Gaaopis s podobami za slove&sko sladiae.
Štev. 9.            V Ljubljaui 1. septembra 1877.           LetO VII.

                           Vedno hvalo!
\Cj)iil» sora. da milo&t sprejiae                                      Odkrivdla je lepota
qJ,     DuSa ta iz boijili rot,                                             Čndoriah se jeziir,
if Kterej videti on daje                                              Kder mi je ok<5 ustavljal,
T       Stnustra čudoTiti liog.                                         0&r6ral bloat stotfr.
Ljab^cnd! pamUoiKno                                          Pozdrair^als «em oMke,
Imcnajte mcnc zdiij:                                               Večaa je na njih pouUid,
Cudo« irla scm nobrojtiih,                                       Večno jih pokrtoa cvetje
Ciledala na zcmlji — rij!                                            Ia « njcga gliia sSd.
Prcliodila sfm, presretna,                                        Birela sem y prosfcej Švid,
Velekrasni vrt crctin,                                             Valuh vii?41a aje gorii,
Ki aajkpSi je ii» »veti,                                            Vprii'0 sncžDcpi liotarija
Ki Itolija jc nas.                                                   PreBhTljala seni Boga.
V njeni <u<lile so narari                                         In U«Nlut»l pe^e tndi
Blaicne so mi oii,                           '                        PoBluSala scm sladifi,
liulajala jih čarobe                             :¦                   Ono petjo, ki vzdiguj«
Od umetcljuili stfarij.                     '                       Željuo srco mi v Q6bo! —
Zrla soui liotajjijajoče                                              Kij li rcs. da bvalo dclžua
Sotaco v sinjc sb morje;                 :.                      VzgUJati scm Nioma jaz,
haun. zrazilc so trosile                        .                   Njenn, ki mi dal nžiti
"Vfl-uje biaere Klat&                         ^                       Tft uebesko-svečni Sas!
Lujiza Pesjakova