.
'TV SLOVENIJA
8.35 Angleščina. 9.00 Radovedni Taček, ZBIS, Lutkovna igrica. 10.00 Alf, amer, nanizanka. 10.25 Zgodbe iz školjke. 11.25 Večerni gost. 12.10 Oči kritike. 15.50 Marlboro mušic show. 16.20 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Hugo, podvodni konj, amer, risani film. 18.35 Zdaj pa po slovensko. 19.10 Risanka. 19.30 Dnev-nik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žreba-nje 3 x 3. 20.35 Titanic. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Sova: Na zdravje!, amer. ‘ nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka; Ljubezen med tatovi, ameriški film.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 19.00 Muppet show. 19.30 Dnevnik. 20.00 Filmske uspešnice: CB postaje, ameriški film. 21.50 Satelitski program. 22.15 Yutel. 23.05 Satelitski progra-
12.00 Danes skupaj. 12.30 Slavček, mladinski film. 13.30 Risanka. 13.45 Mikser M, zabavna oddaja. 14'40 Zgodba o zeleni reki, dokum. film. 14.55 Folklorna oddaja. 15.40 Ex li-bris. 16.25 Poročila. 16.30 Tv avkcija. 18.00 Vrnitev na otok zakladov, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Rolling Thunder, ameriški film. 22.00 Dnevnik. 22.20 Športna sobota. 22.40 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 23.25 Yutel. 0.15 Poročila.
TV AVSTRIJA
12.30 Halo Avstrija, J 3.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.35 Ljubi gostje, 15.30 Otroški program, 17.00 Čas v sliki, 17.10 Šport, 17.30 Oddaja o ohranjanju narave, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Šou Rudija Carelija, 21.50 Manekenka in vohljač, 22.40 Dva ponorela psa, film, 0.10 Čas v sliki.
2. program
14.00 Dediščina Babiloncev, 15.00 Visoka hiša, 16.00 Moja ljuba belina, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdor me hoče? 18.00 Družina, razvedrilna oddaja, 18.30 Alpe-Jadran, reportaže, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Življenje je ena sama dolga reka, 21.45 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA j T^ilADTARSK?j^mADŽARSKA Tv MADŽARSKA
6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica, kulturni magazin. 9.05 Za otroke. 10.15 Dallas, pon. 11.00 Panorama, pon. 12.00 ^aš ekran, v srbohrvaščini. 15.25 Sosedje, pon. 15.55 Hišni prijatelj. 16.05 Trnjulčica, pravljični film. 17.35 Otroštvo, 4. del. 18.35 Delta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naslednji, prosim! 20.15 Senzacija na TV, amer. film. 21.50 Rock na odru, M. Varga. 22.40 Risanke Paula Driessna.
23.35 TV dnevnik.
9.00 Nedeljska kuhinja, 9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na pomurskem valu, 10.30 10 sekund — kviz, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV SLOVENIJA
9.00 Živ žav. 9.50' Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 10.15 V znamenju zvezd, nemška serija. 10.45 Muppet show. 11.10 Ansambel Franca Miheliča. 11.40 Obzorja duha. 13.10 Križkraž. 14.40 Saga o Forsytih, angl, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 To je tisto, ameriški film (čb). 18.50 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Posel je posel, nanizanka. 20.40 Zdravo. 21.25 Pesmi za Eurosong 91. 22.00 Dnevnik 3. 22.25 Kremplji in praske, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka.
Drugi program
14.00 Športno popoldne. 19.30 Dnevnik. 20.00 Bajke na Slovenskem, dokum. oddaja. 20.30 Bolwieser, 1. del nemškega filma. 22.35 Športni pregled. 23.05 Yutel.
HTV
9.45 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, serijski film. 13.55 Družinska oddaja. 14.25 Nedeljsko popoldne. 17.00 Ameriški film. 18.45 Risana serija. 19.30 Dnevnik. 20.00 Izza neba, dramska serija. 21.15 Dokumenti časa: Zločini KGB. 22.10 Dnevnik. 22.30 Športni pregled. 23.15 Trio Orlando. 0.15 YuteL
TV AVSTRIJA
12.10 Tednik, 12.30 Orientacija, 13.10 Družina, 13.35 Na pomoč, doktor prihaja, film, 15.25 Hiša v Jeruzalemu, 15.30 Otroški program, 16.10 Daktari, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 X-Large, oddaja za mlade, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sam nad seboj, 21.15 Ka-varnar Hawelka, 22.00 Vizije, 22.05 Le cinesi, operne serenade v italijanščini. 23.15 Dunajske pesmi, 0.00 Čas v sliki.
2.	program
10.15 Po sledovih Jamesa Cooka, 11.00 Mozartov program, 12.30 Kulturni pregled, 13.00 Tuja domovina, 13.30 Slike iz Avstrije, 14.15 Evrovizijske popevke, 15.00 Športno popoldne, 16.30 Svilena cesta po morju, 17.15 Klub za starejše, 18.00 Družina, 18.30 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sam proti mafiji, 21.55 Čas v sliki, 22.05 Psy, film, 23.35 Hunter.
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 10.00 Priče preteklosti. 10.15 Burleske. 10.30 Severni jeleni. 10.55 M. košarka. 14.00 Romantika v slikarstvu. 14.20 Videoklipi. 14.50 Bar-kochba. 15.40 Prvi raj, 2. del. 16.40 Program metodistične cerkve. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 As asov, film. 22.00 Večer arij, poje" Eva Marton. 23.00 Video strani.
5	.00 Prebujajte se z nami! (Prva in druga jutranja kronika, vremenski podatki, madžarsko zvočno pismo. Temu železnemu repertoarju bomo dodali še kakšno sočnost s te strani Alp!), 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9	.00 Ciciban, dober dan; Lutkovna igrica. 9.35 Slovenski ljudski plesi. 10.05 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 15.00 Obzorja duha. 15.20 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Radi ste jih poslušali: Sergio Endrigo. 17.25 Moped show v Portorožu. 17.50 Druga godba: Orkester Balkana. 18.25 Radovedni Ta-ček. 18.40 Alf, amer, nanizanka. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Kdor pride prepozno, nemška drama. 22.10 TV dnevnik 3. 22.35 Osmi dan. 23.20 400 let slovenske glasbe. 0.10 Sova: Ray Bradbury Theatre, angl, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka.
Drugi program
16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zelena ura. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Rezervirano za šanson. 22.40 Yutel.
I
9.15 Poročila. 9.30 Otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Izbrali smo za vas. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška serija. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Koncert ob dnevu planeta Zemlja. 21.00 Boljše življenje, nadaljevanka. 21.50 Zunanja politika. 22.20 Dnevnik. 22.45 Kinoteka Holly-wooda. 0.25 Yutel.
TV AVSTRIJA
10.30 Življenje je ena sama dolga reka, 12.00 Visoka hiša, 13.00 Čas v sliki, 15.00 Otroški program, 16.10 Skrivnostni živalski svetovi: V južni Ameriki, 16.35 Ding dong, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Mi, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport ob ponedeljkih, 21.15 Pogled s strani, 21.25 Peter Strohm, 22.15 Pasijon ljubezni, film, 0.05 Čas v sliki.
2.	program
16.35 Leksikon umetnikov, 16.45 Božje sledi, 17.30 Lipova ulica, 18.00 Družina, 18.30 Alpsko srečanje šaljivcev, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Gozdarska hiša Folkenau, 21.15 Kompas, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Mistik Ignacij. 0.15 Čas v sliki.
9.05 Teden, pon. 10.05 Legenda Negra Lea, brazilski film. 11.00 Delta, znanstveni poročevalec, pon. 14.00-Prenos zasedanja Parlamenta. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Koledar 1991, magazin. 19.00 Cim-bora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Primer za dva, nemška kriminalka. 21.10 Usodna vprašanja, debatni spored. 21.55 Umetnina tedna. 22.00 O glasbi za vsakogar, serija Z. Kocsisa. 22.40 TV dnevnik. 22.55 Dnevnik BBC.
5	.00 Prebujajte se z nami! (Izbirali boste pesem tedna, trgovino tedna, prodajali in kupovali,
za vse to sta na voljo številki 21 232 in 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno
telefonski 21 579!),
popoldne
(Začeli ga bomo s telefonskimi malimi oglasi, nadaljevali s poročili in zaključili s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9	.00 Zgodbe iz školjke. > 10.00 Šolska tv: Podivjana; zemlja. 10.50 Angleščina., 11.15 Sedma steza. 11.35 Osmi dan. 15.05 Angleščina. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Šolska tv.
18.10 Programski jezik logo. 18.20 Črni tulipan, kratki film. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Strast in paradiž, amer, nadaljevanka.
21.05 San Remo 91. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Black Adder, angl, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka.
Drugi program
16.00 Satelitski program.
17.30 Studio Koper. 19.00 Naša pesem. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota.
20.35 Večer nemške tv. 22.35 Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Program za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program, Staro za novo. 16.45 Poročila. ,17.00 SOS za vidro. 17.30 Mali svet. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Otroška bolnica, dokum. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Dnevnik. 22.50 Kino klub Evropa. 0.20 Yutel.
TV AVSTRIJA
9.30 Šolska tv, 10.30 Na pomoč, doktor prihaja, 12.05 Šport ob ponedeljkih, 13.00 Čas v sliki, 13.35 Roseanne, 14.00 Waltonovi, 14.45 Jutrišnji mojstri, 15.00 Otroški program, 15.05 Tudi pošaliti se je treba, 15.30 Am, dam, des, 16.10 De-grasi Junior High, 17.00 Mini čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Bay-watch, 19.30 Čas v sliki,. 20.00 Šport, 20.15 Po sledovih Jamesa Cooka, 21.07 Pogled s strani, 21.15 Dvojčici, film, 23.15 Ma-gnum.
2. program
17.00 Radioaktivnost, 17;30 Orientacija, 18.00 Družina, 18.30 Živalski kviz, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Da ali ne, 21.07 Reportaže iz tujine, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Klub 2.
8	.10 Studijski program, francoski film. 8.50 Telovadba za invalide. 9.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 15.50 Panonska kronika. 15.40 Oddaja za nemško narodnost. 16.15 Gospodarstvo. 16.30 Vaterpolo: Madžarska—Italija. 18.05 Varstvo okolja. 18.55 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Heroji, avstralska serija. 21.30 Studio ’91. 22.30 Poročilo s seje Parlamenta. 23.00 TV dnevnik. 23.15 Dnevnik BBC.
5	.00 Prebujajte se z nami!
10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (17.00 Poročila, 18.15 Poslušamo vas!), 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9	.00 Živ žav. 9.50 Kdor pride prepozno, nemška drama. 11.50 Strast in paradiž, amer, nadaljevanka. 15.25 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Bajke na Slovenskem, dokum. oddaja. 17.35 Risanke. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: AT, turško-nemški film. 21.55 Videogodba. 22.40 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Alf, amer, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka; V znamenju zvezd, nemška serija.
Drugi program
16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Koper. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna Sreda. 22.00 svet poroča. 22.45 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Satelitski program. 16.35 Poročila. 16.50 Naši likovni ustvarjalci. 17.20 Otroška serija. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Usode. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Re-agtime, ameriški film. 22.40 Dnevnik. 23.00 Znanstveni forum. 0.30 Yutel.
TV AVSTRIJA
10	.00 Šolska tv, 10.30 Cloud Dancer, film, 12.10 Reportaže iz tujine, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.35 Roseanne, Wicherto-vi in soseske, 14.45 Jaz in ti, 15.00 Otroški program, 16.10 Kot pes in mačka, 17.10 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Domotožje, film, 21.50 Dallas, 22.35 Mož, ki je ljubil ženske, 0.30 Čas v sliki.
2	. program
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Družina, 18.30 Ključavnica, pogled v zakulisje zvezd, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Žgoče skrivnosti, film, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Večerni šport.
TV MADŽARSKA
9	.10 Tretji kanal. 9.55 Heroji, pon. avstralske serije. 10.45 Studio ’91, pon. 16.30 Koszeg 1991. 17.30 Video novice. 17.45 Rehabilitacijski magazin. 18.05 Gospodarstvo. 18.50 Kamera, angleška serija. 18.55 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Gledališki večer, Shakespeare: Romeo in Julija, tragedija v dveh delih. 22.10 Novi svet, ilustrirana zunanjepolitična kronika. 22.55 TV dnevnik. 23.10 Dnevnik ZDF.
VESTNIK
5.00 Prebujajte se z nami! (Pet ur časa imate, da za pravočasno vstajanje ali za zamudo krivite murski val. Pozneje pa nič več!), 10.00 Spored RS.
16.00 Pomladno popoldne (Ob glasbi in informacijah posebej opozarjamo ljubitelje narodnozabavne glasbe: za vami bo od 18.00 Geza — zaigrali in zapeli boste po domače!), 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA
9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Alpe Jadran. 9.55 Popolni vohun, amer, nadaljevanka. 15.30 Alpe Jadran. 16.00 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Čas negotovosti, dokum. serija. 18.10 Pojoča žaba, Sonce, kratka filma. 18.40 ZBIS. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 21.00 Kulturni žurnal. 21.10 Tednik. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Ti in jaz, angl, nanizanka; Inšpektor Morse, angl, nanizanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Zdaj pa po slovensko. 21.00 Plesni nokturno. 21.10 Nemčija danes. 21.40 Tri četrtine sonca, slovenski film (čb). 23.15 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 16.45 Poročila. 17.00 Kriminalistika, popul.-znanst. film. 17.30 Otroška oddaja. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Dokum. oddaja. 19J5 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Dnevnik. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Yutel.
TV AVSTRIJA
10.00 Šolska tv, 10.30 Milijonsko kolo, 12.15 Klub za starejše, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.35 Roseanne, 14.00 Kung Fu, 14,45 Ulice sveta: moskovska Arbat, 15.00 Otroški program, 15.30 Am, dam, des, 16.10 Super babica, 16.35 Uspešnice in napotki, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Bay-watch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Jutrišnji cirkus, 21.30 Dvojčici, 23.05 Magnum, 23.50 Šport.
2.	program
13.45 Umetniški leksikon, 13.55 Šport, 17.15 Srečanje z živaljo in človekom, 18.00 Družina, 18.30 Povej resnico, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Reportaže iz Avstrije, 21.00 Triler, 21.30 Pozor, kultura, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Klub 2.
TV MADŽARSKA
8.00 Magazin za menežerje. 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev. 10.50 Razgibavanje, telovadba za invalide. 15.40 Koszeg 1991. 16.40 Panonska kronika. 17.00 Naštevanje mesecev. 17.30 Za najstnike. 17.40 Tretji kanal. 18.25 Gospodinjski tečaj. 18.50 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Hannay, angleška serija. 21.00 Kulturni magazin. 22.00 Domače ogledalo. 23.00 TV dnevnik. 23.15 Dnevnik BBC.
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
OVEN
BIK
DVOJČEK
Ona: Še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo, kot pa je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav v ničemer ne obvezuje.
On>Ne glej tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boš moral še presneto potruditi.
Ona: Bila boš krivična do svoje prijateljice, ki ti hoče samo dobro. Kako dolgo boš še hodila po svetu z napol zavezanimi očmi? Konec tedna pa se ti vseeno obeta vsaj delna izpolnitev tvojih vročih ljubezenskih želja ...
On: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi sprijaznitev z osamljenostjo. Namesto, da se sam sebi smiliš, se raje odpravi v veselo družbo in ... Nekdo že precej časa čaka na svojo priložnost, da se ti približa.
Ona: Pogovor s prijateljem te bo tako pomiril, kot tudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudi se, da bi ubogala >dobronamerne< nasvete, ampak raje delaj po svoji glavi. Presenečenje!
On: Če boš zatiskal oči pred resnico, boš prišel do spoznanja, da boš s tem škodil le samemu sebi. Nekaj te bo sicer hudo mamilo, vendar pa se ne boš mogel pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku ...
Ona: Še vedno te bo spremljala neverjetna sreča. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi se začela počasi zavedati, da lahko to tudi mine. S prijateljem se boš zapletla v nekaj lepega, kar pa bo na žalost le prehodne narave.
On: Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te peljal na popolnoma druga pota, kot pa si jih načrtoval. To ti bo sicer popolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prineslo neslutene avanture.
DEVICA
TEHTNICA
Škorpijon
Ona: Prijeten konec tedna bo znak, da so se tudi tebi začela odpirati prava vrata. Nikar se ne boj, ampak sprejmi izziv, ki ti ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo še nekaj nastalo, vsekakor pa se boš odlično zabavala.
On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa enostavno ne gre iz glave. Sicer bo rizik precej velik, a se bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev povsem pravilna.
Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stane veliko več, kot pa si morda misliš sama. Zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav.
On: Tokrat je na tebi vrsta, dokažeš svoje resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boš moral svojo pravo podobo, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, dajo izgubiš.
Ona: Zaljubila se boš: ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju, s tem pa še obilo drugih ugodnosti, ki so vezane na to.
On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo želeni duševni mir, pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec z morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo spravile v precejšnjo zadrego.
Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. Raje trdneje po-primi za delo in nehaj počivati na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Isto pa velja tudi za ljubezen.
On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena izmed teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerjem se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotela niti ona, še manj pa ti.
Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč, z nekom povsem drugim . ..
On: Žadrži se in ne skušaj za vsako ceno doseči vsega, kar ti pade na misel. Pozneje ti bo lahko še zelo žal, še posebej zato, ker lahko z nespametno potezo izgubiš zaupanje nekoga, ki te
STRELEC ima resnično rad.
Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa pri reševanju le teh.
On: Postajal boš vse bolj ljubosumen in nič več te ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, saj se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošteno zameriš. Uspešna poslov-
KOZOROG nost te b° stala več, kot pa pričakuješ .. .
Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela informacijo, ki ti bo pomagala do ponovnega zbližanja. Pazi da ne boš vse skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico.
On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje, kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogi-
VODNAR baš kakšnih resnih investicij.
Ona: Če boš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po tvojih pravilih, ga boš kaj kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj malo strp-
bo vseeno tvoja . . .
On: Misel, da bi si ohranil trenutno razmerje, je sicer izredno prijetna in mamljiva, toda vse težje uresničljiva. Delo (e priganja od vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj te bo vse skupaj odneslo s seboj.
Stran 20
VESTNIK, 18. APRILA 1991
URADNE OBJAVE
Leto XXVII	Murska Sobota, dne 18. aprila 1991	. jj
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik:
MARIJA MATJAŠEC
92.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za vas Čer-nelavci, Veščica in naselje Pušča za obdobje 1991 — 1996
93.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo Krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Lendava
94.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Čepinci.
92
Na podlagi 2. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št, 3/73) in 21. člena Statuta krajevne skupnosti Černelavci je svet KS Černelavci na seji dne 13. 2. 1991 po predhodni odločitvi zborov občanov sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za vas Černelavci, Veščica in naselje Pušča za obdobje 1991 — 1996.
1.	člen
Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka za vas Černelavci, Veščica in Pušča.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. 5. 1991 do 1. 5. 1996. Referendum dne 28. 4. 1991 izvedejo volilne komisije posameznih vasi. Volilne komisije izvolijo volilne odbore, ki vodijo glasovanje in določijo mesto glasovanja. Glasovanje bo potekalo od 7. do 19. ure. Glasujejo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik.
3.	člen
Glasuje se neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednjo vsebino:
NASELJE ČERNELAVCI
GLASOVNICA
Za glasovanje o dodatnem samoprispevku na referendumu dne 28. 4. 1991 v naslednje namene:
—	asfaltiranje makedamskih cest in obnova asfaltnih prevlek,
—	dokončanje vodovodne mreže,
—	sofinanciranje izgradnje avtobusnih postajališč, športnih igrišč in zelenic,
—	ureditev pokopališča in zadružnega doma,
—	razna vzdrževalna dela na objektih in napravah ter financiranje drugih funkcionalnih dejavnosti naselja Černelavci.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje L 5. 1991 do 1. 5. 1996 in bo znašal:
—	1 % od neto OD zaposlenih
—	1 % od neto OD obrtnika
—	0,5 % od pokojnin
—	2,5 % od revaloriziranega KD kmetov
—	3 % od povprečnega OD v republiki v pretkelem letu za zdomce.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasovnico izpolni glasovalec tako, da zaokroži »ZA«, če se strinja, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
NASELJE VEŠČICA
GLASOVNICA
Za glasovanje o samoprispevku na referendumu dne 28. 4. 1991 za naslednje namene:
—	rekonstrukcija ulične razsvetljave,
—	vzdrževanje vaških objektov, pokopališča in okolice,
—	vzdrževanje in obnova vaških cest,
—	rekonstrukcija vodovodnega omrežja in zajetja, plačevanje elektrike in vode,
—	sofinanciranje društev in opreme za delovanje teh društev.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje L 5. 1991 do L 5. 1996 in bo znašal:
—	1 % od neto OD zaposlenih
—	1 % od neto OD obrtnikov
—	0,5 % od pokojnin
—	2,5 % od revaloriziranega KD kmetov
—	3 % od povprečnega OD v preteklem letu v republiki za zdomce,
—	samoprispevek v delu: vsako gospodinjstvo je dolžno v tekočem letu opraviti dva dneva prostovoljnega dela. Evidenco o delu vodi vaški odbor, za neudeležbo se plača protivrednosti 50 DEM za en dan dela.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasovnico izpolni glasovalec tako, da zaokroži »ZA«, če se strinja, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
ZASELEK PUŠČA
GLASOVNICA
Za glasovanje o samoprispevku na referendumu dne 28. 4. 1991 v ■naslednje namene:
—	sofinanciranje ulične razsvetljave,
—	popravilo asfaltnih prevlek,
—	nabava orodja in mrliškega vozička,
—	izgradnja vasko-športnega doma,
—	asfaltiranje novih ulic,
—	financiranje funkcionalnih dejavnosti zaselka Pušča.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje L 5. 1991 do L 5. 1996 in bo znašal:
—	2 % od neto OD zaposlenih
—	1 % od upokojencev
—	2 % od neto OD obrtnika
—	3 % od povprečnega OD v republiki za preteklo leto za zdom-ce.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Glasovnico izpolni glasovalec tako, da zaokroži »ZA«, če se strinja, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
4.	člpn
Samoprispevek se ne more uvesti od socialnih podpor,_ invalid; nin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.	, .
Samoprispevka bodo oproščeni tudi zavezanci, ki so po predpisu o davkih občanov oproščeni plačila davkov od kmetijske dejavnosti ter občani, katerih dohodek iz delovnega razmerja ne presega zajamčenega OD v rep. Sloveniji.
5.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti.
6.	člen
Samoprispevek, ki se bo plačeval od OD iz delovnega razmerja in pokojnin bo obračunaval in odtegoval izplačevalec OD oziroma pokojnin. Samoprispevek za družbene prihodke bo obračunal pristojen oočinski upravni organ. Za zaposlene v tujini obračuna samoprispevek vaški odbor krajevne skupnosti.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na računu KS. Za razporejanje po namenu je odgovoren vaški odbor posameznega naselja.
8.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Černelavci, 8. 4. 1991
Predsednik sveta KS Černelavci:
Matija DONKO 1. r.
93
Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. I. SRS št. 38/85), 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS št. 23/77), 48. člena statuta krajevne skupnosti Lendava in 1 L člena statutarnega sklepa, je Svet krajevne skupnosti Lendava na seji, dne 8. 4. 1991 sprejel
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KS LENDAVA
L
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za območje KS Lendava. Referendum bo v nedeljo, dne 23. 4. 1991 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija KS Lendava.
2.
Predvidoma bo s samoprispevkom zbrano 7.000.000,00 din. Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za naslednje namene:
—	urejanje, vzdrževanje in obnavljanje zgrajenih objektov z dosedanjimi samoprispevki
—	ureditev Kolodvorske ulice
—	sofinanciranje izgradnje čistilne naprave
*	— sofinanciranje sanacije Kobiljskega potoka
—	izgradnjo pločnika od križišča pri Marketu do pokopališča in pločnika od križišča pri Marketu do ŠRC Lendava (kopališče)
—	sofinanciranje izgradnje kulturnega doma v Lendavi
—	sofinanciranje popravila katoliške cerkve v Lendavi
—	asfaltiranje ceste od Trimlinov do križišča pri Lek-u
—	nabavo projektov za plinifikacijo Lendave in Trimlinov
; _ — nakup glavne postaje in antenskega sistema za kabelsko televizijo ter izgradnjo primarnega omrežja kabelsko razdelilnega sistema.
3.
Višina sredstev za posamezne namene se določi z vsakoletnim programom del in finančnim načrtom KS Lendava.
4.
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1.6. 1991 do 31. 5. 1996.
5.
Samoprispevek bodo plačevali krajani in delovni ljudje s stalnim bivališčem na območju KS Lendava. Na referendumu glasujejo volil-ci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je napisano besedilo v slovenskem in madžarskem jeziku. Besedilo se glasi' KRAJEVNA SKUPNOST LENDAVA
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 28. 4. 1991 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju, s katerim bodo financirane naslednje dejavnosti:
—	urejanje, vzdrževanje in obnavljanje zgrajenih objektov z dosedanjimi samoprispevki
—	ureditev Kolodvorske ulice
—	sofinanciranje izgradnje čistilne naprave
—	sofinanciranje sanacije Kobiljskega potoka
—	izgradnja pločnika od križišča pri Marketu do pokopališča in pločnika od križišča pri Marketu do ŠRC Lendava (kopališča)
—	sofinancirana izgradnja kulturnega doma
—	sofinancirano popravilo katoliške cerkve v Lendavi
—	asfaltirana cesta od Trimlinov do križišča pri Lek-u
—	nabavljeni projekti za plinifikacijo Lendave in Trimlinov
—	nakup glavne postaje in antenskega sistema za kabelsko televizijo ter izgradnja primarnega omrežja kabelsko razdelilnega sistema.
Samoprispevek se uvaja za dobo pet let in sicer od 1.6. 1991 do vključno 31.5. 1996.
Samoprispevek plačujejo krajani s stalnim bivališčem v Lendavi ter Trimlinih in sicer:
a)	1 % od osnove BOD, zmanjšane za prispevke in davke
b)	1 % od osnove pokojnin, zmanjšane za prispevke in davke
c)	1 % od osnove prejemkov doseženih s priložnostnim opravljanjem storitev, zmanjšane za prispevke in davke
d)	1 % od zavarovalne osnove zavezancev za davek iz dejavnosti
e)	5 % od katastrskega dohodka
Zavezanci, ki imajo dohodek iz več virov plačujejo samoprispevek od vsakega posebej.
Plačila samoprispevka so oproščeni krajani, ki jih oproščajo določbe 12. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. S. R. S. št. 38/85).
GLASUJEM
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »proti«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
6.
Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik ter krajani, ki še nimajo volilne pravice za volitve skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik, so pa v delovnem razmerju.
7.
Samoprispevek plačujejo zavezanci iz 3. točke tega sklepa na račun: 51920-842-021-82149 — Samoprispevek KS Lendava. Samoprispevek, ki se bo plačeval od osebnih dohodkov, pokojnin ter prejemkov od priložnostnih opravil bo obračunal in odstopil izplačevalec teh dohodkov. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunala in odtegovala uprava za družbene prihodke.
8.
Za zbiranje sredstev in izvajanje del je odgovoren Svet KS Lendava. V primeru, da se zbere več sredstev kot je bilo predvideno v 2. točki tega sklepa ali ne pride do izvedbe planiranih del, kjer nastopa KS Lendava kot sovlagatelj, odloča o uporabi več zbranih sredstev Svet KS Lendava.
9.
Začasno prosta sredstva lahko Svet KS Lendava posoja, če oceni, da jih v določenem času ne bo mogoče aktivirati.
10.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v uradnih objavah. Lendava, 8. 4. 1991	Predsednik Sveta KS Lendava
dipl, oec., l.r.
96
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85 in 15. člena Statuta Krajevne skupnosti Čepinci je Svet Krajevne skupnosti Čepinci na svoji seji dne 2. 4. 1991 sprejel
SKLEP o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Čepinci
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 31.3. 1991 se za območje Krajevne skupnosti Čepinci uvede krajevni samoprispevek v denarju.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo dveh let (2 let) in sicer od 1. maja 1991 do 30. aprila 1993.
3.	člen
Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom se bodo uporabila za:
ČEPINCI
—	izgradnjo telefonskega omrežja
—	vzdrževanje vaških cest
BUDINCI
—	izgradnjo II. faze telefonije
—	sofinanciranje asfalt, obč. ceste Markovci—Budinci—Dolenci
MARKOVCI
—	izgradnjo telefonskega omrežja
—	sofinanciranje asfalt, obč. ceste Markovci —Budinci—Dolenci
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Čepinci od naslednjih osnov:
V denarju:
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	1,5 % od zavarovalne osnove oseb, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo dejavnost
—	1,5 % od pokojnin
—	3 % od povprečnega osebnega dohodka v RS za preteklo leto zaposleni v tujini in sicer v enkratnem letnem znesku.
Samoprispevka od KD se dodatno ne uvaja, ker sedanja 15 % stopnja na novi KD dosega predvideno povprečje od kmetijstva.
5.	člen
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 1.400.000,00 din. Vrstni red investicij se bo določal z vsakoletnim planom krajevne skupnosti.
7.	člen
Samoprispevek, ki se bo plačeval iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, bo obračunaval in odtegoval izplačevalec OD oz. pokojnin. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunaval in odtegoval'za družbene prihodke pristojen upravni organ.
Od zaposlenih v tujini obračuna svet krajevne skupnosti.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v predpisanem roku, se ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti je pristojen, da lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta veže pri banki ali kreditira najugodnejšega ponudnika za določen čas v skladu s planom izgradnje posameznih objektov.
9.	člen
S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 3. člena tega sklepa.
Zbirala se bodo na zbirnem računu Krajevne skupnosti Čepinci, št. 51900-842-035-82399.
10.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal Svet Krajevne skupnosti Čepinci, ki o tem vsako leto poroča zboru delovnih ljudi in občanov.
11.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1.5. 1991.
Čepinci, 2. 4. 1991
Predsednik sveta KS Čepinci Aleksander Abraham I. r.
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK od 19. 4. do 25. 4. 1991
19.	aprila ob 18. uri amer, glasbeni film VELIKE OGNJENE ŽOGE (GREAT BALLS OF FIRE). Glavna vloga: Dennis Quaid. Winona Ryder; režiser: Jim Mc Bride
19.	aprila ob 20. uri amer, fantastični film POPOLNI SPOMIN (TO-TAL RECALL). Režiser: Paul Ver-hoeven: glavna vloga: Arnold Schwarzenegger
19.	aprila ob 22. uri italijanski tr-doerot. film MONDIALE 90 (World cup 90). Nastopata CICCIOLINA in MOANA
20.	aprila ob 18. uri amer. fant. Film POPOLNI SPOMIN
20.	aprila ob 20. uri amer, glasbeni film VELIKE OGNJENE ŽOGE
20.	aprila ob 22. uri italij. trdoer. film MONDIALE 90
21.	aprila ob 16. uri amer, glasbeni film VELIKE OGNJENE ŽOGE
21.	aprila ob 18. in 20. uri amer, fantastični film POPOLN SPOMIN
23.	aprila ob 18. in 20. uri amer, akcijski film MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE. Režiser: Armand Mastro-ianni
24.	aprila ob 18. uri amer, akcijski film MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE
24.	aprila ob 20. uri amer, drama GLASBENA SKRINJA (MUSIČ BOX). Glavna vloga: Jessica Lange
25.	aprila ob 18. in 20. uri amer, drama GLASBENA SKRINJA
KINO SVOBODA GOR. RADGONA
PETEK, 19. 4., ob 19. uri avstralska kriminalka SMRTNONOSNI STREL, ob 21. uri ameriška kriminalka SMRTNONOSNI STREL
SOBOTA, 20. 4., ob 19. uri ameriška akcijska drama DNEVI GRMENJA
NEDELJA, 21. 4., ob 17. uri avstralska komedija MLADI EINSTEIN
ob 19. uri ameriška akcijska drama DNEVI GRMENJA
ob 21. uri ameriška kriminalka SMRTNONOSNI STREL
prodam
MOPED TOMOS SLC 15 prodam. Puconci 98 b. M-4828
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1988, rdeče barve, prevoženih 20.000 km, prodam. ® 42 201. M-4831
RENAULT 4 TL, letnik 1978, registriran do februarja 1992, dobro ohranjen, prodam. Jud, Polana 26. M-4834
MERCEDES, školjka, tip 121, prodam. ® 23 924, po 20. uri. M-4840 GOLF JGL, letnik 1981, garažiran, in avtoprikolico, prodam ® 25 006, od 7. do 14. ure. M-4843
OPEL KADETT B prodam v celoti ali za rezervne dele. Gerič, Stara 20, M. Sobota. M-4846
LADO SAMARO, bele barve, staro dve leti, registrirano do decembra 1991, s tremi vrati, prodam. ®21 452. M-4847
LADO RIVO, staro dve leti, prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 28, ® 48 279. M-4848
FORD ESCORT, letnik 1985, ugodno prodam. ® 48 490. M-4851
ZASTAVO 101 55 GTL, staro 4 leta, prodam za 5.000 DEM. Mota 57 a, ® 82 272. M-4853
OPEL KADETT 1.4 S, staro eno leto, prodam. ® 32 228. M-4854
LADO SL, starejši letnik, registrirano do februarja 1992, prodam. Viktor Fartek, Veščica 5. M-4855
ZASTAVO 55 skala, letnik 1989, prodam. ® 75 774. M-13476
GOLF JXD, letnik 1988, ohranjen, prodam za 17.500 DEM. ® 25 269, po 19. uri. M-4862
BMW 316, letnik 1987, rdeče barve, garažiran, prvi lastnik, prodam. ® 22 336. M-4865
VOLVO 343 GL in VW 1300 prodam.
Renkovci 133, ® 72 099. M-4787
GOLF DIZEL, 4 vrata, dodatno opremljen, letnik 1986/12, garažiran, prodam. ® (042) 844 149. M-4789
DOBAVA
Trgovsko podjetje Nemčavci, SILVA, ŠTEFAN BANKO, tel. 069/24 581
PRODAJA AVTOMOBILOV: škoda favorit 135 L, 135 LS in forman. Če pri nas kupite avtomobil, dobite brezplačno vlečni pribor ali kasetni radio.
— Posredujemo vse modele iz uvoza za domači in hrvaški trg. — Rok dobave po dogovoru!
MOPED AVTOMATIC prodam.
® 24 785, zvečer. M-4790
KADETT 1.6 D, letnik 1984, prevoženih 79.000 km, garažiran, dobro ohranjen. prodam. ® 87 152. M-4792
ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do novembra, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. ® 21 703 od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. M-4796
OPEL ASCONO, letnik 1978, karam-bolirano, prodam. Šalamenci 78. M-4799
JUGO 45 KORAL, letnik 1989/2, registriran do februarja 1992, dodatno opremljen, prodam. Kučan, Križevci 78 v Prekmurju. M-4801
ZASTAVO 128 55 skala, 3. registracija do 28. 2. 1992, prodam. Vlado Šeruga, Prešernova 5, M. Sobota, ® 22 663. M-4805
Rad imam pico! Poskusim jo lahko v lokalu, ali pa odnesem domov v lepi škatli. Picerija Osmi-ca Hotiza, telefon: 76-008.
AVTOMATIC prodam. Boštjan Ružič, Tišina 37 a, ® 46 081. M-4810 ZASTAVO 128, letnik 1986, z novimi verigami in garažo v vrečki, prodam. Janez Vegič, Dobelska 3, 69231 Beltinci, ® 41 554. M-4811
RENAULT 4 GTL, letnik 1990, ka-ramboliran s sprednje strani, v celoti ali po delih prodam. ® 65 323. M-4813
RENAULT 18 po delih ali v celoti, karamboliran, prodam. ® 41 960. FM-4816
FORD ESCORT 1300, starejši letnik, registriran do decembra, ugodno prodam. Št. Kovača 12, Turnišče. M-4819
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Štefan Kelenc, Mala Polana 47, ® 70 861. M-4823
LADO 1300, letnik 1987, registrirano do konca leta, garažirano, prodam. ® 45 403.-M-4824
SUBARU JUSTY, prevoženih 3.500 km, odlično ohranjen, prodam. ® 70 695. M-Pop
JUGO SKALA 1.1, letnik 4/1990, ugodno prodam. Rojnik, Trg Slavka Osterca 3, Veržej. IN-3024
ZASTAVO FIAT 128, letnik 1987, dobro ohranjeno, prodam. ® 87 339. IN-3023
ALFA SUD 1982 in akvarij, 1001, komplet, prodam. ® 75 989., LE-4023 GOLF JGL, letnik 1982, ugodno prodam. Marjan Kelenc, Sp. Krapje 64 a, Veržej. IN-3022
GOLF DIZEL, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 87 095. IN-3021 OPEL MANTO, karambolirano, FORD 17 M, registriran do julija 1991, z okvaro na sklopki, prodam. Lukavci 7, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-30I9
MAZDO 121 1300, staro dva meseca, prodam za 19.000 DEM. ® (042) 677 261. GR-14775
ZASTAVO 101, registrirano do novembra, prodam. ® 61 731, int. 36, po 14. uri. GR-14771
RENAULT 18 TLJ, letnik 1983/84, pet prestav, kovinske barve, prodam. ® 60 502. GR-14768
GOLF JGL, dizel, letnik 1984, 5 vrat, prodam. ® 75 540 ali 75 805. LE-4029
GOLF JXD in novo TOYOTO CELICA prodam. ® (042) 812 269. M-4028
VW (bagija) prodam. Drago, Krog, Murska ulica 125, po 15. uri. M-4777 GOLF JGL, dizel, prevoženih 73.000 km, letnik 1985, prodam. ® 62 103. M-4780
JUGO KORAL 55, star 2 leti, dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam. Satahovci 8. M-4781
JUGO 60, letnik 1989/8, ohranjen, garažiran, prodam za 9.000 DEM. ® 22 389, popoldan. M-4783
JUGO SKALA 55, staro 2 leti, prevoženih 20.000 km, prodam. Nedelica 98 a. M-4784
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Moščanci 44, popoldne. M-4869
FIAT 132, letnik 1979, prodam za 28.000 din in motor za Fiat 132 prodam. Martjanci 74, ® 48 635. M-4875
VW HROŠČ, letnik 1965, prodam. ® 23 039. M-4876
JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. ® 23 107, popoldne. M-4877 OPEL KADETT 89 in 5,5-rebrne salonitne plošče prodam. ® 22 751. M-Šker
VW hrošč 1200 J, generalno obnovljen, prodam. ® 22 590. M-4872 JUGO KORAL 55, letnik 12/1989, prodam. Kumin, Černelavci, Ledav-ska 9. M-4873
JUGO 60, letnik 1990, prodam. ® 65 464. M-GR
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, 58.000 km, rdeče barve, dobro ohranjen, garažiran, dodatno opremljen, prodam. Radenci, Kapelska 28. M-GR
JUGO 45, star 8 mesecev, ugodno prodam. ® 51 048. M-4884
18 arov vinograda na Banfiju ugodno prodam. ® 70 270. M-4858
Kako hitro in poceni do PREMOGA?
Pokličite KURIVO-PREVOZ, Bojan Jakšič, Gor. Bistrica 51 (70-106)!
Cene: velenjski lignit:	908,00 din tona
trboveljčan:	1.428,00 din tona
NEDOGRAJENO HIŠO V 4. GRADBENI FAZI V KROGU prodamo. ® (063) 852 220. M-POP
HIŠO v 3. gradbeni fazi v Beltincih — Jugovo, prodam. Toni Rous, ® (061) 573 460, dopoldne. M-POP VINOGRAD, nov nasad, južna lega, nad Štrigovo, prodam. ® 8I 211, int. 14. M-3020
NOVO ENODRUŽINSKO HIŠO, nedokončano, VI. faza, na Tišini, prodam. Anton Rudolf, ® (062) 35 646. informacije pri Flisarju, ® 46 292, Tišina 49. M-4776
GOZD prodam. ® 48 686. M-4782.
53 AROV ZEMLJIŠČA (vinograd, sadovnjak, z vinsko kletjo — bivalni prostori s kletjo) prodam. Plačljivo del v markah, del v dinarjih. ® 45 404. zvečer. M-4795
GRADBENO PARCELO, 12 arov, lahko tudi 2x6 arov, z lokacijsko dokumentacijo, v Zgornjih Moravcih, asfalt, voda, elektrika, telefon v bližini, prodam. ® 22 336. M-4865 GOZD, bukov, 20 arov, in žensko kolo Rog prodam. Puconci 25 a. M-4870 30-arsko parcelo s temelji za stanovanjsko hišo v Razkrižju prodam. Naslov v upravi lista. M-3306 POČITNIŠKO HIŠICO na Vaneči prodam. Gornji Petrovci 31 a. M-4874
STANOVANJE, novo, 49,5 m2, s telefonom in centralnim ogrevanjem v centru Murske Sobote, Titova 1 a, prodam. ®(061) 861 378, med 19. in 20. uro. M-4798
SVINJO za zakol, 140 kg, rejeno z domačo krmo, prodam. Krog, Plečnikova 20, ® 24 249. M-4778
PLEMENSKO TELICO, kontrola A, brejo 8 mesecev, prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 77. ® 48 233. M-4785
TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Krajcar, Dolenci 44, ® 59 037. M-4791
PRAŠIČA za zakol, 140 kg, prodam. Štefan Časar, Ženavlje 43. M-4808 PUJSKE prodam. Krog, Plečnikova 3. M-4829
PLEMENSKO TELICO, brejo 8 mesecev, in strešno opeko (zareznik), rabljeno, prodam. Stefan Šiftar, Zen-kovci 21. M-4850
KRAVO, 8 mesecev brejo, staro 8 let, prodam. Beltinci, Pot ob Črncu 12. M-4859
PIŠČANCE, hranjene z domačo hrano, od 1,80 do 2,20 kg žive teže, prodam. ® (042) 843 674, Vratišinec 158. M-4027
ČEBELE v 14 panjih (malo rabljeni), tipa AŽ Grom in 6 praznih panjev, z vsem pripadajočim orodjem; točilo z električnim gonilom (štirisatno) in po možnosti prenosni čebelnjak. ® 75 108, po 19. uri. M-4017
VISOKO BREJO TELICO, kontrola A, prodam. ® 82 243. M-3013 MLADEGA NEMŠKEGA OVČARJA, odlične krvne linije in vzrejnim dovoljenjem, prodam. Vučja Gomila 8. M-4826
NESNICE, mlade jarkice, pasme HIŠEN, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema GOSTILNA ŽELEZEN, Beznovci, ® 49 825. M-JŠ
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: GOSTILNA TIBIJA HORVATA, NEMČAVCI, ® 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77 686, M-JŠ NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a. M-2
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
PLUGE, traktorske, 10-colne, malo rabljene, prodam. ® 51 403. M-3752 KOMBAJN ZMAJ UNIVERZAL, z adapterjem in rezervnimi deli, v odličnem stanju, prodam. Franc Zorko, Hrastje Mota 29. M-4788
TRAKTORSKO KOSO na kardan, skoraj novo, prodam. Kolar, Ižakovci 161. (rn-4812
TRAKTOR URSUS 335 in prikolico prodam. Karel Ficko, Boreča 4. M-4817
BOČNO KOSILNICO ZA FERGU-SON 35, motorno škropilnico Panonija, mešalec za beton, motokultiva-tor Gorenje s koso in frezo, motorno žago Stihi in električni brusilec za verige motornih žag, 8 m2 pocinkane pločevine, 3 mm, prodam. Jože Lanjš-ček, Andrejci 9. M-4835 OBRAČALNIK PANONIJA pro dam. Satahovci 50, ® 23 524. M-4838 SEJALNICO ZA KORUZO, 4 redno, Panonija, prodam. ® 79 231. M-4842
SADILNIK ZA KORUZO OLT, 4-redni, in avto OPEL ASCONA, registriran do novega leta, prodam. Rankovci 36. M-4856
OBRAČALNIK, 3-brazni, 12-colni plug prodam. Franc Zorko, Hrastje-Mota 29. M-4788
KOMBAJN ZMAJ 133, star 6 let, z novim adapterjem, prodam. Selo 83. M-LK
TRAKTOR VLADIMIREC, s plugom in branami, ter kosilnico BCS zaradi bolezni lastnika prodam. Nedelica 24. M-4033
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 830, nov, prodam. Bagoroš, Slavka Ostrca 4 a, Radenci. M-MM
na tem mestu bi lahko bil vaš oglas
NOVO NOVO NOVO
RAZŠIRJENA PONUDBA
— satelitskih sistemov priznanih izdelovalcev in kakovosti
— opazovalne naprave
— domofoni s sliko
— brezžične alarmne naprave zelo priznanih izdelovalcev.
Trajbar, Cankova, tel.: 40 099, informacije od 7. do 8. ure
REDNO ZAPOSLIMO
OSEBO s srednješolsko izobrazbo v okolici Beltincev v zameno za triletno posojilo — 30.000 DEM. Ponudbe na upravo lista pod: Trgovina
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA IZVAJAMO PO KONKURENČNIH CENAH: — vsa gradbena dela
— kopljemo in saniramo vodnjake (studence)
K sodelovanju vabimo 2 samostojna KV ali VKV zidarja za nedoločen čas. OD po dogovoru.
Priporoča se
Gradbeništvo in studenčarstvo Mladinska 48
69000 Murska Sobota
Tel.: 22-563
ČESTITKA ČESTITKA ČESTITKA ČESTITKA
DRAGI MAMI ELZI ROGA N IZ NEMČIJE ČESTITAJO OB 50. ROJSTNEM DNEVU Z ŽELJO, DA BI PRAZNOVALA ŠE MNOGO SREČNIH. ZDRAVIH IN VESELIH IN DA BI BILA ŠE NAPREJ TAKO SKRBNA IN DOBRA MAMA.
Sin Štefan z ženo Cvetko iz Ženavelj v Sloveniji.
Lepe pozdrave tudi očetu in bratu.
ČESTITKA ČESTITKA ČESTITKA ČESTITKA
RAZNO
BOROVE PLOHE, suhe, debeline 5 in 8 cm, prodam. ® 23 500. M-4807 BUČNE POGAČE, kakovostne, 56% beljakovin, z dostavo na dom, ugodno'prodam. ® (042) 685 190 - Zupanič. M-4814
RDEČE PELARGONIJE (muškatli-
ni) 1 kos 25 din, prodam. Alojz Sreš, Bakovci, Panonska 2, ® 43 144. M-4797
JADRALNO DESKO (surf). Rožman, Oktobrske revolucije 8, M. Sobota. M-4800
MEŠALEC ZA BETON IN PRIKOLICO ZA FREZO Panonija prodam. ® 26 136. M-4806
BELO VINO, 300 I, kapelski rajon, prodam. ® 23-242. (m-4815
KORUZO v storžih prodam. Gančani 44, ® 41 138. M-4820
Preklic!
Preklicujem veljavnost spričevala za I. letnik zidarske šole, izdano leta 1975 na CPŠ v M. Soboti. Janez Ozmec, Hermanci 50, p. Miklavž. M-4822
SINTESIZER znamke DX 7 z dvema ram karticama, prvi model, vključno z novim X stojalom in volumen pedalom, prodam. ® 23 236. M-4825 SEMENSKI KROMPIR prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-4827 PORAVNALNI SKOBELNI STROJ z motorjem prodam. Jože Slavic, Turnišče, Rožna 5. M-4809
REGAL za otroško sobo, primereh tudi za dnevno sobo, ugodno prodam. ® 22 602. M-4830
VINO, cepljeno, 200 I, 450 1 sod, nov, in borove deske, 3 cm, prodam. ®48 012. M-4836
HIŠNI RAČUNALNIK COMMO-DORE 64 s kasetnikom, disketnikom in posnetimi kasetami (igrice) prodam. ® 32 661, po 19. uri. M-4837 SEMENSKI KROMPIR, kakovosten, prodam. ® 41 533. M-4844
VINO, domače, rdeče, prodam. Jo-lanka Peterka, Vrazova 13, M. Sobota. M-4845
KROMPIR, semenski, dezire, prodam. Lipovci 178, ® 42 116. M-4852 BARVNI TV z radiom, ekran 42 cm, z daljinskim upravljalnikom, nahrbtno motorno škropilnico Panonija, vrtno rotacijsko kosilnico, kavč in vetrobransko steklo za Zastavo 101 ali 128, prodam. Ogled in prodaja v soboto in nedeljo: Alojz Ganza, Radoslavci 61 a, ® 86 017. M-3012
MIZO za jedilnico s šestimi stoli KUPIM. ® 87 490. IN-3016
DIANO za rezervne dele in ozvočitev Gitacord prodam. ® 76 237. LE-4021
Vrtnarstvo in cvetličarstvo
EMA IVANIČ
se priporoča
Izdelava vseh vrst šopkov, aranžmajev in vencev po želji — od jutra do večera.
Informacije in naročila po tel.: 48 221.
Ema Ivanič
Noršinci 16 e pri Murski Soboti
69221 Martjanci
KOGA JE OGOLJUFAL?
Delavci UNZ Murska Sobota so prijeli Muharema Buliča iz Zagreba, ker ga sumijo, da je na območju Pomurja in v drugih krajih Slovenije kradel in goljufal po stanovanjih in župniščih, o čemer smo poročali v zadnji številki Vestnika. Bulič se je predstavljal za trgovskega potnika — prodajalca tekstila — vstopal je v stanovanja, izkoriščal odsotnost stanovalcev ter si protipravno prisvajal denar. Muha-
Muharem Bulič, domnevni tat in goljuf, ki so ga prijeli delavci UNZ Murska Sobo-ta.	v
rem Bulič je visok 175 centimetrov, je srednje postave, običajno je bil lepo oblečen in kot tak je dajal dober vtis, govoril je hrvaško, vozil pa se je z rdečim golfom, registrska številka ZG
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi so trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja.
Ivanu Spilaku
predstavniku SKZ-LS, Podružnica Lendava
V SLOVO
Stranke, združene v Demos Lendava.
UMRL JE NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC
VINO, 400 1, rizling, šipon, prodam. Špiclin, G. Bistrica 69. M-MM
CB POSTAJO z anteno ugodno prodam. Igor Kocuvan, Kutinci 14, p. Videm. GR-14776
VEČJO KOLIČINO SENA ugodno 'prodam. Karl Rožman, Cogetinci, Cerkvenjak, ® 61 205. GR-14774 PRIKOLICO za avto, nosilnost nad 500 kg, prodam. Petanjci 76, ® 46-572. M-14773
BELO VINO, okoliš Janžev vrh, večjo količino, prodam. ® 65 119. GR-14770
SENO v balah prodam. Bukovnica 8. M-4779
SMREKOVE HLODE prodam. ® 59 021. M-4786
BARVNI TELEVIZOR prodam. Oktobrske revolucije 46, M. Sobota. M-4793
STREŠNO OPEKO, zelo dobro ohranjeno, starost 30 let, prodam. ® 87 057. M-4864
BARVNI TELEVIZOR GORENJE 702, prodam. ® 26 160. M-43866 3000 KOSOV OPEKE MODUL in gozd v Pečarovcih ugodno prodam. ® 26 367. M-4867
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, 2 m x 1 m, prodam za 7.500 din. Jurij 51. M-4868
POROČNO OBLEKO, bele barve, dolgo (št. 38 — iz Italije) ter poročne modne dodatke prodam. Marija Filipič, Babinci 46; ® 81 820. IN-3006 KIOSK IMGRAD K 67 IN MIZE TER STOLE, masivne, primerne za gostinstvo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-GK
storitve
KVALIFICIRANA KUHARICA s 15-letno prakso gre kuhat na gostije, krste in podobne slovesnosti. Oglasite se na naslov: Anica Štefanec, Police 69, p. Gornja Radgona. M-4755 AKVIZITERJE ZA PRODAJO NAKITA in kozmetike iščemo. Kličite po 15. uri, ® (042) 814 398. M-4849
632-854. Delavci organov za notranje zadeve prosijo občane, ki so bili okradeni ali ogoljufani, da to sporoče na UNZ Murska Sobota ali na najbližjo postajo milice.
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21 383 in 21 064, glavna urednica in direktorica 22 403. računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Pri ZAHVALI za pokojnim
Slavkom Bobovcem iz Gančan
je nastala napaka. Pravilno besedilo se glasi:
Težko je najti besede zahvale vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem Mesne industrije in ginekološkega oddelka soboške bolnišnice, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in za sv. maše, nam izrekli sožalje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Rudi Ferencek
upokojeni voznik
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU.
DELAVCI PODJETJA AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA
Stran 22
VESTNIK, 1$. APRILAJ991
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš najdražji
w
Ludvik Skraban-
Lajoš
iz Sodišinec
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala dr. Anici Gregorc-Kastelic za dolgoletno zdravljenje.
Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem za odpete pesmi, igralcu Tišine in govorniku KS za tople poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi
Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo. Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, . zdaj otožna, tuja se nam zdi.
N SPOMIN 14. aprila je minilo leto žalosti, odkar je prenehalo biti srce naše drage žene, matere in babice
Ema Frčko
iz Sv. Jurija
Tiho in žalostno je ob tvojem grobu in kruta je resnica, da te ni več med nami.
Odšla si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin. Za tabo je ostala velika praznina, v našem domu in v naših srcih pa so ostali sledovi tvojih pridnih rok. Iskrena hvala vsem, ki seje še spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: mož Janez, hčerke z družinami ter vnuki in vnukinje
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
Karolina Novak
roj. Kous iz Gorice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in šopke.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici vasi za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi domači in drugi, ki so jo imeli radi
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob prerani.
ZAHVALA
V 44. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri mož, oče in sorodnik
Janez Vrečič
iz Sodišinec
Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k preranemu počitku.
Hvala vsem, ki ste mu darovali vence, šopke, za sv. maše in v druge namene, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in GD.
Posebej se zahvaljujemo vaškim gasilcem in vaščanom, ki ste nesebično pomagali pri pogrebu.
Vsem še enkrat — najlepša hvala!
ŽALUJOČI: žena Majda, sinova Janko in Jožek, stric Štefan in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
16. aprila minevajo tri žalostna leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji sin, brat in vnuk
w
Stevek Vori
iz Velike Polane
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da več te ni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
V SPOMIN
18. aprila je minilo eno leto žalosti, bolečine in praznine, odkar je prenehalo biti srce našemu dragemu možu, tastu in staremu očetu
Štefanu Babojeliču
iz Neradnovec
Hvala vsem, ki se ga še spominjate.
Vsi tvoji
Zakaj k sebi te od nas je smrt pozvala ? Bogati zrli setev smo pred sabo, a v pravo žetev nam ne bo pognala.
To je, zakaj žalujemo za tabo, zakaj očitke delamo usodi, da je tak zgodaj nam te čas ugrabil.
Naj te kličemo nazaj? Zakaj?
Ko pa tam, kjer si, si srečen v popolnosti. Zdaj mirno spiš, več bol s teboj ne hodi.
V SPOMIN
11. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, tata, dedek, brat, zet in sorodnik
Slavko Korošec
iz Murske Sobote
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Če bi ljubezen govorila, solza mrtvega zbudila, o, tebe, dragi mož, očka in stari očka, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po daljši bolezni zapustil ljubi mož, oče, stari oče, brat, sorodnik
Jože Malačič
iz Bokračev 30
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ter izrekli sožalje.
Za skrbno pozornost med njegovim zdravljenjem se iskreno zahvaljujemo g. zdravnici Anici Hauser Petrovič in g. zdravniku Jožetu Felkarju z onkološkega inštituta, g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostine, govorniku Mihaelu Tremlinu za tople besede slovesa ob odprtem grobu, društvu upokojencev in vsem ostalim.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ida, hčerka Gizela z možem, snaha Jolan-ka, sestra Irena z družino, vnukinje Renata, Suzana, Brigita, Anita, vnuk Kristjan in vse ostalo sorodstvo
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča
Ana Maršič
roj. Meglič iz Čentibe
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za maše, vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — hvala!
Globoko žalujoči: hčerka Albina, hčerka Marija z možem, vnuka Laci in Rudi z družinama
Srce je dalo vse, ka r je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno in samo.
(O. Župančič)
V 68. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Martin Žižek
iz Gornje Bistrice 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, darovali za maše in v dobrodelne namene, ga med njegovo težko boleznijo obiskovali, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje.
Najlepša hvala kolektivu Nafte Lendava, Kmetovalec TZO Ljutomer in trgovini v Razkrižju. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Lendava in Črenšovci, posebno zdravnikoma dr. Hadjmaši in dr. Kovešovi. Za skrbno pozornost in nego med njegovo boleznijo se najlepše zahvaljujemo sestri Nadi Koštric in zdravnikom 01 iz Ljubljane.
Iskrena hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Štefanu Žižku za ganljive poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Gornja Bistrica, Livold, Montreal
Žalujoči: žena Gizela, sinova Anton in Slavko z družinama, sestra Ana z družino ter brata Ignac in Štefan z družinama
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata, zeta, strica in svaka, ki nas je zapustil v 33. letu starosti,
Silva Roškerja
iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju intenzivnega oddelka za prizadevanje in skrb v njegovih najtežjih urah. Posebna hvala gospodu govorniku Merklinu za ganljive besede in gospodu Marušiču za odigrano Tišino.
Hvala tudi vsem prijateljem in sosedom, ki so nam stali ob strani, nam pomagali v najtežjih trenutkih in sočustvovali z nami.
Prav iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in 'pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V Murski Soboti, 5. aprila 1991
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast in stari oče
Vince Gorza
iz Andrejec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede. Pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS in govorniku GD za tople poslovilne besede.
Žalujoči: sin Karel z ženo Ibojko, sin Ludvik z družino, hčerka Helena, vnuki Marjan in Marjana z družino
vestnik, 18. aprila i 991
Stran 23
v besedi in sliki
; KAJ HOČEJO ŠOFERJI?
IV soboto in ponedeljek opozorilna stavka delavcev AR-transa — Povod nezadovoljstva " neplačane dnevnice in cestnine v znesku 350 tisoč dinarjev in 40 tisoč mark — Sindikat zah- |
| teva odstop vodstva, ki je prišlo v Avtoradgono z ukrepom družbenega varstva
VEC KOT ODPRTA VRATA
Od 267 zaposlenih v AR-transu jih je kar 200 šoferjev, ki vozijo 165 vozil, povprečno starih okrog 6 let. Konkurenca je bila vse večja, predvsem pri tovornjakih z manjšo zmogljivostjo, medtem ko 71 velikih tovornjakov (vlačilcev in priko-iičarjev) nima prave konkurence.
Zato se je vodstvo družbe odločilo, da poskuša rešiti »obroč« blokiranega žiroraču-na (čez 40 dni) in proda manjše tovornjake zasebnikom, zmanjša število zaposlenih na 140 in ukine neuspešne poslovalnice po Jugoslaviji.
Načrte so jim prekrižali sindikalisti. V soboto, 13. aprila 1991, so organizirali opozorilno stavko, ki jo je vodil pred-
STROJNA
LINIJA JE
CENEJŠA
Kmetje s TZO Cankova bodo tokrat posejali 85 hektarjev zemlje s sladkorno peso, kar je nekaj več, kot je nekajletno povprečje. Posejali jo bodo na območjih Skakovec, Cankove, Korovec, Do-majinec in Topolovec, manjše parcele pa tudi na območju ledavske doline (Pertoča, Večeslavci, Roga-šovci, Nuskova). Tako kot v prejšnjih letih bodo pridelovalci sladkorne pese sami le zorali in zemlji zrahljali, vsa druga dela pa bo opravila skupina šestih kmetov, ki sodelujejo v tako imenovani strojni liniji. Le-ti bodo torej sladkorno peso posejali, prvič poškropili, v maju bodo peso »kultivirali« in dognojili, potem (julij, avgust) jo bodo škropili proti cerkospori, na jesen pa bodo v svoje traktorje za-pregli stroje za spravilo pese ...
Marsikdo se bo zdaj vprašal, le kaj pa še potem preostane postoriti lastniku parcele? Veliko res ne. No, ja, ročno redčenje je »e potrebno, potem odvoz pese na prevzemno mesto. Se je pa cankovska skupnost za pridelovanje sladkorne pese uveljavila, ker so organizirana setev in poznejši ukrepi pod strokovnim nadzorstvom, poleg tega pa je skupinsko delo cenejše, kot če bi ga opravljali posamezniki. Za ceno za posamezna dela se dogovorijo v zadrugi. Tako je treba letos za setev pese plačati na hektar 450 dinarjev, kar je menda polovična cena od tiste, ki jo (na drugih območjih) zaračunavajo posamezniki. Res pa je tudi, da sejalci na Cankovi uporabljajo le svoje traktorje, drugi stroji pa so zadružni, razen škropilnice, ki pa jo tako in tako že ima vsak kmet.
Š. S.
sednik koordinacijskega odbora sindikatov v tem podjetju, Ladislav Pišek. Njihova najpomembnejša in edina zahteva je bila, da vsi vodilni, ki so prišli v Avtoradgono z ukrepom družbenega varstva, odstopijo z delovnih mest, kajti svoje naloge, zaradi katere so prišli v podjetje, niso uresničili. Delavci se bojijo, da se bodo mnogi le okoristili z družbeno lastnino, si ustanovili podjetja, delavci pa bodo ostali na cesti. V družbah, ki so naslednice Av-toradgone, je res hudo; s poslovanjem so zadovoljni le v AR-contu, v podobnih težavah kot transportna dejavnost je tudi servisna, krovno podjetje in AR-bus pa sta v stečaju od začetka aprila.
LJUTOMERSKI CENTER ZA SOCIALNO DELO ZA
Vsak četrtek pride na ljutomerski center za socialno delo razred osmošolcev, tako da se bodo do konca šolskega leta zvrstili vsi osmošolci v občini. V šoli pravijo njihovemu obisku oziro-
Franček, Mirka, Sandra, Silvija, Suzana, Robi, Franc in Marjan, učenci osnovne šole iz Bučkovec, so bili po končanem delu s programom zadovoljni. Najbolj so jih navdušile socialne igrice. Večina jih je bila na centru prvič.
V sredo naj bi bila skupščina družbe AR, vendar sindikat vztraja pri edini zahtevi — odstopu vodstva. Na spisku so Janez Rozman, Dragan Kujund-žič, Marjan Neuvirt in Manja Kurbus.
Gornjeradgonska vlada se | načelno ne vmešava v notranje ■ zadeve podjetij, izvedeli pa ■ smo, da podpirajo upravičene J zahteve sindikalistov le v pri- _ meru, da imajo pripravljene | boljše kadrovske in druge reši- ■ tve. Ne želijo si še večje zmede, I kot je.
Kaj bo z vodstvom Avtorad- ■ gone, bo znano v ponedeljek.
Bernarda B. Peček
OSMOŠOLCE
ma razgovoru na centru naravoslovni dnevi, na centru pa, da gre za preventivno delo centra na temo medčloveški odnosi v obdob-
Že pri vhodu na osnovno šolo Jože Kramar Juš v Lendavi, šolo s prilagojenim programom, je tega dne visel napis: Dobrodošli. Notri pa so nas pričakali nasmejani otroci, ki jih življenje in delo na šoli zanima. Prejšnji četrtek so imeli namreč na tej osnovni šoli dan odprtih vrat, ko so se zaintere-
Lani so v Lendavi organizirali republiške športne igre šol s prilagojenim programom.
Dobitniki priznanj. Nogometne zveze Jugoslavije s predstavniki slovenske in jugoslovanske nogometne organizacije. Stojijo od leve: Drago Posavec, član UO NK Mura, Tone Frantar, član predsedstva NZJ, Ernest Ebenšpanger, direktor tovarne moških oblačil, dr. Marko Ilešič, predsednik NZJ, Helena Pintarič, direktorica Diane, Milan Moreč, predsednik NK Mura, Vili Žižek, nekdanji predsednik NK Mura, in Rudi Zavrl, predsednik NZS. Foto: Feri Maučec
ju odraščanja. Tako v šoli kot na centru ugotavljajo, da je na tem področju vrzel in da učenci nimajo priložnosti tako imenovanega socialnega učenja.
Program, ki ga je pripravil center, je iz treh delov. V prvem predstavijo dejavnost centra, saj ugotavljajo, da jih mladi premalo poznajo — kakor tudi njihovo delo. V drugem delu govorijo o vsem, kar se dogaja posamezniku in okoli njega v dobi med otroštvom in odraščanjem. V tretjem delu pa prek socialnih iger spoznavajo samega sebe, se učijo medsebojnega komuniciranja ter upoštevanja in spoštovanja drugih.
Vodja programa, Boris Šunko, je s sodelovanjem učencev zelo zadovoljen, saj radi ostajajo dlje od odmerjenega časa. Tako skupinsko delo jih namreč zelo pritegne in ga pogrešajo. Zato za prihodnje šolsko leto načrtujejo skupinsko delo z določenimi skupinami mladih, ki potrebujejo tudi terapevtsko obravnavo.
mh
sirani seznanili z vsemi organiziranimi oblikami učno-vzgoj-nega procesa na šoli.
Kot je povedal ravnatelj šole Jože Feher, so se odločili za seznanjanje javnosti z njihovim delom, ker skupnost v občini bolj slabo pozna problematiko te tako imenovane posebne šole. Pristop k delu z učenci je
Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50,
tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136
Telefaks: (069) 21 136
Za prvo osemletko — proti kanalu
Ste mladi? Hočete ostati mladi?
Smelejši in mladostnejši korak vam bo omogočila Bimova unikatna usnjena konfekcija!
namreč tu drugačen. Pomembno za šolo je tudi povezovanje z drugimi šolami ob športnih, kulturnih in strokovnih srečanjih. Sodelujejo z drugimi šolami v občini, regiji, pomembni pa so tudi stiki z Lentijem na Madžarskem. Taka srečanja so pomembna tudi za učitelje, ki se seznanjajo z metodami dela drugih in se dogovorijo za medsebojno sodelovanje.
Problem šole je tudi romiza-cija, saj se od leta 1976 nenehno veča število Romov in manjša število Slovencev in Madžarov, zato obstaja nevarnost, da bo prišlo do homogenizacije otrok.
V občini seje zadnje čase veliko govorilo o integraciji z osnovno šolo Drago Lugarič. Feher meni, da integracije dejansko pomenijo racionalizacijo osnovnošolske mreže v občini. Organizacijsko je to izvedljivo na tehničnih področjih, kot je prehrana in administracija, na strokovnem področju pa bi to bilo zelo težko. Način dela te šole je namreč zelo specifičen.
J. Gabor
Kidričeva 33 a. MURSKA SOBOTA
9 V Bimu najdete vsa oblačila zase in za vaše otroke!
•	Priporočamo nakup modnih fantovskih oblek za obhajilo in birmo!
•	Za različne življenjske priložnosti vam priporočamo nakup lepih daril (torbice, denarnice, prti in prtiči...)
V Bimu
najdete vse!
26. aprila ob 19. uri vabljeni v M. Soboto v športno dvorano pri tretji osemletki na
VESTNIKOV VESELI v
Nastopali bodo: narodnozabavni ansambel Nika Zajca z Borisom Kopitarjem, Edvin Fliser, oktet Lip Bled in drugi.
nivelan B cinkarn
Če še niste naročnik VESTNIKA, nam hitro pošljite izpolnjeno naročilnico, ki jo vidite na desni strani. Morda čaka sreča prav vas.
Za naročnike smo pripravili bogata darila. Na Vestnikovem veselem večeru bomo izžrebali mnoge med naročniki. Med darili bo tudi prikupna spalnica, ki jo poklanja pokrovitelj prireditve, LIP BLED, peči za centralno kurjavo, vrtalni stroji, tehtnice__
beli mineralni omet
lip bled
lesna industrija
64260 bled, ljubljanska c.32
TRGOVINA LIP BLED V MURSKI SOBOTI
Cvetkova 1, tel.: 069/22 941
VEČER!
NAROČILNICA
PODPISANI______
KRAJ IN ULICA______________________________
POŠTA--------------------------------------
NAROČAM VESTNIK.
POŠILJATI MI GA ZAČNITE OD
NAROČNINO BOM PORAVNAL PO PREJEMU POLOŽNICE.
IZPOLNITE NAROČILNICO IN JO POŠLJITE NA NA-
SLOV:
VESTNIK, Titova 29, 69000 MURSKA SOBOTA
PODPIS
Predprodaja vstopnic na upravi Vestnika v Murski Soboti, v uredništvu Nepujsaga in radia v Lendavi, v diskontu Slana v Gor. Radgoni in v Turistični agenciji SAP, avtobusni promet Ljubljana, poslovalnica Ljutomer.