PRI wt(SKI DNEVNIK S***. plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 117 (10.029) TRST, petek, 19. maja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA vrhu tajnikov strank so socialisti pristali na skupno resolucijo ZAČETEK RAZPRAVE 0 JAVNEM REDU V ZBORNICI V ZNAKU OBNOVLJENE ENOTNOSTI VLADNE VEČINE V ponedeljek nov vrh vladne večine za izbiro novega notranjega ministra Andreotti zagotovil, da vlada noče udrihati na slepo proti oporečnikom IjJJJJ. — »roiem ko je posiusaia Akh '1° Predsednika vlade o umoru * Mora in pokolu njegovega /,eTOstva, je zbornica odobrila za j , ' Jc AUvJlIllLd UUvUlllu Zel” vlade, ki se je uprla ob in tus? vseh strank vladne večine Šoč'1 drugih izsiljevanj teroristovo, n, so tudi »zavrnili vsak hu-sto„ ,arn.i P°ziv, zato je do terori-rv.., ~UcG v bodoče potrebno slediti sl ’ ^ naj bo v skladu z italijan-^onito^v1-0 uret*^v*i° ™ republiško s je enotno napisan dokument, fu atfrim se bo danes proti veče-o Č^jučila parlamentarna debata bo ?devi Moro*. Prihodnji teden ^ ^dreotti spregovoril tudi sena-%h'e^teni k° i]0 v ponedeljek nov tajnikov petih strank vladne jJ*. odobril imenovanje novega t^n,ie®a ministra. Kandidature za . "testo s,o dokaj omejene: govori šem ^tajniku KD Gaspariju, bivši? Predsedniku preiskovalne komite j;art'llazzOliju in bivšem vladaj. aotrasarju v Furlaniji Zamber-Včerajšnji «vrh» tajnikov vladne večine s predsedni-Ua Andreottijem se tega proble-Svetjf.P'°h nj dotaknil, ker so po-tijj111 dolge tri ure razprave zad-*b0rgrožnji socialistov, da bodo v n.lc' glasovali proti vladi v z veso 'zidom »zadeve Moro*. Grožnjo SfM^dstavniki PSI izrekli že v (t,)v0 zvečer, na srečanju načelnici i* uP*n. na «vrhu* pa so dose-da je zaključni dokument čim-^ J meglen in brez posebne ostri-li/ fedvsem so socialisti zahteva-lo'g ai Andreotti ne kritizira predelil ° samostojni pobudi države za Alda Mora*, ki jo je Craxi s, : d v začetku maja. Sam Craxi j^j , ^glasil z intervjujem za nem-trjuiCas°pis «Stei-n», v katerem za-jje J?’ da je bil prepričal voditelj ^ tJ o utemeljenosti svoje pobudo??1 kateri naj bi državne oblasti stov nekaj zaprtih brigadi- fcf’. ki »nimajo krvavih rok*, ven-Od po osvoboditvi Alda Mora. ta, r! torej tudi. polemična ostri-drj^j je jasno, da KD spričo za-(jitjAja ostalih strank ni hotela sle-j, ’“raxijevim nasvetom, slednji pa DrJ^eraval to ozadje razgaliti ^ zbornicama. ar v°da ne burkajo samo so-b*he v ^redsedniku senatorske sku-doti.J^k) Bartolomeiju so prinesli Hto-nt.' ki ga je podpisalo 3'8 o-lori st* in med temi tudi 60 senatni V Ril. V njem zahtevajo takoj- V . razpravo o «zadevi Moro* tudi domat'atu. čemur je Fanfani nernu-htava.u803rla 0 tud' ustanovitev posebne j, , JPentarne preiskovalne komisi- ' ,naj bi v roku treh mesecev So ij.Jjia utemeljenost očitkov, ki hotpa . izrečeni na račun vlade in N^ga ministrstva, kakor tudi d°sti t 0 «mračnem ozadju* dejav-kritik r0risLov- Dokument zveni kot tov?a na račun vlade, čeprav se Nni' 0 ^Preverjanju očitkov*. Prvi ki v«jn'k pisma je sen. Cervone, šip 'J? za enega izmed najtesnej-jj, 'lateljev Morove družine. «0*j naključje, če se je Anita 1 y zbornici znašel »med dve-Coij^ijetna*. Po eni strani ni smel to j~Z'rati s stališči socialistov, do JuKi ni smel zaostriti odnosa «0'ove družine, tako da mu ni v«d R,a °. drugega, kot da poda čim-■n . latističniti podatkov o nasilju tovori že znana stališča. Tudi o Slov av' n> smel, iz razumljivih raz-Vjj ’ govoriti preveč. Sam je pou-0bj9da so nekatere stvari bile že d«|a Jone, o tem, kar se trenutno troja ne sme govoriti, da bi ne 5 kat lc|ral itak labilnih podatkov, VHfLe,r*m' razpolagajo site javne Pri tem je navedel šte-W ki je sama po sebi dovolj zgo-Jfo|w 0 tem, kako krvavo je po-Raliji reforma organov dr- V tti je uvodoma poudaril, ^tka zbornica že od samega za-‘šdf}' 4. aprila, odobrila »odločno JofljjPje vlade*. Ta odločnost, je S bj Andreotti, pa še ni pomenila, rr ipjda ne smela poskusiti vse, Moj? bilo mogoče za rešitev Alda HjL. *Ž-1 pa je bilo vse zaman. humanitarni pozivi, zaman »tKče' ki so se razbile ob zidu KONČNO PRVI STVARNI REZULTATI PREISKAVE 0 UMORU ALDA MORA ■v v POLICIJA ODKRILA V RIMU SKRIVALIŠČI RDEČIH BRIGAD IN PRIPRLA DESET OSEB V prvem primeru gre za tiskarno teroristov, o drugem skrivališču pa preiskovalci molčijo • Zaplenjeno precej zanimivo gradivo - Aretirane osebe doslej niso imele opravka s sodstvom '■ . :«i Tajniki strank vladne večine so se včeraj sestali z Andreottijem. Srečali se bodo še v ponedeljek, ko bodo razpravljali o imenovanju novega notranjega minstra. Na sliki: Andreotti, Bcrlingucr, Craxi, Zacca-gnini, Romita in Biasini. (Telefoto ANSA) RIM — Nepričakovan razplet v preiskavi o ugrabitvi in umoru predsednika KD Alda Mora: policijski agenti so izsledili dve skri-i vališči teroristov in aretirali deset domnevnih somišljenikov. Med odkritimi skrivališči .je tudi tiskarna, kjer naj bi rdeče bigade tiskale svoje letake in gradivo za notranje potrebe. Kaže, da je obsežna akcija, ki naj bi se — kot je na ti-' skovni konferenci poudaril De i Francesco — začela pred 16. marcem, še nadaljevala in da so možni, novi presenetljivi razpleti. Spričo molčečnosti preiskovalcev je težko presoditi dejanski «do-, met* odkritja, vendar, če naj verjamemo kvestorjevim besedam, je to brez dvoma hud udarec rimskemu vodu teroristične organiza-, cije. Poleg aretiranih, ki so tre-i nutno še v policijskem priporu, dokler jih ne zasliši sodnik, naj l>i policija namreč odkrila istovetnost skoraj vseh pripadnikov sku-I pine, Id je delovala v italijanski prestolnici. Preiskava pa je, kot rečeno še v teku. Kaže, vendar pa gre le za poluradne vesti, da v enem cd odkritju skrivališč agenti prežijo v zasedi, rimamo — je še zaupal neki policijski funkcionar časnikarjem — pa še tri ali štiri naslove, ki bi se lahko izkazali kot ZA SPLAV SE JE IZREKLO 160 SENATORJEV, PROTI PA 148 Senatorji so dokončno odobrili zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti Zavrnjeni vsi demokrščanski in misovski popravki RIM — Senat je končno odobril zakon o prekinitvi nosečnosti, ki tako formalno začenja veljati. Za zakon o splavu je glasovalo 160 senatorjev, proti pa 148. V prid zakona so glasovali predstavniki KPI, Neodvisne levice, PSI, PRI in PLI, proti pa demokristjani, misovci, de-monacionali, predstavniki južnotirol-ske SVP, senator iz Doline Aosta in liberalec Zappulli. V trenutku glasovanja je manjkalo 13 senatorjev in sicer 6 zagovornikov splava in 7 nasprotnikov. Glasovanje je, na demokrščansko zahtevo, potekalo poimensko. Glede na to, da je senat odobril zakonski osnutek v besedilu, kakršno je že pred meseci sprejela zbornica, je odobritev dokončna ir, bo zakon stopil v veljavo takoj, ko bo objavljen v uradnem listu. Od tistega trenutka bodo morale pristojne deželne in krajevne oblasti pristopiti k uresničevanju norm zakona in torej organizirati primerne oddelke v bolnišnicah, ustanoviti družinske posvetovalnice in sploh tudi administrativno zagotoviti brezplačnost prostovoljnega splava. Ves včerajšnji dan so senatorji posvetili glasovanju o posameznih členih zakona. Pri tem so sistematično zavračali popravke, ki so jih predložili demokristjani in misovci. Če bi namreč senat odobril tudi en sam, najmanjši popravek k prejšnjemu besedilu, bi moral osnutek romati v zbornico za ponovno odobritev. Medtem pa bi vskočil referendum o splavu, ki ga predlagajo radikalci. Ker pa je zakon bil odobren v izvirnem besedilu referendum v bistvu odpade. Poglejmo še, kaj določa zakon Najprej fjoudarja, da splava ne gre jemati kot sredstvo za načrtova- ti (oče, ali pa sodni varuh). Splav po tretjem mesecu nosečnosti je dovoljen samo, če zdravnik ugotovi, da bi nosečnost lahko ogrozila življenje matere. V vseh primerih se ženska lahko odpravi tudi k svojemu zaupnemu zdravniku ah' tudi k zasebnim klinikam, ki bodo vključene v posebni seznam. Za to so pristojne dežele. . , ,, _ ,, . , ... Zdravniki in zdravniško osebje i- £&& * ™r‘ -rf bo prispevala <- »■>**»,• l°vda lz razlogov vesti ne odobra- k zaščiti materin stva. Sledijo pogoji za morebitno pro stovoijno prekinitev nezaželene nosečnosti, ki jo zakon dovoljuje v prvih treh mesecih od spočetja. V tem roku se ženska (biti mora polnoletna, torej stara najmanj o.-smnajst let) lahko predstavi v bolnišnici ali družinski posvetovalnici k zdravniku, katerega seznani s svojim namenom. Zdravnik bo njeno željo vzel na znanje in jo vprašal, ali želi, da zasliši tudi njenega moža. Če ženska to o;l-kloni, ta pogoj odpade. Dal ji bo teden dni za premislek, nato pa ji bo dal odpravni list za zdravstveno ustanovo (v glavnem bolnišnico), kjer bodo opravili poseg. V primeru, da je ženska, ki želi prekiniti nosečnost mladoletna, mo ra na zdravniški poseg pristati ma- zelo zanimivi. Morda bomo v kratkem imeli še novosti za vas*. To je, če izvzamemo imena nekaterih aretiranih in seznam najdenega dokaznega gradiva, v bistvu vse, kar ,ie bilo mogoče zvedeti o nenadejanem razpletu preiskave. Trenutno ni znano, kako je policija izsledila tiskarno in drugo skrivališče (naslov le-tega pa ni znan). Ve se le, da gre za obsežno preiskovalno delo, ki naj bi ga agenti Digos (bivši politični urad kvesture) ob sodelovanju funkcionarjev llcigos (urad, ki koordinira delo raznih Digos) začelo pred IG.' mavcem in torej pred ugrabitvijo Alda Mora in pokolom njegovega spremstva v Ul. Fani. Tiskarno majhno vendar dobro opremljeno obrtniško tiskarno v Ul. Pio Foa v četrti Gianicolese, so policisti izsledili ze v sredo popoldne in priprli lastnika, 22- letnega Enrica Triaca. Fant je vzel v najem trgovino pred siabim letom in kaže, da se mu je tiskarsko delo dokaj obrestovalo, saj je imel (tudi če izvzamemo skrivno delo za rdeče brigadiste) veliko naročil. Četrt v kateri je delal je namreč dokaj nova in predmestna in s skrajno pomanjkljivimi storitvami. Zanimivo je, da ravno nasproti tiskarne stanuje brat predsednika vlade Andreottija, le kakih sto metrov daleč pa je bivališče vidnega komunističnega voditelja Giancarla Pajette. V trgovini razen stroja za offset tisk in stroja za fotokopiranje dokumentov preiskovalci niso odKrili veliko zanimivega, medtem ko je bilo skladišče za poslopjem pravi rudnik dokaznega gradiva. O tem, kaj vse so preiskovalci zaplenili, se ni zvedelo veliko, vendar že to doka zuje pomembnost odkritja (»Veliko važnejše kot odkritje skrivališča v Ul. Gradoli,* je poudaril kvestur De IlimiMIMIMlIlllllllllMIIIIHIIIIIIIIIIIliifllliiiiiiiiiiitirliillltlliMlHHHIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIlMIMHlHiiiiHiii VAŽNA RAZSODBA NEWY0RŠKEGA SODNIKA humanitarni pozivi, zaman Ha? ki so se razbile ob zidi %/'SJa zarotniške morilske sku "kr- ar zadeva policijo in kara-HaJ v ie dodal Andreotti, velja lo Jd, da so »storili vse, kar je Hjihovih močeh*, sedanjega zadržanja vlade iij[j oreottj poudaril predvsem dve 1 ■ «Vlada noče zaostriti svoje-1 Ha* Sa do pojavov oporekanja itikrhrotovanja, zato tudi ne mara na slepo, kar bi dajalo viha ®°di" da je nezakonito vsa-aj potovanje sistemu,* na dru-koj11* Pa bo skušala nuditi pre-aiCfirn ustrezna sredstva. MINO FUtCILLO Možna izročitev Sindone Italiji Milansko sodstvo je v zadostni meri dokazalo obtoženčevo krivdo - Bančnik vložil priziv NEW YORK — Vse kaže, da so se Micheleju Sindoni začela majati tla sodnega preiskovalnega postopka je zvezni newyorški sodnik Thomas Griesa včeraj razsodil, da je italijanska vlada z izčrpnim predloženim gradivom dokazala bančnikovo odgovornost pri kaznivem bankrotu njegove «Banca privata*. Zaradi tega je njegova izročitev italijanski pravici možna. Zvezno sodišče bo v ta namen danes podpisalo za Sindono zaporni nalog, «da zajamči — kot je v svojem odloku poudaril :odnik Griesa — njegovo izročitev Italiji.* Včerajšnja razsodba newyorškega sodnika ni še dokončna, ker ima podjetni sicilski bančnik še možnost priziva (s katerim se je izognil lisicam), vendar pa pomeni za ubežnika hud poraz Po priporočilu zveznega tožilca, naj Sindono vendarle izročijo Italiji in po včerajšnjem sklepu zveznega sodnika, bodo ob-toženčevi odvetniki, dasi veljajo za najboljše newyorške zagovornice, le s težavo prepričali prizivne sodnike o nedolžnosti lastnega branjenca. Kvečjemu jim bo lahko uspelo, da še za dalj časa zavlečejo postopek, prej ali slej pa se bodo za bančnika vendarle na stežaj odprla vrata italijanskih zaporov in bo moral poravnati svoj dolg s pravico. Michele Sindona, ki je od nekdaj veljal za zelo brezobzirnega poslovnega človeka in kj je marsikateremu veljaku pomagal pri izvozu kapitelov, je obtožen kaznivega bankrota, s katerim je oškodoval kliente svoje banke za 180 miliiard lir. Zgubo je neprevidno kril «Banco di Roma*, v katerega proračunu je zato zazevala ogromna vrzel. Ko je milanski sodnik, ki vodi preiskavo, podpisal za bančnika zaporni nalog, je bil ta že na vamem v New Yorku. Ameriško sodstvo ga je na zahtevo italijanskih kolegov sicer aretiralo, vendar ga je že istega dne izpustilo na prostost proti kavciji treh mili-innov dolarjev (dve milijardi in pol lir). S tem, da ie tako! vložil priziv, se ie trenutno izognil lisicam, ven dar nnati ie. da ga ho roVa nra vice v kratkem vendarle dosegla. vajo spiava. V tem primeru ne bodo zadolženi za ta posel, bodo pa morali zagotoviti ženski vso pomoč pred in po posegu. Zakon, na koncu, kaznuje primere prisilnega in nezaželenega splava ali prekinitev nosečnosti pri mazačih ali brez ustrezne zdravstvene zaščito. Zakon določa tudi, da so vsi pregledi in poseg za prekinitev nosečnosti brezplačni. Pred glasovanjem o zakonu so krajše spregovorili demokristjan Bartolomei, komunistka Mafai De Pasquale, socialist Ferralasco, so cialdemokrat Occhipinti, republikanec Venanzetti, liberalec Balbo, neodvisna levičarka Tullia Caretton Romagnoli, sen. Mitterdorfer (SVP) demonacicnalec Nencioni ter miso vec Crollalanza. Vsj so. v glavnem potrdili znana stališča svojih strank Pred Palačo Madama je izid gla sovanja pričakala skupina pristašev »gibanja za življenje*, ki so nekaj časa bučno demonstrirali. V zvezi z odobritvijo zakona je podpredsednik senata, komunist Darjo Valori, poudaril, da je parlament z odobritvijo tega sicer delikatnega zakona dokazal visoko stopnjo odgovornosti, saj je preprečil nepotreben spopad v javnosti in preprečil poskus, da bi ohromil zakonodajno dejavnost, (sts.) Prve «tribune» o referendumih RIM — Sinoči se je pričel ciklus oddaj »politične tribune*, ki je posvečen skorajšnjim referendumom 11. junija. Prvi so. za pol ure, nastopili predstavniki «odborov za referendume*. oziroma, točneje, člani radikalne poslanske skupine, ki so uprizorili pravcat happening. Niso namreč utemeljili svojih stališč, niti skušali prepričati volivcev, pač Pa 26 minut molčali, ker so si drug drugemu zavezali usta. Tako naj bi protestirali, češ da jim je RAI TV posvetila premalo pozornosti spričo obilice argumentov, ki jih želijo podati glcdal- Francesco). Med drugim naj bi na šli klišeje peterokrake zvezde rdečili brigad, film petih brošur teroristične drganMaeije, nekaj bankovcev, prišel leta 1966 po vdoru 42 tisoč ki naj bj bil del odkupnine za la-marincev v Santo Domingo) oblju ojarja Piera Costo. Dve od omenjc-bil, da bo dal prešteti vse glasovni- ‘im brošur pa naj bi omenjali to ce in tako «preVeriti», katera izmed ugrabitev in umor časnikarja Car-dveh strank je zmagala nai predsed- la Casaiegna. Končno naj bi na-niških volitvah. Vojaki so 'se po 28 šli — vendar vest ni bila uradno urah umaknili iz volilnega sedeža, potrjena - še gradivo o umoru sod-vendar je predsednik osrednje vo- mka Palme in morda celo vrtljivo lilne komisije obljubil, da bo ponov- kroglo pisalnega stroja IBM, s ka-no štetje trajalo cela dva tedna. Za- j terim naj bi teroristi napisali del vlačevanjo, ki daje slutiti, da morda j svojih sporočil. Balaguer kuha volilno prevaro, je q jjpuggn, odkritem skrivališču] kakšne smotre so si v resnici zasta- zaostriLo napetost, saj je voditelj o- pa ^ilo mogoče zvedeti ničesar, I vili pobudniki najmanj 23 ur dolge-nnziens p s ran e itizman ze za- ^ izvzamomj dejstvo, da so ga j ga poleta tovornih herculesov in dru- odkrili. Policisti so celo napotili čas- gih leta! z evropske na afriško ce nikarje na lažno sled (rekli so, da gre za Triacov dom), da bi odvrnili njihovo pozornost, če naj verjamemo glasovom, ki krožijo v Rimu. naj bi agenti še prežali v skrivališču, v upanju, da se bo še kdo od brigadistov ujel v mrežo. Govori se, da sodeluje v akciji večje število do zob oboroženih mož. Tudj o aretiranih ni bilo mogoče zvedeti veliko. Znano je le, da so poleg že omenjenega Triace preiskovalci priprli njegovo ženo Anno Gentile, Massima Castoranija, Teodora Spadaccinija, Giannija Lugni-nija in Loredano Maraglino. Imena le-teh so pronicnila skozi zid molčečnosti le, ker so jih sporočili svojci, medtem ko se o ostalih štirih ni zvedelo še'ničesar. Skupna značilnost vsem priprtim je, da gre za ljudi, ki doslej niso imeli opravka s pravico. Bili so sicer politično angažirani in so delovali predvsem na četrtni ravni, vendar nihče ni sumil, da bi lahko imeli veze z rdečimi brigadami. Izjema sta le dva »skrajneža*, ki sta bila bolj znana policiji. Govori se — vendar tudi v tem primeru vest ni bila ne potrjena ne demantirana in pogojnik je obvezen — da naj bi bila pristaša skrajne desnice. Zaenkrat ni znano, česa jih policija dolži, vendar pa je kvestor poudaril, da gre «za več kot navadne pribočnike*, ki naj bi bili v stiku z deveterico brigadistov, za katero je sodstvo že podpisalo zaporni nalog. Kaže tudi, da bodo vse priprte soočili z očividci pokola v Ul. Fani in s pričami drugih zločinov RB, Odvetniki skupine »soccorso ros-so», ki branijo priprte, pa so pod večer v daljšem sporočilu označili policijsko akcijo kot grobo provokacijo, saj naj nebi — trdijo branilci — preiskovalci sploh ne imeli dokaznega gradiva in naj bi protizakonito zadržali v ječi »deset nedolžnih tovarišev*, (cc-vt) V Turinu aretirali domnevno kurirko rdečih brigadistov TURIN — Funkcionarji Digosa so že pred dnevi aretirali neko dekle, domnevno kurirko rdečih brigad, 21-letno Renato Michieletto. Izsledili so jo na podlagi abonmaja javnih prevozov, ki so ga našli 3. maja ob kupu letakov rdečih brigad pri obratu Lancia. Po prvem zaslišanju so jo izpustili, a so jo kasneje priprli, ker je dala protislovne izjave. V Foggii pa so ob preiskavah o terorizmu zaprli pripadnika »avtonomije* 22-letnega Savina Morellija, ki je imel pri sebi pištolo in strelivo. iiiiiiiiiiiMiuiiiiifimiiiiiiiiimiiiiiiiuHitMiiiiiiiiiiiiHiiiiimuKMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMMiiHiiiiiiiiumiiiiN PRED INTERNACIONALIZACIJO VOJNE V SABI? Francoski in belgijski padalci na poti v laire Šlo naj bi za «mednarodno človekoljubno akcijo* FNLC proti natolcevanju o pokolih Evropejcev pozicijske stranke Guzman že za grozil, da bo sprožil val nasilja, če bivši diktator ne bo priznal poraza. ULAN BATOR - Italijanski veleposlanik v ZSSR Walter Maccot-ta je predložil svoje pooblastilo tudi mongolski vladi. KINŠASA — Diplomatski posveti na relaciji Kinšasa - Bruselj - Rim -Pšriz - London - Washington. ki jih je sprožila vojna v zairski jugovzhodni pokrajini Šaba, so že rodili ■prve sadove, če smemo tako nazva-ti začetek orjaškega zračnega* mostu med Belgijo in Francijo (morda ju tudi Vel. Britanijo) na eni ter Mobutujevo deželo na drugi strani. Ni nam namreč še dano vedeti. lino. Gre zgolj za »humanitarne* namene, torej za pomoč oz. izselitev belopoltega prebivalstva iz Kolvezi-ja in drugih bojnih prizorišč, kakor vneto zatrjuje belgijski zunanji minister ali pa smo morda na pragu NA TRADICIONALNI SLOVESNOSTI V LJUBUANI Dr. Lojzetu Bercetu podeljena Tomšičeva nagrada za življenjsko časnikarsko delo Še vedno nejasen položaj v dominikanski republiki SANTO DOMINGO — Položaj v dominikanski epubliki je še vedno nejasen. Po posegu ameriškega «State Departementa* je dosedanji predsednik Balaguer (na oblast je LJUBLJANA — Glavni in odgovorni urednik tržaškega tednika »Gospodarstvo* dr. Lojze Berce, je včeraj med slovesnostjo v prostorih Narodne galerije v Ljubljani prejel Tomšičevo nagrado za življenjsko delo, ki je najvišje slovensko časnikarsko priznanje. Dr. Berce je že 55 let aktivni časnikar, v kratkem pa bo praznoval tudi svojo osemdesetletnico. Tomšičeve nagrade za posebne dosežke v novinarstvu so prejeli še pomočnik glavnega urednika «Dela» Vlado Jarc, urednik zunanjepolitičnega uredništva v informativnem programu TV Ljubljana Janez Stanič in direktor in glavni urednik Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti Juš Makovec, nagrade Sklada Toneta Tomšiča pa so prejeli urednik Ljubljanskega dnevnika Milan Meden, novinarka tednika 7 D Jelka Šprogar, novinar Dela lija Popit in urednik športnih oddaj radia Ljubljana Franci Pavšer. Poleg tega so podelili še srebrne plakete in diplome Zveze novinarjev Jugoslavije za 25-letno delo v novinarstvu 18 slovenskim novinarjem. Tomšičeve nagrade je nagrajencem izročil predsednik SZ DL Slovenije Mitja Ribičič, diplome in priznanja pa predsednik Društva novinarjev Slovenije Božo Kovač. Svečanosti so prisostvovali tudi šte- vilni najvišji družbenopolitični predstavniki SR Slovenije, med njimi članica sveta federacije Vida Tom šič, predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, predsednik Zveze borcev Janez VipotniK, Beno Zupančič, Žiga Kimovec in predstavniki slovenskih časopisov iz domovine in iz Trsta. V obrazložitvi visokega priznanja, ki ga je prejel dr. Lojze Berce, je med drugim rečeno, da se je njegova časnikarska pot začela že leta 1923 pri tržaški Edinosti, se nadaljevala kasneje v Ljubljani pri Slovencu in Ponedeljskem Slovencu, na-JOŽE KOREN (Nadaljevanje na zadnji strani) dokončne internacionalizacije spopadov, kakršno zahteva zairski režim in ki utegne imeti silno nevarne posledice na mednarodni politični šahovnici? Sum, da pojde za pravi vojaški poseg zahodnih sil, ki hočejo preprečiti odcepitev bivše Katange od Zaira (bogatega med drugim z bakrom, manganom, cinkom, kobaltom pa tudi diamanti, zlatom In uranom), potrjuje marsikatera okoliščina. Na primer načrtno vztrajanje izrazito prozahodnega tiska pri poročanju o strahovitih pokolih in mučenju belopoltih prebivalcev v Kolveziju »izpod krempljev krvoločnih in divjih katanških žandarjev pod potuho Kubancev in Sovjetov* — navajanje takih pojavov (brez dokaznega gradiva) lahko pač izvrstno opraviči zasedbo Sabe po evropskih padalcih. V tej zvezi gre omeniti, da je kon-goška nacionalna osvobodilna fronta ustanovila v Kolveziju, kot je sporočil belgijski tiskovni agenciji njen glasnik Mpondo, revolucionarni svet, katerega skrb naj bo prav zaščita civilnega prebivalstva (sestavlja ga 20 članov, od tega so trije Belgijci pa tudi Francoz). Sicer pa je glasnik pripomnil, da že od torka ni bilo med borci FNLC in Mobutujevimi silami nobenega spopada več v polmeru 15 km okoli rudarskega središča. Z druge strani se je v bruseljskih diplomatskih krogili zvedelo, da se nadaljujejo poulični boji, medtem ko je letališče v rokah zairskih čet. Tjakaj se je odpravil sam Mo-butu, da preveri razvoj operacij in uporabnost vzletišča. Skoraj istočasno je »stekel* zračni most, ki ga na zahodu označujejo kot mednarodno humanitarno akcijo v pomoč 2.700 Evropejcem v Sabi. Proti Kamini 200 km severozahodno od Kolvezija leti 1.750 belgijskih padalcev z vojaškim materialom in zdravili (gre za 5 liercu-lesov, dva boeinga 727 in 4 boeinge 707). O odhodu vojakov neposredno iz Francije ni še vesti, pač pa je odletelo s Korzike proti Kinšasi 1.000 mož 2. padalnega regimenta tujske legije. Ni znano, če so na poti v Zaire tudi britanske in druge sile. Sinoči je bil v Bonnu izreden posvet zastopnikov ameriške, britanske, francoske in belgijske vlade, s katerimi je v nenehnem stiku tudi rimska (v šabi živi 250 Italijanov), na katerem so se domenili glede poteka operacije. Ta naj bi se odvijala v dveh delih: sprva naj bi izselili Evropejce, nato pa »pomagali Mobutuju ohraniti oblast nad Šabo». To je druga okoliščina, ki mimo prve uvodoma omenjene potrjuje možnost neposrednega zahodnega vojaškega posega v Zairu. Glavni tajnik OZN Waldheim je pozval vse »zainteresirane države*, nai poskrbijo za dobrobit civilnega prebivalstva na bojnem prizorišču oziroma za spoštovanje človekovih pravic v odnosih do ranjenih in u-jetih vojakov, V Sabo dopotujete danes delegata mednarodnega rdečega križa. TRŽAŠKI DNEVNIK SE DOBER MESEC DO UPRA VNIH VOLITEV Vse politične stranke se mrzlično pripravljajo na predvolilni spopad Optimizem pri socialistih in pri KD, rahla zaskrbljenost pri komunistih Sestavljanje kandidatnih list .je v teh dneh glavna skrb političnih strank, ki so pospešile svojo dejavnost v luči bližnjih upravnih volitev, čeprav je v javnost filtriralo že veliko imen možnih kandidatov, jih še nobena stranka ni u-radno potrdila. Uradnega ni torej še nič; niti programi, s katerimi bodo stranke posegle v predvolilni boj, niso bili še potrjeni od vodstev, čeprav v tem pogledu ni pričakovati kakih nepredvidljivih zapletov in novosti. Stališča vseh strank glede glavnih vprašanj, ki pretresajo italijansko politično in družbeno gospodarsko življenje ter tudi glede vprašanj krajevnega značaja, so vsem znane. Volivci pa si kljub temu zastavljajo vrsto vprašanj. Kot Slovenci se vprašujemo, kako bodo stranke, predvsem tiste, ki ščitijo interese naše narodnostne skupnosti, zagotovile, tudi za nadaljnjo mandatno dobo, tako deželnega kot tržaškega občinskega sveta in seveda rajonskih svetov, ustrezno zastopstvo slovenskim predstavnikom. Kot občani pa se vprašujemo, ali bo izid bližnjih volitev prispeval k učinkovitejšemu reševanju številnih odprtih vprašanj v našem mestu in v vsej deželi. V vrstah komunistične stranke podrobno analizirajo rezultate ki so jih pokazale nedeljske volitye v nekaterih italijanskih občinah in svarijo pred nevarnostjo nazado vanja v političnem razvoju, ki bi ga predstavljala ošibitev levice. Precejšnjo pozornost posvečajo tu di ljudskim referendumom ter pod črtuje.jo pomen širše ljudske participacije. V tem okviru imajo precejšnjo važnost volitve rajonskih svetov, ki naj bi dejansko predstavljali neposredno soudeležbo baze pri upravnem življenju. S tem v zvezi velja zato omeniti kritiko komunistov na račun dejstva, da je tržaški župan poslal sedanjim rajonskim svetovalcem pismo, v katerem jim sporoča, da jim je zapadel mandat. Kritiko objavlja glasilo Unita na deželni strani včerajšnje številke. Pravilnik sedanjih rajonskih konzult namreč določa, da le-te izvajajo svojo funkcijo do naslednjih volitev in zato je odločitev župana neumestna in nerazumljiva. Zapadlost mandata bi veljala za rajonske svete, to je za nove organe, ki jih bomo letos prvič neposredno volili in katerih pravilnik dejansko določa, da njihov mandat zapade istočasno z mandatom občinskega sveta. Z določenim optimizmom se pripravljajo na volitve socialisti, ki so v nedeljo zabeležili porast glasov. Ta zmaga dokazuje, menijo v tržaški federaciji PSI. da se stranka dejansko obnavlja. Nedeljski uspeh ni zato rezultat določenega razlikujočega stališča glede vprašanj ugrabitve Mora, temveč predvsem rezultat politike alternative, ki ji je dal svoj pečat zadnji kongres v Turinu. Stranka, menijo tržaški socialisti, dokazuje skratka večjo življenjskost in večji pogum pri političnih izbirah, kar je pripomoglo, da si je ponovno našla pot do zaupanja volivcev. V korist PSI govori tudi dejstvo da se na bližnjih volitvah ne bo predstavila radikalna stranka, ki je prejela pri zadnjih volitvah nad 6000 glasov. Socialisti imajo namreč možnost, da bodo prejeli del teh glasov. Tudi PSI ni še dokončno izdelala svojega programa. Boj proti terorizmu, prizadevanja za reševanje gospodarske krize, vprašanj brezposelnosti, izvajanja osimskih sporazumov, vprašanj pravic slovenske narodnostne skupnosti spadajo vsekakor med glavne točke. Pri tem pa socialisti poudarjajo, da se bodo zavzemali za enotnost demokratičnih sil, z največjo odločnostjo in brezkompromisno pa bodo vodili boj proti tako imenovani občinski listi, to je proti tistim silam, ki bi rade izolirale in še bolj ohromile naše kraje. Slovenska skupnost bo vpregla vse svoje sile predvsem v to, da bi si tudi tokrat zagotovila predstavništvo v deželnem svetu. Že na zadnjih volitvah je bil dr. Drago Štoka izvoljen z ostanki glasov. Stranka je obnovila njegovo kandidaturo in bo vodila ognjevito kam panjo ne le na Tržaškem in Go riškem, temveč po vsej deželi Naj dodamo še to. da se z velikim optimizmom podala na volitve tudi KD, ki je svojo volilno kampanjo že osnovala na vsepovsod izpostavljenem geslu «Trst ni otok* S tem potrjuje svoja stališča odpi ranju našega mesta evropskim razsežnostim. Med manjšimi strankami naj omenimo listo levičarskih političnih organizacij, ki se bodo tokrat predstavile pod imenom «Democra-zia proletaria*. Volilna kampanja se je torej pričela, čeprav še ni stopila v običajno vročično fazo. V prihodnjih dneh bodo stranke.uradno objavile kandidatne liste in svo- je programe ter priklicale v naše mesto, kot je običaj, vsedržavne voditelje. Priprave na obrni zbor Združenja časnikarjev Upravni svet Združenja časnikarjev Furlanije - Julijske krajine je sklical redni občni zbor članov, med katerim bodo tudi volili delegate. Za 16. vsedržavni kongres italijanskega tiska, ki bo te jeseni v še nedoločenem kraju. Občni zbor se bo pričel v soboto, 3. junija, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju na svojem sedežu v Trstu, Korzo Italija 12. Časnikarji goriške, videmske in pordenonske pokrajine pa bodo lahko volili kar na sedežu furlanskega združenja časnikarjev v Vidmu v Ul. Di Pram-pero 5, v nedeljo, 4. junija od 10. do 17. ure. Poziv VZPI-ANPI na boj proti terorizmu Vsedržavni odbor združenja partizanov VZPI - ANPI je v zvezi z u-morom predsednika KD Alda Mora izdal pred dnevi poročilo, v katerem izreka sožalje njegovi družini in solidarnost krščanski demokraciji ter označuje rdeče brigade za zločinsko organizacijo, katere metode se lahko primerjajo le z neusmiljenimi in krvoločnimi metodami, ki so jih uporabljali nacistični krvniki v zloglasnih koncentracijskih taboriščih. Če je še kdo imel dvom o naravi rdečih brigad, je umor Alda Mora ta dvom dokončno razpršil. VZPI - ANPI zato poziva vse politične demokratične sile, da ukrenejo vse potrebno za usposobitev države za učinkovit boj proti terorizmu in za iztrebljenje političnega nasilja, ki skuša uničiti miroljubno sožitje v državi. Lc z enotnim nastopom bo mogoče reševati številne hude politične in družbene probleme. OBVESTILO Obveščamo naročnike Primorskega dnevnika iz Nabrežine -Kamnolomi, da bodo dobili v nedeljo, 21. maja, svoj časopis v trgovini SAUL. Prosimo za razumevanje, upamo pa, da bomo v najkrajšem času vse uredili. UPRAVA P.D. S TORKOVEGA OBČNEGA ZBORA Razvoj tržaškega obrtništva zavirajo številni dejavniki Pomanjkljiva zakonodaja, «črno» delo nepoklicnih ljudi in pomanjkanje kvalificiranega osebja najbolj vidne zapreke - Vloga obrtniških podjetij pri uresničevanju osimskega sporazuma V glavni dvorani trgovinske zbornice je bil v torek zvečer redni letni občni zbor združenja obrtnikov iz tržaške pokrajine. Pred številnimi obrtniki in predstavniki o-blasti je podal uvodno poročilo predsednik združenja Franco Lu-ciano, ki je v svojem posegu omenil vrsto težav, ki zavirajo redno delovanje obrtniških podjetij. Med drugim jc govornik poudaril problem mlade delovne sile, ki je v obrtništvu primanjkuje, saj so mladi delavci, ki iščejo zaposlitev, v veliki večini primerov nekvalificirani za opravljanje rokodelskih poklicev. Nadaljnjo težavo predstavlja dejstvo, da .je bilo nakaterim obrtniškim dejavnostim (pralnicam, avtoprevozništvu) onemogočeno, da bi uživale ugodnosti zakona štev. 102 iz lanskega leta o delnem odpisu socialnih dajatev. Govornik je nadalje omenil problem «črnega» dela nepoklicnih obrtnikov, ki so iz razumljivih razlogov močno konku- MIMO DEJAVNOSTI STRANK IN DRUGIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ V polnem teku priprave na organizacijo letošnjih deželnih in občinskih volitev Na tržaškem prizivnem sodišču imenovan osrednji volilni urad - Odbor za volilno premirje že redno deluje - Pri organizaciji volilnih shodov upoštevajo stranke tudi spored prenosov svetovnega nogometnega prvenstva •tiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiii ODBORNIK TRIPANI POROČAL DEŽELNEMU ODBORU Nadaljnjih 155 milijard lir za obnovo potresnega območja Nadaljuje se delo deželne uprave za kvalifikacijo in izpopolnjevanje tehničnega osebja, ki bo skrbelo za obnovitvena dela Na včerajšnjem zasedanju deželnega odbora, kateremu je predsedoval predsednik Comelli, je odbornik za finance Tripani na kratko poročal o novem nakazilu za obnovitvena dela na potresnem območju. Odbornik Tripani je poročal, da je zakladno ministrstvo nakazalo nadaljnjih 155 milijard lir v skladu z določili državnega zakona štev. 546. Pri tem je poudaril senzibilnost vlade do prizadetega prebivalstva Furlanije in dodal. da bo novo nakazilo dovoljevalo deželni upravi, da bo redno izpolnjevala sprejete obveznosti in krila nove potrebe, ki se porajajo za obnovo potresnega območja. Nadaljuje pa se delo deželne u-prave za kvalifikacijo in izpopolnjevanje tehničnega osebja, ki bo skrbelo za obnovitvena dela. V sodelovanju s posebnim tajništvom za obnovo je deželna uprava priredila vrsto seminarjev, kot predvideva deželni zakon štev. 30. na katerih bodo morali izdelati podrobne načrte in delo na splošno koordinirati. V prejšnjih mesecih je dežela priredila že tri 5-dnevne seminarje, katerih se je skupno udeležilo 400 profesionalcev, četrti seminar pa bo na sporedu meseca junija v Vidmu in se ga bodo udeležili tudi nekateri strokovnjaki za zgradbe zgodovinske vrednosti. V okviru iste pobude za kvalifikacijo tehničnega osebja za obnovo, je deželna ustanova za obrtništvo priredila vrsto sestankov med obrtniki, ki delujejo na področju gradbeništva. Na njih proučujejo razna vprašanja, ki se predvsem tičejo načina in tehnike posegov na poškodovanih poslopjih, u-porabe pradbenega materiala in analiziranja stroškov pri obnovitvenih delih. Doslej sta bili na sporedu že dva taka sestanka in sicer v Tolme-ču in San Danielu, v prihodnjih dneh pa se bodo gradbeniki sestali v Hu-minu in Centi. Zadnji ■ tovrstni sestanek ho na simredu 2. in 3. junija v motelu «Valrosandra» pri Pesku. nove, Ercole Marelli in Co. iz Milana, Riva - Calzoni iz Bologne ter Whitehead - Motofides iz Livorna. Združenje zasleduje zlasti vzpo--‘avitev tesnejšega sodelovanja med članicami, da postanejo tehnično in gospodarsko konkurenčnejše pri dobavah, zlasti tujini. To bo skušalo doseči z enotno politiko na področju raziskav, načrtovanja, prodaje ter z raznimi storitvami in dobava mi. Nadalje naj bi združenje odi gralo pomembno vlogo pri sestavi delovnih skupin za raziskovanja in analizo modernih tehnik oboroževanja kot tudi vežbanja osebja in popravil ter vzdrževanja nadomestnih delov. Od teh podjetij, se prav Italcan tieri lahko pohvali z dolgoletnimi in uspešnimi izkušnjami na tem področju, saj je do sedaj izdelalo kar 1.870 vojaških ladij, od tega skoraj 200 podmornic. Kot zatrjujejo, so predstavniki vojne mornarice številnih držav že pokazali zanimanje za to združenje in so v tem smislu v teku obetajoča pogajanja za odkup bodočih pod Upravni postopek za organizacijo deželnih in občinskih volitev je že stekel s polno paro. Ne samo pri strankah, o čemer poročamo na drugem mestu, ampak tudi pri tistih organih, ki so pristojni za organizacijo volitev samih. Tako je prvi 'predsednik tržaškega prizivnega sodišča dr. Eugenio Zumin v sredo izdal odlok o imenovanju osrednjega deželnega volilnega urada, za kar je pristojno prizivno sodišče; u-radu bo predsedoval svetnik kasa-cijskega sodišča dr. Aldp Salis, njegov namestnik jte dr. Gaetano Uršo, sestavljajo pa ga generalni državni pravobranilec dr. Mario Cariglia ter svetniki prizivnega sodišča dr. Ben-no Boschini, dr. Sebastiano Cossu in dr. Leone Ambrosi. Njihovi namestniki s«, dr. Di^go, Burattini, dr. Ettore Del Conte, dr. Daniele Ba-lani in dr. Stefano Petris. Glavni tajnik volilnega urada je dr. Pa-squale Maione. Prav tako so na vseh petih sodiščih naše dežele imenovali okrožne volilne urade. Tržaškemu uradu predseduje predsednik tržaškega sodišča dr. Guido Geraci. Pristojnosti teh uradov so povsem ločene. Osrednji deželni urad je pristojen samo ža sprejemanje znakov strank in pravnih zastopnikov strank, okrožni volilni uradi pa bodo sprejemali kandidatne liste za deželne volitve. Medtem ko je treba znake vložiti v soboto ali v nedeljo, se začne vlaganje list z običajno bitko za prvo mesto v sredo, 27. t.m. Kandidatne liste za občinske volitve in za volitve v rajonske konzulte pa bodo sprejemali, kot že običajno, na tržaški občini, sicer v poslopju z vhodom v Ul. Malcanton. S predstavitvijo list se konča prva faza priprav na volitve. Kar zadeva volilno kampanjo je treba poudariti, da odbor za volilno premirje že redno deluje, ker je pristojen tudi za koordinacijo kampanje za referendum. Prav tako za referendum so tudi že porazdelili mesta na posebnih oglasnih deskah med strankami in drugimi organizacijami, ki se želijo vključiti v kampanjo za referendum. Težave bodo nastale s 1. junijem, ko bodo morale občinske uprave poskrbeti tudi za oglasne de- S SEDEŽEM V NAŠEM MESTU «Trst klub za Izdelovanje podmornic Ustanovljeno združenje za pomoč handikapirancem Pred kratkim so v Trstu ustano vili pokrajinsko združenje za pomoč handikapirancem, ki ima svoj sedež v Ul. Carducci 2. Znani so problemi, s katerimi se ti neprestano soočajo; težko vključevanje v druž bo, skoraj nemogoča zaposlitev, ne naraven stik s šolo. Zato glavni na men tega novoustanovljenega zdru ženja naj bi bil prav ta, da bi po sredovali pri krajevnih oblasteh ir skupaj iskali možne rešitve za vse tiste probleme, ki so ostali še nere šeni. Veliko podporo nudijo temu združenju Italijansko združenje slepcev, Državno združenje gluhonemih in razne druge skrbstvene-organiza cije. ske za kampanjo za deželne in v Trstu tudi za občinske in rajonske volitve. Tako so pri tržaški občini že dosegli sporazum, da bo ta kampanja nekoliko okrnjena do 12. junija, to je do referenduma, saj, bodo do tedaj na razpolago le oglasne deske za propagando za deželne in za občinske volitve, medtem ko bodo po referendumu stranke lahko nalepile lepake za volitve v rajonske konzulte na oglasne deske, na katerih so sedaj lepaki za referendum. Kljub tej omejitvi pa bo istočasnost trojnih volitev stala tržaško občino skoraj 50 milijonov lir več kot sicer. Ob koncu naj še povemo, da so letos zaradi razmeroma kratke volilne kampanje roki precej krajši kot v preteklih letih. Tako bo mogoče vlagati liste le nekaj dni, dejanska volilna kampanja za deželne in občinske volitve pa se bo lahko začela šele po 1. juniju; pri tem pa je treba še poudariti, da bo prišlo ob referendumu do tridnevne prekinitve vsakršne propagande. Stranke imajo torej malo časa na razpolago, njihovo delo pa še otežuje dejstvo — kot je v zadnjih dneh marsikdo hudomušno ugotovil — da sovpada vsa letošnja volilna kampanja s svetovnim nogometnim prvenstvom in da si stranke prizadevajo, da bi vsaj važnejša volilna zborovanja ne sovpadala s televizij skimi prenosi nogometnih tekem. Diapozitivi o jamah Drevi ob 20.30 bo na sedežu tržaškega združenja esperantistov, Ul. Trento 1, zanimivo srečanje o draških. jamah. Giuseppe Sfregola. član speleološke skupine Sv. Just v Trstu, bo predstavil občinstvu diapozitive o tako imenovani Kačji jami pri Divači. Posvet o svežem in konserviranem mesu odborništvo za higieno in zdravstvo že več mesecev. Do sedaj se je razpravljalo že o onesnaženju, o dietetskih jedilih in podobno, na splošno željo pa bo tokrat pogovor stekel o naši najvažnejši hrani, to je o mesu v vseh njegovih variacijah od svežega, prekajenega, pa do konserviranega. Srečanje bo potekalo prihodnji torek, 30. maja, ob 18. uri v prostorih laboratorija za higieno in pro-filakso v Ul. Lamarmora 13. renčni in opravljajo dela, za katera bi morala biti pristojna le registrirana obrtniška podjetja. Italijanska zakonodaja je v tem pogledu pomanjkljiva in bi jo bilo treba izpopolniti. kakor sta to že storili na primer Zahodna Nemčija in Francija. Glede na to, da ima na tem področju naša dežela primarno nri-stojnost, se združenja obrtnikov iz Furlanije - Julijske krajine že dalj časa zavzemajo za to, da bi vprašanja obrtništva čim prej rešili v deželnem merilu. Sledilo je poročilo tajništva, ki ga je prebral dr. G. Ciani. Govornik je najprej omenil osimski sporazum in nove pobude, ki jih dogovor predvideva na gospodarskem področju. V tej zvezi je naglasil, da morajo biti tudi manjša podjetja z našega območja kakršna so obrtniška, aktivni sooblikovalci novih ekonomskih posegov, tudi v zvezi z bodočo industrijsko cono na Krasu. Dr. Ciani je nato obravnaval dejavnost posameznih obrtniških panog ter se pri tem zaustavil zlasti pri gradbeništvu, avtoprevozništvu in delu obrtniških delavnic, ki se udejstvujejo na področju drobne kovinske in mehanske «indu-strije*. Na koncu so predstavniki združenja izročili priznanja 23 obrtnikom iz tržaške pokrajine, ki vodijo delavnice. nastale pred 50 ali več leti. Priznanja so med drugimi prejele knjigoveznica Tassini (delavnica obratuje že 128 let), mizarska delavnica Verdier (90 let), urama Albrizio (86 let), inštalatersko podjetje Cadel (83 let), mizarska delavnica Rogantin (77 let) in inštalatersko podjetje Gerdol (prav tako 77 let). Večer, posvečen kiparju F. Melottiju LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. Na pobudo sekcije vArti visivei> bodo v okviru srečanj s sodobnimi umetniki pripravili v ponedeljek, 22. maja, ob 22.45 na sedežu krožka za kulturo in umetnost, Ul. San Car-lo 2, večer posvečen kiparju Faustu Melottiju. Uvodoma bo spregovoril Marcello Mascherini, nakar bo Nino Perizzi prikazal izbor diapozitivov, ki pričajo o veličini tega mojstra. Melotti, ki slovi po vsem državnem ozemlju, je pred petimi leti prejel priznanje «Rembrandt», ki velja v umetnosti za nekakega e P" ........- oopi Protti. Abonentom se prizna r 20 odst. VERDI Danes ob 21. uri (red A) orkestra gledališča Verdi P°d ta ( ‘taktif ko dirigenta Gabriela Cbrnure - p nastopom violinista Uta UghiJ8^. sporedu je tudi skladba Giuli8 ^ zija «Musica Per Italo Svevo*- ^ je novost za Trst. Vstopnice 28 našnji in jutrišnji koncert Pn dališki blagajni. Kino Ariston 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 bombo*. Nanni Moretti, Luisa Fabio Traversa. Barvni zabavni večer vseh športnikov društva. Vabljeni! Mignon 16.00—22.00 «Cyclone». - cul). >nel 31 Včeraj-danes Danes, PETEK, 19. maja PETER CEL. Sonce vzide ob 4.30 in zatone ob 19.33 — Dolžina dneva 15.03 — Luna vzide ob 15.57 in zatone ob 2.46. Jutri, SOBOTA, 20. maja BERNARD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,5 stopinje, najnižja 13,8, ob 13. uri 17,5 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb ustaljen, vlaga 68-odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, veter 14 km na uro severozahodni morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Do 21. junija rok za vpis v otroške vrtce Minister za šolstvo Pedini je izdal okrožnico, s katero sporoča, da zapade rok za vpis v otroške vrtce za šolsko leto 1978-79 21. junija in ne 17., kot je bilo prvotno določeno. To pa zaradi volitev, ki bodo potekale 11. in 12. junija. Tajništva bodo sprejemala prošnje od 14. junija dalje. Razgrajanje neofašistov V središčnih ulicah je prišlo vče raj ponovno do izgredov. Že v dopoldanskih urah so v Drevoredu 20. septembra razgrajali mladi neofa-šisti, ki so tudi delili provokator-ske letake z natisnjenim simbolom rdečih brigad. V popoldanskih urah pa so se fašisti podali na Trg Gol doni, kjer so napadli skupino ekstra parlamentarcev ter pri tem poškodovali dva avtomobila in razbili dve izložbeni šipi. Posegla je policija, ki jc pomirila duhove. V Trstu se je rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb. RODILI SO SE: Francesco Maran-goni, Diletta Viezzoli, Matteo Antonan-te, Michele Vescovi, Sabrina Nardoni, Karin Etel. UMRLI SO: 50-letni Salvatore Volo. 83-letna Carmela Caracristi vd. Bo-scetti, 59-letni Francesco Palumbo, 57-letna Claudia Mattelini, 91-letna Au-relia Peruzzi vd. Battistetla, 89-letna Anna Vončina vd. Grassi, 43-letna Laura Cemigoi, 52-letni Bruno Wid-mar, 49-letni Stelio Lucci, 81-letna Santa Iuvancig por. Saber, 64-letni Tullio Morpurgo, 76-letni Paolo Ber-toli. Kennedy, Carrol Baker, Lioi der, Hugo Stiglitz. Barvni L* Ljji In^iAnnIa 1 d //Ta Rr Annipžž. ^ Nazinnale 16.30 «lo & Annie*- - ..p, Allen in Diane Keaton. Barvni Grattacielo 17.00—22.00 «AliaS£81 , ferno di ghiaccio, una lotta 1 per un’immensa conquista». gg-Excelsior 16.30 «Marlowe indag8*' ej bert Mitchum, Sarah Miles, Stevvart. Barvni film. ,c0iji Fenice 16.30 «L'uomo ragno*- ™ Hammond. Barvni film. Eden 17.00 «Betsy». Laurence O1. Katherine Ross. Barvni film-vedan mladini pod 14. letom- ^ Ritz 17.30, 19.45, 22.15 «Duello 81 j, Jtines, Gregory PeC“' Cotten. Barvni film. Cristallo 16.30 «Champagne P®* j(, dopo il funerale*. B. Eklan<*. Hills. Barvni film. gos» Filodramniatico 16.00 — 22.00 ‘g. bon-bon fiore del sesso*. PreP“ dan mladini pod 18. letom. gj? Aurora 16.30 «West side stori'*-vni film. tren0 Cupitol 16.30 «Quel maledetto blindato*. Barvni film. -,ate-Moderno 16.00 «11 tesoro di cumbe*. Barvni film. Ideale 16.00 «Quello sporco diseft Denis Safren. Barvni film. prg-Vittorio Veneto 16.30 «Sentinel»-povedan mladini pod 18. letom- jot. Astra 16.30 «11 padrone e 1(,pC Renato Pozzetto. Prepovedan dini pod 14. letom. Barvni f'11 gjp Radio 16.00 «Stamping ground*-vni film. li' Volta 17.00 «Cadaveri eccellent1*-no Ventura. Barvni film. Wt Razstave vP V umetnostni galeriji «Tribbi°* "s]j. jutri ob 18. uri odprli razstava ^ karja patra Ignazia Daminija 1 -j9, netk. Razstava bo odprta do 2- 1 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627. Mali oglasi NAŠLI smo lovskega psa v okolici Boršta. Telefonirati na št. 228333. Izleti Odbor bivših aktivistov osvobod^j, gibanja na Tržaškem vabi ^ udeležijo izlet« ^njK* spom®1. ga viste, da se roško ob priliki odkritja SP° padlim za svobodo, ki bo 28. 13. ure v Ul. Montecchi 6/UL št. 40, do jutri, 20. t.m. , f5-SPDT obvešča, da je še nekai P,5, stih mest za avtobusni izlet tajur za osnovnošolce, ki bo v Jjjl ljo, 21. maja. Izlet vodijo pjjl SPDT. Vpisovanje je na sedežu ^ (Ul. sv. Frančiška 20) v doP« skih urah. u, SPDT prireja v nedeljo, 28. po avtobusni izlet na Ratitovec. predvidoma tri ure. Vpisovanj jO) Ob 5. obletnici smrti drage8a j joO ka Miklavca daruje žena Gred ^ iir za poimenovanje šole pri * ' po Marici Gregorič. Včeraj malo po 12. uri se je v Ul. Rossini nenadoma zgrudil na tla 63-letni Marino Tome; mimoidoči so mu priskočili na pomoč in poklicali reševalce Rdečega križa, žal pa ::a nesrečneža ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik je lahko le potrdil smrt, ki je verjetno nastopila zaradi srčne kapi. Dne 18. maja nas je zapustila naša draga mama MARIJA MAVRIČ vd. Z0RZUT Pogreb bo jutri, v soboto, glavne bolnišnice. 20. t.m., ob 9.45 iz mrtvašnF* Žalostno vest sporočajo: sinovi Fra®' čišek, Rudolf, Karel in Jožef, snah«-vnuki, pravnuki skupaj z vseJ®* sorodniki Trst, 19. maja 1978 (Občinsko pogrebno podjetje) ^Morski dnevnik Protest tržiških kovinarjev v Trstu GORIŠKI DNEVNIK 19. maja 1978 .dvesto kovinarjev tržiške kj ^ nice Italcantieri se je vče-ure zbralo na Trgu Ld-% kr ■ 'n' železniške postaje ter tlicji, endo v sprevodu po mestnih ^nw.s številnimi zastavami in ^daifr^nt'' Tržiški delavci, ki se S^J.casa soočajo s precej resni- ^ k' pretresajo tamkaj- .^Tiedelnieo, So hoteli z vče- &odjec!einico... .m _ I **jav rnanifestacijo opozorit; šir-^>sti predstavnike deželnih 'Milo kTv Položaj, ki postaja nevzdržen, predvsem pa k tOostra^ni*m hrupnim sprevodom kfcteVo n,l' ulicah obnovil; že staro j.’ ua morajo vladni organi OjjJj okončno sprejeti vsedržav- S^dokončm,’ Za preosnovo ladjedelstva. ]v ^a|j °nslranti so se dalj časa za-'Vbrio |Pd deželno palačo, kjer so 't y 1'runno izrazili svoje zahte-%*"> okviru pa ni bilo včeraj ^iki* srpoania z deželnimi predal; BV Stavkajoči kovinarji so se L^iia r°S 1 <1.30. Delavska mani-V k.? ,ie potekala brez inciden-Srni 0'k° ie bilo čutiti no* ledi-■ le» ne a’rc>Je triUšHh kovinarji Dr^idometu, ki je bil v nekate-*’!» j e'ih del meri^e^a središča dalj "o paraliziran. ^(.fji^taclja je imela t"di ant.ifa-% linčaj, kot kaže gornja •kfe- 19. OrpT nadzornega Dbora ssš Ja- maja, se bo sestal ri°Vehšu nadr-orni odbor Sindikata ® šole in razpravljal o dbfifi. delovanju sindikata. lW5te ^°l del«. ..... UVAJANJI OSIMSKIH SPORAZUMOV ZASEDANJE KOMISIJE ZA VODNO GOSPODARSTVO V Firencah tudi številni predstavniki naše dežele Hidroelektrarna pri Solkanu, načrti za obrambo proti toči, cesta po Sabotinu, ukrepi proti onesnaženju v Tržaškem zalivu: o teh vprašanjih je v ponedeljek in torek razpravljala mešana italijansko - jugoslovanska komisija za vodno gospodarstvo, ki se je sestala v Firencah. Italijansko delegacijo, ki jo je vodil ing. Mario Santopietro, so med drugimi sestavljali opolnomočeni minister Cesare Ignolli, tržaški župan Spacci-ni, goriški župan De Simone, deželni odbornik Mauro, predstavniki ministrstva ter nekateri strokovnjaki, med njimi dr. Primožič, ing. Ca-staldi, ing. Novelli, dr. Luciani. V jugoslovanski delegaciji pa so bili, poleg predsednika Borisa Miko-ša, še gospodarski svetovalec pri ambasadi v Rimu Uroš Markič, člani ing. Cenčič, ing. Knifič, ing. Rajkovič, dr. šušmelj ter strokovnjaki Kolenc, Borko, Cicerov in ing. Velikonja. O zgoraj navedenih vprašanjih je tekla beseda tudi na srečanju, ki ga je imel deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo na gospodarski zbornici' v 'Ljubljani; v okviru Dneva '"■iiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiimiKiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiniiiiiiiiuiiiiiii NA NEDAVNEM SREČANJU V GRADCU ^°We za izboljšanje letalskega dometa med sosednimi deželami junija-Julijska krajina predlagala vzpostavitev zračna koridorja čez Bistrico v smeri proti Dalmaciji t'* H rt„, i '>redst 'ea so se v Gradcu sestati Wa/niki trgovinskih zbornic v Via a° strokovno osebje de JJije *f,niie - Julijske krajine, Slo-VJ^vatoke ter avstrijske Ko-buVnftajerske in razpravljali o Vil *e^alskem prometu in o Vih ki se porajajo ob more-i? pf/f^hembah, ki so v kratil Hivn'dene na tem področju. JH* ^ skupina iz Italije, Jugo-a Avstrije, ki se redno se-t VpenVrs*fl let, je tokrat sestavi-? .k f brogram, po katerem naj “h (jp-^nala letališča omenjenih Posebnih vozovnic, govor V prvi vrsti so poudari- 'gab,1ptu kolišč tgr 0 okrepitvi že obsto- ^ zacini' točki ^ ie S ^i o problemih medkra-V,V°meta, o vzpostavitvi no- ^ih ^ tor n rtkiw»ifvi ž.P nhsto- SV r zaključenem sestanku 1 VskuZDrav'l.ialo. Predstavniki i-“>pai a letalskih družb, ki jih je ^ Predsednik ronškega leta- iU(;o,]Var(lito, so uradno zaprosi-tbV ,anske kolege, naj bi z Ae a letališča dovolili odprtje k! £ez B'strico' kar bi o-tkJoljj ooljše povezave na relaciji jn i th. Nemčija) preko Hu-J Oboi., 0r>k nemoteno do jadran-t „ ’ do Dubrovnika in Splita. °sti bo Italija predlagala ®SE$ D| CREDITO Dl TRIESTE (A KREDITNA BANKA tAjI VALUT V MILANU mednarodnemu združenju za civilno letalstvo ICAO in po lanskem dogovoru jih bo podprla še avstrijska vlada. mn 5 KOPRSKEGA Skrb za razvoj italijanski skupnosti Člani komisije za narodnostna vprašanja in stiki z zamejstvom pri obalni konferenci SZDL v Kopru so na rednem sestanku ocenili lansko delo ter ugotovili dosledno izvajanje začrtanega programa. Poudarili so, da bo potrebno še nadalje delovati kar najbolj ustvarjalno, kar zadeva uveljavljanje pravic in razvoja italijanske narodnostne skupnosti. Težišče mora biti predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Po membno vlogo ima tudi šolstvo in bodo v zvezi s tem pripravili posebno analizo do prihodnjega meseca. Furlanije - Julijske krajine na sejmu Alpe - Adria. V glavnem gre za vprašanja, ki pobliže zadevajo goriško področje. Tako naj bi poleg hidroelektrarne pri Solkanu uresničili tudi umetno jezero na italijanski strani, kj naj bi v glavnem služilo za namakanje. Bolj zapleteni so načrti za obrambo proti toči, s katerimi se ubadajo italijanski in jugoslovanski tehniki: treba namreč uresničiti alarmni sistem z radarskimi nanravami ter sistem raket, ki dosežejo tudi do B.000 metrov višine, medtem ko običajne rakete ne gredo preko 500 metrov. To pa terja zapletene študije, saj je treba uco-števati letalski promet in zračne koridorje. Težave so tudi glede gradnje ceste na Sabotinu. Zaradi meje so namreč na jugoslovanski strani prisiljeni delati velik ovinek, ki bj se mu s to cesm izognili, vendar bi morala ta cesta na italijanski strani po vinogradih, podreti pa bi treba tudi nekaj hiš. In nazadnje, kar zadeva preventivno ukrepanje pro ti onesnaženju v Tržaškem zalivu, pridejo v glavnem v poštev čistilne naorave na tistih vodah, ki se vanj izlivajo in v katere se odtekajo tako greznične kot industrijske odplake. Prihodnje srečanje komisije za vodno gospodarstvo pa bo v Sloveniji in sicer okoli polovice julija. V, »Ne 18. 5. 1978 St dolar Šiling !SsVrranl{ ?|«C/ranlt frank kNsi? kr° so® K* • Kl din florint Ria krona 869 — 1576,60 432.— 184,50 26,- 405,— 56.50 730,-378.-145.— 181.— 152.— 22.50 42,75 43.50 ^ tujih valut Za gradnjo nove obalne bolnišnice v Izoli bodo letos vložili prebivalci šestih južnoprimorskih občin še 130 milijonov dinarjev. To so sporočili na seji upravnega odbora sklada obalne bolnišnice. S temj sredstvi naj bi prihodnje leto končali prvo fazo izgradnje bolnišnice. L. O. Jutri tradicionalna Veselica v Miljah Jutri ob 20. uri, bo v kinodvorani Verdi v Miljah že tretjič zapored tradicionalna Veselica ki jo prireja Društvo Slovencev miljske ob čine. Glavni namen te že tradicionalne prireditve, ki jo prireja naše najmlajše zamejsko društvo, je na rodno osvestiti miljske rojake, jih prebuditi iz njihovega kulturnega-prosvetnega spanca Toda namenjena je tudi italijanski javnosti, ki jo hoče opozoriti, da tudi v Miljah žive Slovenci, da se tudi v milj skih hribih govori slovensko. Na tej prireditvi bodo nastopili pretežno miljski rojaki sami. Tako se bo že tretjič predstavil občinstvu slovenski pevski zbor iz Milj. ki bo pod vodstvom Cvetka Marca '.apel nekaj slovenskih pesmi. Otroci slovenske sekcije občinskega vrtca iz Čampor pa bodo podali nekaj prizorčkov na temo: «Mamice bi kruhka pekle*. Na isto temo bo tudi v veži kinodvorane Verdi razstava risb, ki so jih izdelali otroci iz vrtca in učenci osnovne šole iz Žavelj in Korošcev. Miljski srednješolci pa se bodo predstavili z veseloigro «Spletkar Niko* v režiji Staneta Raztresena. Prireditev bo zaključila tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, ki bo podala nekaj narodnih plesov iz Bele krajine in štajerske. Društvo Slovencev miljske občine pričakuje, da se bo tudi letos občinstvo polnoštevilno odzvalo njegovemu vabilu in napolnilo kinodvorano Verdi, ki jo je komunistična partija rade volje odstopila društvu za to prireditev. Boris Valentič V NEKAJ DNEH BODO URADNO OBJAVLJENA Znana prva imena možnih kandidatov za deželne in pokrajinske volitve V KD morajo poiskati ravnovesje med strujami • V PSDI nobenih sprememb ■ KPI in PSI kandidirata Slovence ■ Programi še niso znani DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE VESELICA S KULTURNO - ZABAVNIM SPOREDOM Jutri, 20. maja, ob 20. uri v kinodvorani Verdi v Miljah SODELUJEJO — Otroci slovenske sekcije občinskega otroškega vrtca — Otroci osnovne šole Korošci - Žavlje — Domači srednješolci z veseloigro pod režijo Staneta Raztresena — Domači pevski zbor JADRAN — Tržaška folklorna skupina «STU LEDI» Rok za vlaganje kandidatnih list se vedno bolj izteka in vodstva strank imajo v teh dneh veliko dela s sestavo kandidatnih list. Najmanj problemov so imeli v PSDI, kjer so že pred tednom dni določili kandidature za deželni in pokrajinski svet. V stranki se ni pojavilo nobeno novo ime. Za deželne volitve bodo kandidirali Zucalli, Fantini, Tachinardi; nov človek je edinole Božo Gruntar. Za pokrajinske volitve pa bosta kandidirala Can-dussi in Compagnone. Republikanska stranka bo za «de-želne» kandidirala kapetana mestnih stražnikov Giorgia Grudna in pokrajinskega tajnika stranke Maria Ascarija. V pokrajinski svet bo kandidiral De Neri. V krščanski demokraciji bosta v deželni svet zagotovo kandidirala Tripani in Cocianni, zelo vprašljiva je kandidatura Ginaldlija iz Tržiča, kjer se kot kandidat pojavlja Rebula, v Gorici pa Brancatti. Vsi kandidati predstavljajo določene struje. Tako bo Antonio Bi-siach predstavila dorotejce. Z desne strand Soče napovedujejo kandidaturo načelnika skupine KD v občinskem svetu v Krminu Bassa. PSI je imel v sredo zvečer sejo pokrajinskega vodstva ter vodstva sekcij, na kateri so razpravljali o novih kandidatih in . tudi o tem, kakšne odgovornosti prisoditi predstavnikom stranke, ki so dolga leta bili v izvoljenih organih. Potem ko so izbrali nekatera imena, so sklenili, da bodo dokončno določili sestavo kandidatnih list v naslednjih dneh. Vse kaže. da je najresnejši kandidat za deželo Trombetta. med Slovenci omenjajo za pokrajinski svet kandidaturo Walterja Reščiča. Kandidature KPI bodo znane jutri, ko jih bo objavilo deželno vodstvo stranke, že sedaj pa se Povori o kandidatih, ki so .lih izbrali na pokrajinskih vodstvih. Za deželne volitve bodo v Gorici kandidirali Zorzenon, Battello in Ivan Bratina, delavec Italcantieri Sabatini. Rosana Busohni iz Gorice ter nekateri neodvisni kandidati iz katoliških vrst. V pokrajiaski svet bodo kandidirali Paizza, Poletto. Brumni Pirel-la, med Slovenci pa Ivan Bratina in dr. Borut Spacal. Stranka bo precej obnovila svojo kandidatno listo v Tržiču, v Ronkah bo malo sprememb, še največ jih bo kar zadeva slovensko predstavništvo. Prvič bo kandidirala Lilijana Vižintin. Slovenska skupnost je prav tako že določili, svoje ljudi: za deželo Draga Štoko, Andreja Bratuža ter Gradimira Gradnika, za pokrajino pa Hadrijana Koršiča in Marijo Ferletič. Ko bo opravljeno najbolj zamudno in tudi najbolj delikatno delo, ki se nanaša prav na izbiro kandidatov, pride na vrsto sestava pro gramov in stališč glede posameznih vprašanj. Med pomembnimi osebnostmi iz vrste krščanske demokracije, ki se na prihodnjih volitvah ne bodo več predstavile, naj omenimo Romani ja, Reverdita in De Rocca; zelo vprašljiva pa je kandidatura zadnjega predsednika pokrajinskega sveta Giuseppa Agatija, pod katerim je prišlo do krize, imenovanja komisarja ter razpisa novih volitev. Nekateri zavzemajo pomembna mesta v gospodarskih ustanovah, drugim pa je ob poteku mandata «potekla* tudi volja, da bi se javno še u dejstvovali. Vsekakor bodo prihodnji dnevi pojasnili, kaj je resnice v govoricah, da se Agati nima več namena predstaviti. Prihodnjo soboto, 27. maja ob 18. uri bodo v Palazzettu Venetu v Gradišču odprli 13. vinsko razstavo za veliko nagrado «Noe». Prejšnjo soboto so strokovnjaki ocenjevali predstavljena vina ter bili zelo strogi. Pripustili so komaj kakšnih 60 odstotkov vin. Na razstavo in v enoteko «La Serenissi-ma» so vpisali samo vina, ki so prejela vsaj 77 točk. Od 5. do 10. junija vpisovanje v občinske otroške vrtce Vpisovanje v občinske otroške vrtce v Gorici bo v dneh od 5. do 10. junija. Tako sporoča goriško županstvo in dodaja, da je treba za otroke, ki bodo letos prvič vpisani, predložiti rojstni list ter potrdilo o cepljenju. Prednost za vpis imajo otroci, ki so se rodili leta 1973 in tisti, ki so že obiskovali vrtec v šolskem letu 1977/78. Pouk v občinskih šolskih vrtcih se bo začel 1. septembra. Skoraj milijarda lir letno za upravljanje letališča v Ronkah Koliko velja enoletno upravljanje deželnega letališča v Ronkah? Za leto 1977 je znašal obračun poslovanja konzorcija 947 milijonov lir, letos bo najbrž precej več. Pri tem velja predvsem zabeležiti, da je skoraj tri četrtine sredstev (natanko 692 milijonov lir) Šlo za plače uslužbencev, ki jih je trenutno 61. Za vse ostale stroške pa so porabili le 27 odstotkov sredstev. PRIHODNJO SOBOTO, 27. MAJA Poimenovanje trgovske šole po Ivanu Cankarju Odkrili bodo pisateljevo sliko, delo Klavdija Palčica Prihodnjo soboto, 27. maja, ob 11.30, bodo slovenski trgovski zavod v Gorici poimenovali po Ivanu Cankarju. Odločitev o poimenovanju je sprejelo vodstvo šole skupno z za vodskim svetom ter so jo odobrile nadrejene šolske oblasti. S poimenovanjem šole so se hoteli oddolžiti spominu našega velikega pripovednika in to v letu, ko je ves slovenski narod praznoval 100-letnico njegovega rojstva. Prireditev bo šolskega značaja ter jo bodo izvedli v večji učilnici, kjer bodo poleg sedanjih in nekdanjih profesorjev, ki so poučevali na šo li, navzoči tudi dijaki trgovskega zavoda. Govor o liku Ivana Cankarja bo pripravil prof. Marjan Bednarik, dijaki trgovske šole bodo nastopili z recitalom «0, domovina*; pri njegovi izvedbi bo sodeloval član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Stane Raztresen, Osrednji del manifestacije bo odkritje slike Ivana Cankarja, delo slikarja Klavdija Palčiča. SEJA ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE S koordinacijskim šolskim odborom skrbeti za avtonomijo slovenske šole Danes v Gorici ustanovitev enotnega šolskega odbora ■ Zahteva po namestitvi dveh šolnikov na didaktičnem ravnateljstvu ter na klasični gimnaziji Na seji goriškega tajništva Sindikata slovenske šole so pod vodstvom predsednika Albina Sirka obravnavali nekatera aktualna vprašanja s področja slovenskega šolstva. Za današnji pripravljalni sestanek za u-stanovitev enotnega šolskega odbora je sindikat imenoval tri svoje predstavnike, in sicer Sergeja Korošca, Adrijana Dornika ter Marjana Bednarika. Na seji odbora sindikata so ugodno ocenili napore za ustanovitev enotnega šolskega odbora na Goriškem ter sodili, da bi takšna odbora bilo treba ustanoviti tudi na Tržaškem in Videmskem. Vsi trije skupaj lahko tvorijo koordinacijski odbor. To telo bi lahko nadomeščalo tisti šolski okraj, ki ga kljub bojkotu volitev v šolske organe, s katerim smo pokazali enotno zahtevo po avtonomiji slovenskega šolstva, oblastf ni^o hbtele ustanoviti! Šolski odbor v Gorici je občasno že] 4Šlpv»l-' Sprejemal je stališča v zvezi s šolskimi volitvami ter se je angažiral za bojkot volitev v okrajni in pokrajinski svet. Današnji ustanovni sestanek bo dal temu odboru trajni značaj ter mu poveril pomembne naloge pri urejevanju šolskih vprašanj. Sindikat slovenske šole je nadalje sklenil uporabiti deset ur na leto za sestajanje med šolskim poukom. V petek, 26. maja ob 11. uri bodo v osnovni šoli v Sovodnjah zborovali učitelji doberdobskega šolskega okrožja, v ponedeljek, 29. maja ob 11. uri na šoli v Ul. Croce pa učitelji goriškega šolskega okrožja. Sindikat slovenske šole je spet o-pozoril na neurejeno stanje na didaktičnem ravnateljstvu za slovenske osnovne šole ter na klasični gimnaziji. V pismu, ki ga je sindikat poslal šolskemu skrbništvu, opozarja na nevzdržnost st^njg, pfl katererp je ena oseba dolžna opravljati več nalog, medtem ko bi morali težiti k temu, da bi bila na vsakem delovnem mestu po ena 'oseba. Sindikat GRE ZA OSAMLJEN POJAV? V ŠTEVERJANSKI ŠOLI UGOTOVILI PRIMERE VIRUSNEGA VNETJA JETER Zdravstvene oblasti raziskujejo vire okužbe - Sola bo nekaj dni zaprta Učenci šole v Števerjanu imajo te dni počitnice, ki jih niso pričakovali. Zdravstvene oblasti so namreč ugotovile nekaj primerov nalezljivega (virusnega) obolenja jeter in šolo začasno zaprle. V tem času bodo prostore temeljito razkužili, čeprav to v primeru hepatitisa, kakor nam je dejal pokrajinski zdravnik, veliko ne pomaga, kakor tudi ni ustreznega cepiva zoper to velikokrat nevarno bolezen. Zdravstvene oblasti so takoj sprejele potrebne ukrepe da bi ugotovile vire okužbe. Analizirali so vzorce vode iz vodovoda, čeprav je le malo verjetno, da bi bila voda okužena. Izid analize bo znan že danes. iiiliiMmiiiiiiiHiniHtiiiiiiimimiMiiiiiiiuniiintiiniiiiiiimuiiMiiiiniiiiiHiiiiMMiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiil ZANIMIVA MEDNARODNA PRIRSDITtV V Tokaju pri Ajdovščini tekmovanje jazbečarjev V kraju, kjer je lovski poligon, so pripravili dva umetna rova - Stalež divjadi na Vipavskem V soboto od 8. ure dalje bo v kraju Tokaj blizu Ajdovščine zanimivo lovsko tekmovanje psov jazbečarjev iz cele Jugoslavije, ki ga prireja lovska družina «Hubelj» iz Ajdovščine. Tokaj je pravzaprav ledinsko ime za pobočje pod Lokavcem, kjer ima vipavska kmetijska zadruga velik vinograd. Do kraja tekmovanja vodi lepa asfaltirana cesta, sicer je to stranskega pomena, ker so lovci in njihovi štirinožni spremljevalci raje potikajo po gozdu in grapah, kjer se rada zadržuje divjad. V Tokaju ima lovska družina iz Ajdovščine svoj «poligon». Tu so pripravili dva umetna rova, enega za napad in uničenje divjadi, drugega pa za izvlačenje mrtvih živali. Izdelana sta po mednarodnih predpisih in edina na širšem območju Primorske. V nedeljo se bodo v Tokaju pomerili tcrierl, brako jazbečarji in navadni jazbečarji iz cele Jugoslavije, pa tudi njihovi tekmeci iz Furlanije - Julijske krajine, Koroške in celo iz Francije. Člani lovske družine «Hubelj» so že priskrbeli zadost no število živih lisic in jazbecov, ki jih bodo spustili v rova ter nato me rili, v kolikem času jih bodo psi za lezli in izvlekli iz rova. Sicer pa lovci v gornji Vipavski dolini dobro skrbijo za stalež divjadi. Pred nekaj leti smo poročali, da so ob zgornjem toku Vipave naselili race mla-karice, ki so se lepo udomačile in tudi razmnožile. Letošnjo zimo so imeli lovci gornje Vipavske doline dovoljen odstrel določenega števila rac. Te vodne ptice živijo zdaj že na širšem področju ob vodnili tokovih, od Podnanosa navzdol. Ko je burja, jih zanese celo do Zalo.šč pri Dornberku. Divjih zajcev je na Vipavskem trenutno bolj malo, več pa je fazanov, predvsem zaradi vsakoletnega vnašanja mladičev, ki se izvalijo v valilnicah. Če bi se lovci zanašali .samo na naravno razmnoževanje fazanov, bi bil odstrel dokaj skromen. Jerebic je na Vipavskem zmeraj manj. Pravijo da izginjajo iz krajev, kjer se naselijo fazani. Je pa tudi res, da te ptice rade jedo žitno zrnje na njivah. Žita pa je tudi na Vipavskem zmeraj nianj. Jerebice je zdaj zaslediti bolj v višjih predelih, kjer fazanov običajno ni. Pre cej pa bodo najbrž krivi tudi strupi, ki jih kmetje v zmerai večjem obse gu trosijo po vinogradih, njivah in vi lovih. D. R. Zaenkrat so ugotovili dva primera virusnega vnetja jeter v osnovni šoli, 1 primer pa tudi v otroškem vrtcu. Ni pa mogoče izključiti, da se bo število obolelih otrok in odraslih povečalo v prihodnjih dneh, kajti inkubacijska doba bolezni je sorazmerno dolga in bo šele v prihodnjih tednih z gotovostjo mogoče reči, ali je šlo za omejen pojav. Vsekakor ne bo odveč priporočilo, naj ljudje posvečajo veliko skrbi higieni ter naj se ob sumljivih znakih takoj obrnejo do zdravnika. Izgleda pa, da se je virusno vnetje pojavilo tudi drugod na Gtv riškem. Včeraj zjutraj je bila v Tržiču manjša protestna manife stacija staršev otrok, ki obiskujejo tamkajšnjo osnovno šolo «C. Bat-tisti* in kjer naj bi za hepatitisom zboleli trije učenci. Starši menijo, da se je bolezen ppjavila zaradi pomanjkljive čistoče v šolskih prostorih, pravi viri okužbe pa bodo najbrž drugje. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg S. Francesco 4. tel. 2124, DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. opozarja, da vodi dve didaktični ravnateljstvi še vedno ena sama oseba. Po tolikih letih, odkar traja takšno nevzdržno stanje, bi bil sedaj skrajni čas, da bi na nezasedeno mesto imenovali namestnika. Prav tako je nasprejemljivo stanje na slovenski klasični gimnaziji, kjer mora poverjeni ravnatelj voditi šolo ter hkrati tudi poučevati. Opravljanje dvojnih odgovornosti ni samo utrudljivo za tistega, ki mu je bila takšna naloga naložena, ampak škodljivo tudi za šolo. Sindikat, ki je v pismu zahteval rešitev teh problemov, je resnično opozoril na že dolgo let nerešeno vprašanje ter je pričakovati, da jih bodo na pristojnih mestih rešili. Skupščina združenja AIAS v Tržiču V soboto je bila v Tržiču, v Palazzettu Venetu redna letna skupščina Združenja za pomoč spastič-nim bolnikom (AIAS), na kateri so odobrili obračun poslovanja za leto 1977 in sprejeli proračun za letos, odobrili spremembo statuta ter izvolili nov upravni svet, ki bo po novem imel devet članov. Kakor je znano, se je z letošnjim letom, kljub znatnim finančnim težavam začelo novo obdobje v delovanju ustanove, ki se je oridruži-la pokrajinskemu konzorciju za varstvo duševno in fizično prizadetih otrok. V tej zvezi so na občnem zboru razpravljali o novi usmeritvi delovanja. V ponedel jek, 15. maja, pa se je že sestal na sedežu ustanove v Ulici Manzoni v Tržiču .novi odbor. in ju Zbor cErmes Grion » jutri v avditoriju Na pobudo goriške občine društva Filologica Friulana, bo tri zvečer ob 21. uri v avditoriju v Gorici nastopil zbor «E rmes Grion» iz Tržiča, ki ga vodi Aldo Policardi. Goriškemu občinstvu se bo predstavil z vrsto furlanskih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih je pred kratkim izdala znana založba gramofonskih plošč R CA iz Rima na LP plošči pod naslovom tCanti del Friuli». Zbor tErmes Grion» ima za sabo četrtstoletno živahno in razvejano dejavnost. Ustanovil ga je leta 1952 Aldo Policardi. V tem času ie zbor imel nad 540 koncertov in je nastopil ob najrazličnejših priložnostih. Posnel je nekaj gramofonskih plošč, ter nastopil na radijskih postajah v Nemčiji, Avstraliji, Jugoslaviji, Španiji in Vatikanu. Jutrišnji koncert obsega pesmi Policardija, Seghizzija, Zardinija, Piana, Garzonija, Kubika scherja. Vstopnine ne bo. in E- PROSVETNO DRUŠTVO kJEZERO* In SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita v Doberdob na prireditev PESEM NE POZNA MEJA DANES, 19. MAJA, ob 18. url nastop lokostrelcev in večer ob tabornem ognju; ob 20. url tekmovan|e v briškoli z bogatimi nagradami. SOBOTA, 20. MAJA, ob 20. url nastop ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE iz Velenja, nato ples z ansamblom Pomlad. NEDELJA, 21. MAJA, ob 17. url sprevod nastopajočih po vasi In položitev venca k spomeniku padlim; ob 18. url koncert pevskih zborov iz Doberdoba, Križa, Trebč, Trbovelj, Branika in Pridvora ter domače godbe «Kras». Sledi ples z ansamblom Pomlad. V soboto in nedeljo zvečer predvajanje barvnih diapozitivov na temo .KRAS, DOBERDOB, JEZERO*. Delovale bodo z domačim vinom in kraškim prigrizkom dobro založene stojnice. Šolsko vodstvo vabi na prireditev tudi nekdanje učence in starse dijakov. Drevi začetek prireditev «Pesem ne pozna meja» Drevi se bo v Doberdobu začel tridnevni praznik pod geslom *Pe-sem ne pozna meja», ki ga prirejata domače prosvetno društvo * Jezero* in Slovenska prosvetna zveza. Ob IS. uri bo nastop skupine lokostrelcev, zatem pa družabnost ob tabornem ognju ter tekmovanje v briškoli. Jutri zvečer bo nastopila šaleška folklorna skupina iz Velenja, praznovanje pa se bo zaključilo v nedeljo, z nastopom pevskih zborov iz Doberdoba. Križa. Trebč. Trbovelj, Branika in Pridvora ter domače godbe na pihala «Kras* V soboto in nedeljo zvečer bodo v okviru prireditve predvajali tudi barvne diapozitive na temo «Kras, Doberdob, jezero*. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15, Novak Novak: Gugalnik. Abonmajska predstava za sindikalni abonma S petek A in izven. Predstava bo v veliki dvorani PDG v Novi Gorici, Soška 1. Prireditve Na pobudo fotografskega krožka Cireolo Fotografico Isontino, bodo drevi, ob 21. uri, na sedežu v Ulici S. Chiara 15, predvajali zbirko barvnih diapozitivov o Krasu, ki jih je posnel Alvise Duca. Razstave V galeriji La Bottega v Ul. Niz-za v Gorici je odprta razstava a-kvarelov goriškega slikarja Andreja Košiča. Jutri, 20. maja, odprejo v galeriji Sagittaria v Pordenonu kolektivno razstavo mladih ‘-likarjev naše dežele. Razstavljali bodo Marjan Kravos iz Trsta. Giorgio Val-vassori iz Gorice, Adriano Bori iz Trsta, Giancarlo Venuto iz Codroi-pa in Enzo Navarra iz Vidma. V občinski knjižnici v Škocijanu ob Soči odprejo danes.i 19. maja, razstavo slikarjev, ki bivajo v tej občini. V tržiški galeriji .Antiche mura* bodo jutri zvečer ob 18. uri odprli skupinsko razstavo desetih mladih domačih slikarjev. Odprta bo do 28. maja. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in prijatelje, da se udeležijo planinskega srečanja na Trstelju, v nedeljo, 21. maja. Odhod s Travnika z lastnimi sredstvi ob 8, uri. Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča udeležencem družinskega izleta v nedeljo, 21. t.m., da bo avtobus odpeljal s Travnika ob 5.30, iz Štandreža ob 5.35 in iz Sovodenj ob 5.40. Društvo se priporoča za točnost. Razna obvestila Upravni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici prosi člane, ki so prejeli na posodo smučarsko tekaško opremo, naj jo čimprej vrnejo zaradi inventure. Kino Gorica VERDI 17.30-22.00 »Morte di una ca-rogna*. A- Delon in O. Muti. CORSO 17.30 - 22.00 »Telefon*. C. Bronson, L. Remick. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «A1 di lh del bene e del male*. D. Sanda in E. Josephson. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE Zaprte). VlTTORIA 17.00 - 22.00 »Stupro sel-vaggio*. B. Fogarty in S. King. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 «H tesoro di Matecumbe*. EXCELSIOR 16.30—22.00 »Ritratto di borghesia in nero*. J\ova Gorica in okolica SOČA »Belmondo nepopravljivi*, francoski' film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Plava ptica*, ameriško-sovjetski film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Gospodar življenja in smr-ti», ameriški film ob 19.30. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Caterina Croci, Giuseppe Carrozza, Lorenzo Lenzini, Silvia Stecchina. Giulia Gecchele, Barbara Tollon, Elisa Barbaro, Denise Tomažič, Manuel Koren, Paolo Pietruz-zo, Sara Tognon. UMRLI SO: 59-letni delavec Celeste Trigatti, 74-letni upokojenec Igino Dreas, 64-letni Angelo Moreš, 86-letni trgovec Anton Mervič, 64-letni upokojenec Italo Somaglia, 72-letni upokojenec Agostino Bressan, 80-letna upokojenka Maria Pilat por. Clede, 66-letni upokojenec Paolo Pirotii, 81-letna upokojenka Ester Grifoni vd. Cittadoni. Namesto cvetja na grob Karla Drufovke darujeta Gizela in Milka Mikulus 10.000 lir za Dijaško matico. Umetnost mladih v Pordenonu Porder.onski Centro iniciative culturali prireja v galeriji wm sklepati, da sh **(*’-‘Wfl*4c čuti) Hrvata, da je torej Kljub tetayv da je /. 18., letom .zapustjl svoj -rodni-‘kraj in taval po obilnih šest desetletij še vedno čutil vez z, rojstnim krajem, , s svojim hrvaškim rodom. Kakor povedo strokovnjaki in Klovičevi biografi, jc ustvaril veliko miniaturnih del. ki sc hranijo na primer v muzejih v Firencah, v dunajskem dvorskem muzeju, v Bruslju, v Londonu, v Benetkah in drugod. Zanimivo je. da je El Greeo. ki smo ga že omenili, upodobil Tiziana Michelangela in — Kloviča, in sicer na velikem platnu z naslovom «Kristu« izga nja trgovce iz hrama*. Gre za veliko delo, ki ga je El Greeo naslikal v času od 1576 do 157o ih ki ga nahajamo v ameriškem The Minneapolis Institute ot Arts. Toda Klovičevo verjetno najbolj znano delo je umotvor z naslovom «Horae beatae Maria«3 Vir-ginis», k; je bilo do 1860 leta v neapeljski kraljevski biblioteki a ga hranijo sedaj v Ncw Yorku v Pierpont Morgan Library Klovič je narisal več biblijskih scen kot na primer Samsonov boj, Marijino oznanenje, Beg v Egipt, Kristusovo rojstvo itd. Strokovnjaki pravijo, da so ta dela. pa čeprav gre vedno za miniaturne slike, izdelana pod vplivom P Taella ali Michelangela. M;chc.angelov vpliv se vidi tudi v delu »David in Goljat*, ki ga nahajamo v londonskem Britanskem muzeju. Zanimivo jc tudi, da je Klovič ilustriral komentarje poslanic sv. Pavla, ki jih je izdelal za kardinala Gririlanija, in ki jih danes nahajamo v londonskem muzeju Soane. V zvezi s tem velja dodati ludi naslednje: do pred nekaj ieti so Kloviču pripisovali tudi nekatera dela, ki niso bila njegova. Sedaj se je število njegovih del nekoliko skrčilo. Kljub temu je Klovič ustvaril toliko miniaturnih mojstrovin, da spada med največ-je miniaturiste ne lč svoje dob«, pač pa vseh časov. Čeprav so mnoga njegova dela ostala le v risbi, je njegova bera velika, in nahajamo njegova dela po vseh pomembnejših muzejih v Evropi in tudi v New Yorku. Sodobna likovna kritika ocenjuje Julija Kloviča kot ((-zadnjega velikega predstavnika evropske miniature* in «virtuozncga ter prefinjenega mojstra*, skratka, Klovič ie velik mojster miniature in slikarstva nasploh. Njegovi izredni uspehi na področju likovne ustvarjalnosti postanejo na neki način še večji če upoštevamo dejstvo, da ie Julij Klovič sredi največje in najbolj vnete dejavnosti malone oslepel. Bilo je to v letih 1556-1557, v letih ko je veliko ustvarjal tudi do naročilu Margarete Avstrijske. Da bi si izboljšal vid. je odpotoval v Benetke, kjer so ga operirali, Toda komaj se je oporno gel od te neprijetnosti in rekli bi tudi osebne nesreče, so mu začele odpovedovati roke, tako da je imel z zdravjem precej težav. In vendar je njegova dediščine izredno bogata. Zelo bogat spored p-dubrovniških iger U Ponovitev nekaterih uspelih dramskih del iz lanskega programa - Gostovanje znanih tujih ansamblov - Skupno 106 večerov z 2000 umetniki Dubrovnik ni zaslovel po vsem svetu le zaradi svojih značilnosti, ki izhajajo iz davnih stoletij, ko je bilo to mestece na jugu Dalmacije zedini otok». ki se je upiral Benetkam in ostal samostojen, pač pa tudi zaradi tega, ker se že 28 let zapored, torej skoraj ves čas po drugi svetovni vojni v tem čudovitem sredozemskem mestecu vrstijo visoko kakovostne kulturne prireditve, znane pod imenom «Dubrovniške poletne igre*. Predvčerajšnjim je svet dubrovniških poletnih iger dokončno določil letošnji program tega visokokakovostnega festivala, ki bo trajal od 10. julija do 25. avgusta in se vršil na raznih rekli bi prirodnih odrih tega lepega mesteca. Letošnji dubrovniški festival bo obsegal 106 dramskih, glasbenih in folklornih prireditev, na kate rih bo sodelovalo nad dva tisoč umetnikov iz Jugoslavije ir, večjega števila tujih dežel. Nemogoče bi bilo navesti vsa dela in vse ansamble, ki bodo nastopili na letošnjem dubrovniškem festivalu, zato se bomo omejili le na nekaj podatkov, s katerimi bomo skušali prikazati raven letošnje prireditve. Nekaj del je bilo že lani na sporedu in jih bodo letos- pano odi. Ponovili pa bodo le Usta dela. ki sta jih občinstvo in kritika dobro sprejela. To so na primer «Dun-do Maroje» hrvaškega pisatelja Marina Držiča. nadalje «Aretej» hrvaškega pisatelja Krleže. Ponovili bodo tudi Shakespearovo delo <■ vam...; 14.05 Glasbena P* $ ca; 14.16 Naši umetniki 11 je poslušalcem; 14.30 Glasb* «,5/ liah; 15.30 Napotki za turist®’ ^ Glasbeni intermezzo; 15-i S«! gost; 16.00 «Vrtiljak»; ' , [t#1. dio ob 17.00; 18.05 Moment cal; 19.20 Zabi vna glasba. ipUtc Lahko noč, otroci!; 19.45,/’/ MUU, UUUtl. , ' Zi- ansamblom Štirje kova®1' Stop pops 20; 21.15 Oddaja % i' ju in pomorščakih; 22.20 Be‘ ^ V zvoki iz logov domačih; pF terarni nokturno; 23.15 / » polnočjo; 00.05 - 4.30 Noe gram - glasba. NOVI, DALJNOSEŽNI NAČRTI SOVJETSKEGA KMETIJSTVA Velika sredstva za intenzivno obdelovanj* tistih področij\ kjer ni zelo plodne črnic* Ze velikokrat je prišlo na dnevni red vprašanje, kako to, da Sovjetska zveza, ki razpolaga s tolikšnimi površinami tudi zelo plodne zemlje, še ni povsem rešila vprašanja zagotovljene in nekoliko bogatejše prehrane. Razlaga, da posveča glavno pozornost industrializaciji dežele, še ni zadosten odgovor na gornje vprašanje, posebno ne, ko zaradi slabe letine uvaža milijone ton žita. In kadar ugotavljajo, da v sovjetskih mestih primanjkuje sadja, zelenjave itd., ni opravičila. Sovjetska zveza ni le Sibirija, pač pa ima velikanske razsežnosti tudi na jugu, kjer je možno pridelovanje vsakovrstnega sadja in vsakovrstne zelenjave, tudi v zimskih mesecih, saj je menda vsakomur tudi v vrhovih Sovjetske zveze jasno, da tudi kaka sicer obsežnejša »zimska gredica* v okolici Moskve problema ne more rešiti. Sicer pa se bodo morali v vrhovih SZ prej ali slej odločiti, da posvetijo kmetijstvu večjo pozornost. Morda je eden izmed zadevnih ukrepov prav ukrep, o katerem povzemamo nekaj podatkov, ki jih je objavila sovjetska agencija ((Novosti*. Ko je bil na oblasti Nikita Hru ščov, torej državnik, ki mu je bilo kmetijstvo zelo pri srcu, se je lotil obdelovanja povsem svežih ledin na jugovzhodu evropskega dela Sovjetske zveze in nekaterih področij tudi v Aziji. Tedaj so tem njegovim akcijam «peli slavo* in kazalo je, da bi se iz tega moglo vendarle kaj izcimiti. Nato je šlo vse v pozabo. Sedaj pa je na vrsti drugi, verjetno bolj konkreten in praktičen primer, namreč melioracija in intenzivnejše obdelovanje «ruskega dela* evropske Sovjetske zveze, kjer ni tako imenovane črnice. Velikanski predeli evropske Sovjetske zveze so znani po zelo plodni zemlji temne barve, po tako imenovani — črnici. Od baltskih obal pa do 0-bronkov Urala ter od gornje meje področja s črnico pa vse do Severnega ledenega morja je velikansko področje, ki meri 2 milijona 800 tisoč kv. km površine in kjer ni črnice, nač pa navadna obdelovalna zemlja. Gre torej za velik del ruske federacije, kjer so tudi nekatera velika sovjetska mesta všev-ši Moskvo, Leningrad, Gorki, Sverd-lovsk. Perm in druga. Kakor vidimo, gre za obsežna področja, ki pa niso vsa kmetijsko uporabna, saj se to področje razteza daleč daleč proti severu. Toda v okvir tega področja spadajo milijoni hektarov dobre obdelovalne zemlje, ki je bila doslej ali zanemarjena ali,slabo negovana, deloma pa zaradi močvirnatega zna- čaja sploh neuporabna. Centralni komite KP SZ in sovjetska vlada pa sta že pred štirimi leti sprejela sklep, da je treba to velikansko področje gospodarsko uveljaviti, seveda s kmetijskega zornega kota. Kakor so sami sovjetski strokovnjaki ugotovili, ima to zemljepisno področje vse pogoje, da veliko prispeva k kmetijskemu razvoju Sovjetske zveze. Po mnenju strokovnjakov ima to področje vsaj v južnih predelih takšno klimo, da omogoča vrsto zelo pomembnih kultur. Nadalje je na tem področju dovolj padavin. In če zemlja ni tako plodna, kot je plodna črnica v južnejših predelih evropskega dela Sovjetske zveze, je vsestransko uporabna, seveda ob pomoči večjih količin gnojila. Kaže, da ni ostalo pri sklepu centralnega komiteja in vlade. Tedaj so rekli, da bodo povečali produktivnost teh prostranstev za kmetijstvo in živinorejo. Deseti petletni načrt, to se pravi sedanji sovjetski ekonomski načrt, ki traja od 1976 do 1980, predvideva, da bodo do leta 1980 na teh področjih povečali donos žitaric do poprečja 20 stotov zrnja na hektar. To je v primerjavi z donosi žitaric v deželah z intenzivnim kmetovanjem razmeroma malo, komaj 40 odstotkov, toda v primerjavi s poprečnim donosom na področjih z ekstenzivnih* stvom pa je že kar dober ^ ^ r posebno če pomislimo, da ./t nos pomenil že malo m&nL /. odstotno povečanje v odn<« p nos v prejšnjem petletne*3 ^e, Kar zadeva pridelek zel®3ju p<*’ se ta moral v istem obdoDJ ^ čati za 40 odstotkov, mlek jjt« rali na istem področju >n ^ času dobiti za 25 odstotkov ' sa za 32 odstotkov, jajc " odstotkov več. . j$j Kakor vidimo, so nač*-3 vcdJ zahtevni, pa čeprav hkrati - j/I razmeroma nizki, če jih f / mo z načrti zr razdobje <*° {\i ta, ko naj bi se količi;13// na teli področjih poveča* ali celo 250 odstotkov v P vi z začetnim stanjem. Seveda je treba za rezultatov v ta področja žiti. Sedanji načrt predv* r p(? ložbo 38 milijard rubljeV'^/^ gotovo ni malo, saj je_ to ki je za štirikrat večja 00 /K.. njih naložb. Gre za velik® utfr# cijska dela, začenši z */!„.. je \ močvirnatih predelov, ko/1® /1, de preveč, ali pa za narnTvin R prave tam, koder je Pa v®;1* malo. Vrh tega je tod z® K1 tako imenovane kisle zen* morejo «popraviti» z naI1 večjih količin apnenca. 55JEP MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA ZA LETO 19841 NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Zimske olimpijske jgre Remi med Italijo in Jugoslavijo včeraj podelili Sarajevu ein* 01 pa bodo istega leta (verjetno) v Los Angelesu i ^TENE — Sarajevo si je pridobi-iger°r5an^acij° zimskih olimpijskih 8Vo'28 *eb) ^4. ^ako Je sklenil na t-.™1 včerajšnjem zasedanju v A-ph mednarodni olimpijski odbor. Priz° -*ev *®er Sarajevu pomeni ij.i nanie jugaslovanskim športnim v v^m, obenem pa tudi veliko ob-dj. ’ saJ bo to prva športna prire-v na olimpijski ra vri " K- t,.—“oia Jugoslavija. _ ,u8osli u iporf nat^rt' 28 izpeljavo te velike ^Saniz^ ^'mpijski ravni, ki jo bo iem: >en A _ ^ prireditve, nobenega dvoma f0(lh ’Ovani so predstavili medna-^oben10 °'’mPijskemu odboru po- Veii"1- da je pri tej dodelitvi imel slov • ež tudi sloves, ki ga Jugo-likih30* uživf>jo kot organizatorji ve-tpvn mednarodnih športnih priredi- glasovanju je Sarajevo med g|. ^'šotnimi odborniki prejelo 39 jp r'.v- Najhujši tekmec Sarajevu Sov U ^aPP°r°, ki je prejel 36 gla- i^.^vski organizatorji olimpij-l8er so sporočili, da bodo glav- ni kraji, kjer se bodo odvijala tekmovanja Igman, Savnik, Trebevič, Ilidža in pa seveda samo mesto Sarajevo. Kar se letnih olimpijskih iger tiče, so jih dodelili ameriškemu Los Angelesu, vendar s pridržkom. Los Angeles namreč ni predstavil vse zahtevane dokumentacije in bo moral pred dokončno dodelitvijo teh iger uskladiti do 1. avgusta svoje načrte z olimpijskimi pravilniki. V kolikor tega ne' bi storil, mu bodo igre takoj odvzeli in mednarodni olimpijski odbor bo razpisal novo «dražbo» za podelitev organizacije te manifestacije kakemu drugemu kandidatu. Kot je znano se za te igre potegujejo tudi Mtinchen, Montreal ter Ciudad Mexico. Los Angeles je letne olimpijske igre že organiziral leta 1932, nato pa se je zanje potegoval še za leti 1976 in 1980, venda- za ta datuma ni uspel pridobiti dovolj velikega števila glasov. Italija — Jugoslavija 0:0 ITALIJA: Zoff, Gent:le, Malde-ra, Benetti, Bellugi, Scirea, Causio, Tardelli, Graziani, Zaccarelli, Bet-tega. JUGOSLAVIJA: Katalinič (v 25. min. d.p. Borota), Jelikič (v 15. min. d.p. Rožič), Hadžiabdič (v 24. min. p.p. Boljat), Trifunovič, Rajkovič, Hatunič. Zavišič, Cukrov, Kustudič, Šurjak, Susič (v 33. min. d.p. Kranjčar). SODNIK: Dubach (Švica). RIM — V prijateljskem srečanju v okviru priprav za SP sta sinoči Italija in Jugoslavija igrali neodločeno 0:0. Tekma je bila vseskozi dokaj medla in enolična, tako da so gledalci ves čas spremljali akcije »azzurrov* z burnim žvižganjem. Pri italijanskih igralcih se je poznalo, da so komaj končali prvenstvo in da mislijo predvsem na bližnje SP, tako da se niso potrudili. ,ll,'>iliM,ll,l,illlllllllllllllllll,,l,llmallll,„n,,, HimiiHmiiiiimiuimtiimumiinimHnitmmniiiiinmmuMmiiuiMinmHHmmmmmimm po dokaj medli in enolični igri Med «azzurri» so odpovedali predvsem ključni igralci ^MIZNI tenis NA DRŽAVNEM PRVENSTVU lutri in v nedeljo v Trstu najboljši italijanski igralci t ^edno zgoščen tekmovalni spored - Nizke cene vstopnic (jr‘ž 24 ur nas ]0čj pričetka 31. j[v,Vn®ga namiznoteniškega prven-%]'• , se bo v soboto in nedeljo or‘Jal° v tržaški športni palači v kj _ n,2aciji pripravljalnega odbora, |J£)e imenovala deželna namizno-letiih 3 zveza FITeT. Po dveh deset-oJl' b° tako Trst ponovno gostil h ecr 6 mojstre z belo žogico in PrjvG^stveni dogodek bo nedvomno na Pihane športne palače Vpf ,e ljubitelje namiznega tenisa, ^kv* VlS^ ie h*'8 vsa propagandna Cij7n°st usmerjena v sensibiliza-*Port tri'akvl.C!mb°lj popularizirali, je pri-dina l?lni odbor sklenil, da ima mla-biedt00 1i i možnosti Krasovih deklet, VeHst ° nastopila na državnem pr-Viav'• Zaslužnega Krasovega tre-Sih ”^'bo Derganca smo po zaklju-li, k specifičnih pripravah vpraša-r°varu So Pripravljene njegove va- Poleg Krasovih deklet se bosta državnega turnirja udeležila še dva Slovenca, in sicer bivši Sokolov i-gralec Valter Pertot (Italcantieri) in pa bivši Borov igralec Boris Košuta (CMM Trst). V tekmovanju posameznikov bo nastopilo kar 86 najboljših drugokategornikov in pot do visoke uvrstitve bc zelo težavna. Košuta se bo v prvih kolih pomeril s Scartonijem, Garito in Astegiano, Pertot pa bo nastopil le v moških (s Pilottom) in mešanih dvojicah (z Rebulo). Košuta bo v moških dvojicah igral s Krizmancicem, v mešanih pa z Žigonovo. —bs— BOKS SP V BEOGRADU Kar šesterica Jugoslovanov v boju za zlato BEOGRAD — Na svetovnem boksarskem amaterskem prvenstvu v Beogradu so Jugoslovani dosegli i-zreden uspeh. Po včerajšnjih polfinalnih dvobojih se je kar šest -splavih* boksarjev uvrstilo v finale in so torej boljši uspeh dosegli le Kubanci, ki imajo v finalu osem svojih predstavnikov. Med ostalimi državami imajo Sovjeti štiri finaliste, Kenijci, Poljaki, Finci in Nigerijci pa po enega. Prvenstvo je prineslo veliko razočaranje boksarjem ZDA, saj sta včeraj izpadla še zadnja predstavnika te dežele. Tako se je prvič v zgodovini tega prvenstva zgodilo, da ZDA ne bodo imele v finalu niti enega svojega tekmovalca. Izmed Jugoslovanov pa so se u vrstili v finale Bogujevci, T. Kačar, Sačirovič, Ristič, Perunovič in Vuj-kovič, izpadel pa je S. Kačar, ki se bo moral zadovoljiti «le» z bronasto kolajno. KOLESARSTVO Merckx se j'e umaknil BRUSELJ — Belgijec Eddy Merckx je včeraj sporočil, da bo dokončno zapustil kolesarstvo. To novic0 je sporočil na tiskovni konferenci, ki jo je sklical včeraj v glavnem mestu Belgije BOKS MADRID — Španski Doksar Jose Duran je včeraj sporočil, da bo zapustil boks. Svetovni prvak Mattioli je v nedeljo premagal Durana v dvoboju, veljavnem za svetovni naslov. Verjetno je bil ta poraz glavni vzrok Dnrannvega odstopa ko je padala žoga. Kmalu pa so videle, da niso bile nasprotnice tako zaspane in so začele s pravo igro. Tekma se je tako zaključila z zmago «plavih». Danes bodo «plave», na stadionu «1. maj* odigrale odločilno tekmo proti OMA za prvo mesto v B skupini, v kateri se bodo morale najbolj potruditi, če bodo hotele tudi kaj doseči. SAMO Odpovedali so posebno ključni i-gralci, kot so Causio, Tardelli in Zaccarelli, pa tudi napadalci niso bili preveč razpoloženi, tako da smo le v obrambi videli nekaj dobrih potez. Čudno, da ni Bearzot preskusil kakega mladega igralca, kot na primer najboljšega strelca 1. lige Rossija. Jugoslovanski nogometaši so bili nedvomno boljši, čeprav ni ta tekma predstavljala nobenega važnega cilja. Vseeno so se nekoliko bolj potrudili in tudi resneje ogrožali nasprotnikova vrata. «Pia vi* so v 8. min. p.p. celo povedli, a je sodnik zadetek razveljavil, ker .je Cukrov žogo potisnil z roko v vrata. Tudi nadalje so bili Šurjak in tovariši precej nevarni in prav šurjak je v 20. min. d.p. z zelo močnim strelom zadel vratnico Selektor Valok je tokrat poslal na igrišče pomlajeno postavo ter opravil še nekaj menjav, medtem ko .je italijanska reprezentanca o-stala nespremenjena do konca. Po tej tekmi je sedaj obračun medsebojnih srečanj tak: Italija je zmagala šestkrat, Jugoslavija trikrat, neodločeni izidi pa so bili štirje. ATLETIKA NA TRŽAŠKEM «GREZARJU Tretjakova bo nastopila na državnem finalu Na tržaškem stadionu «Grezar» so bile v prejšnjih dneh tekmovanja za deželni del letošnjih mladinskih iger. Na tržaškem tartanu so se zbrali tekmovalci iz naše dežele in sicer trije iz vsake pokrajine. V tržaški reprezentanci so nastopile tudi tri borove atletinje: Sonja Antoni, Patrizia Padovan in Daniela Tretjak. Rezultat, ki so dosegle je izredno pozitiven saj so odnesle eno prvo in dve drugi mesti. Tretjakova je zmagala na teku na 100 m v času 12” 5 (medtem ko je osvojila svoj polfinalni tek v «skromnejšem» 12” 9) in si tako zagotovila nastop na državnem finalu, ki bo junija v Bariju. V teku na 400 m bi nas Sonja Antoni skoraj presenetila, saj je trideset metrov pred ciljem še vodila, le v zadnjem delu tekme jo je Vi-demčanka Furlano prehitela. Bo-rovki je ostala v zadoščenje srebrna kolajna in sezonski rekord, ki je sedaj zelo blizu normi za nastop na državnem prvenstvu. Za drugo mesto v skoku v daljino mora Patrizia Padovan pripisati vso krivdo svojim neveljavnim skokom; kot že prejšnji teden je tudi tokrat zagrešila kar štiri poskuse od šestih, ki jih je imela na razpolago. V drugem skoku je Goričanka Lupi skočila 5,45 m in si tako zagotovila zmago. Borova skakalka pa je le v zadnjem poskusu dosegla rezultat 5,35 m, ki jo je postavil na drugo mesto. A. B. KOLESARSTVO 11. ETAPA «GIRA> B. Žano ni in F. Moser osvojila vsak eno včerajšnjo poletapo Dc Muynck še vedno nosi roza majico - Van Linden, Bitossi in Gimondi odstopili SIENA — Včerajšnja enajsta etapa je bila razdeljena na dva dela in sicer Terni : Assisi (74 km) ter Assisi - Siena (175 km). Prvo etapo je dokaj nepričakovano osvojil mladi Zanoni z dokaj visoko poprečno hitrostjo 42 km na u-ro. Skupina je privozila praktično skupaj do dva kilometra pred ciljem, tu je napadel Crepaldi, katerega sta dohitela Zanoni in Visen-tini. Skupina najboljših, kjer je bil tudi «roza» majica De Muynck, je privozila na cilj deset sekund za zmagovalcem. Belgijec Rik Van Linden je 500 metrov pred ciljem padel ter se hudo poškodoval, tako da je bil prisiljen odstopiti. V včerajšnji etapi je odstopil tudi Gimondi, ki je osvojil «Giro» leta 1976. Lestvica prve poletape: 1. Zanoni, s poprečno hitrostjo 42,106 km na uro 1.45’26” 2. Visentini po 2” Z. Crepaldi 7” 4. Cedena (SP) 10" 5. Saronni v času Cedene V drugem delu dvanajste etape je prvič na letošnjem «Giru» zmagal Moser, ki je malo pred ciljem lepo sprintal in popolnoma sam privozil prvi na čilj. Tudi v drugem delu včerajšnje etape smo zabeležili odstop in sicer Bitossija, ki je star 38 let. Brez dvoma bo današnja etapa odločilna za nadaljnji potek dirke, Moser pa je z včerajšnjo lepo zmago pridobil na morali, kar mu bo brez dvoma veliko pomagalo pri nadaljevanju dirke. Lestvica druge poletape: 1. Moser, s poprečno hitrostjo 38,004 km na uro 3.48’54" 2. Gavazzi po 3” 3. De Vlaeminck (Bel.) 4. Pevenage (Bel.) 5. Del Bal (Bel.) Skupna lestvica po enajsti etapi: 1. Johan De Muynck (Bel.) 57.27'32” 2. Panizza po 34" ODBOJKA TEDENSKI PREGLED IZJEMNO USPESNO KOLO ZA SLOVENSKE ŠESTERKE Nobena naša ekipa ni bila tokrat premagana Pretekli konec tedna je bil za naše ekipe 1. in 2. ženske ter moške divizije izjemno uspešen. Vseh naših pet ekip je zmagalo, kar se v letošnjem prvenstvu še ni zgodilo. N ' -> šesterke so ob koncu prvenstva v odlični formi. 1. MOŠKA DIVIZIJA V 18. kolu sta oba naša zastopnika slavila prepričljivi zmagi. Pred težjo nalogo je bila to pot nedvom- ~ ~--.jr, Pred kratkim jc bilo v Trstu tradicionalno srečanje med gojenci dijaških domov iz Trsta, Gorice in Kopra. Na sliki: odbojkarsko srečanje med igralkami in igralci koprskega dijaškega doma (iiiiiiiiiiiiHiiiiifHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiininiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiifHiiniiiiilN BSnSSHHHi TEDENSKI KOMENTAR p ■ ■ | ■ ■■ ■ Bor v promocijski ligi osvojil dvanajsto zmago Zmagoslavje slovenskih ekip v izločilnem delu 1. MD ODBOJKA V 3. ŽENSKI DIVIZIJI Borovke zmajale kljub slabi igri 3:0 Bor - KilIjoy Team (15:12, 15:13, 15:13) BOR: Montanari, S. in I. Župančič, E. in L. Maver, Nacinovi, Vigi-ni, Živec, Tomsich, Baša. KILLJOY TEAM: Dreossi, Fab bro, Fragiacomo, Franchini, Giraldi, Marjn, Palladini, Tomasi, Bette. V nedeljo zjutraj so borovke odigrale tekmo proti novi ekip Kilijoy Team: tekma ni bila borbena. Čeprav so killjoyevke skušale rešiti vsako žogo, jim ni uspelo zmagati Borovke so igrale res slabo; prikovane so bile na polju in gledale, ka- PROMOCIJSKO PRVENSTVO Do konca tega prvenstva manjka samo še . eno kolo. V predzadnjem zavrtljaju je Bor osvojil dvanajsto prvenstveno zmago, tokrat na račun skromne peterke Itale iz Gradišča. Borovci so v nedeljo v Dolini igrali nekoliko bolje kot teden prej proti ekipi CUS. Naši fantje so namreč brez večjih težav odslovili košarkarje Itale in so si tako matematično zagotovili končno peto mesto na lestvici ne glede, kako bodo igrali v zadnjem kolu proti Ferroviariu. Medtem je že znano, katera ekipa bo zapustila to prvenstvo. Gre za Edero iz Gorice, ki je tudi v minulem kolu izgubila (sicer po predvidevanju proti Interju 1904). Za zmagovalca v tej ligi pa bo potrebno čakati še na em kolo, pa čeprav je jasno, da je Inter 1904 praktično že v D ligi. Micolovi varovanci bodo namreč v zadnjem kolu igrali proti Scogliet-tu in verjetno bodo prebredli tudi to oviro. IZIDI 21. KOLA Bor - Itala 92:72 Jeans Corner - Ferroviario 75:51 ARA Tržič - Barcolana 88:69 Arte - Scoglietto 76:75 De Bortoli • CUS Trst 88:63 Inter 1904 - Edera 87:60 LESTVICA Inter 1904 32; ARA Tržič 30; Jeans Corner Milje in De Bortoli Vileše 28; Bor 24; Ferroviario 20; Arte Gorica 18; Scoglietto, Barcolana in CUS Trst 16; Itala Gradišče 14; E-dera Gorica 10. PRIHODNJE KOLO (21. 5.) Edera - ARA; CUS Trst - Arte; Itala - De Bortoli; Barcolana - Jeans Corner; Scoglietto - Inter 1904. Jutri, 20. 5. ob 18.30 v Trstu, Mira-marski drevored: Ferroviario - Bor. 1. MOŠKA DIVIZIJA Izločilni del tega prvenstva se je zaključil z velikim slavjem slovenskih peterk. V finalni turnir sta se namreč uvrstila Jadran in Polet. B SKUPINA V tej skupini je Jadran zanesljivo osvojil prvo mesto. V vseh prvenstvenih nastopih so naši košarkarji doživeli le en poraz (doma proti Servolani). Jadran je v tej ligi imel nekaj težav tudi z Italsidrom, vse ostale nasprotnike pa je zanesljivo premagal in zato je tudi povsem zasluženo osvojil prvo mesto. IZIDA ZADNJEGA KOLA Jadran - San Sergio 108:63 Servolana - Edera n.o Počitek: Italsider LESTVICA Jadran 14; Italsider 10; Servolana 8; San Sergio 2: Edera Milje 0. C SKUPINA V tej skupini je zanesljivo osvojil prvo mesto openski Polet. To je nedvomno velik uspeh za trenerja Tavčarja in za njegove varovance, ki so bili že v mladinskem prvenstvu na tem, da se uvrstijo v finalni tur- nir. Če jim to ni uspelo med mladinci, pa jim je velik podvig uspel v tej ligi. Nekoliko so v ten prvenstvu razočarali Kontovelci, ki so bili, po našem mnenju, veliki favoriti za finalni turnir. Kontovelci pa so o-svojili le tri zmage, in so tako obtičali na predzadnjem mestu razpredelnice. IZIDA ZADNJEGA KOLA Polet - Grandi Motori 71:49 Kontovel - Don Bosco 79:69 Počitek: Juventus KONČNA LESTVICA Polet 14; Juventus 10; Don Bosco 8; Kontovel 6; Grandi Motori 2. V obeh skupinah bodo morali odigrati še vrsto zaostalih tekem, tako da datum finalnega turnirja še ni znan. TENIS Tudi Panatta izločen FIRENCE — Na mednarodnem teniškem turnirju Alitalia Firenze je tudi Adriano Par.atta izpadel iz tekmovanja: v drugem kolu ga je premagal Američan Fagel s 5:7, 6:4, 6:2. RIO DE JANEIRO - Brazilska državna reprezentanca je včeraj igrala s ČSSR 2:0 (1:0). Strelca sta bila Reinaldo v 34. minuti in Žico v 84. To je bila predzadnja tekma, ki so jo igrali »carioce* pred SP v Argentini. no goriška 01ympia, ki se je v Trstu spoprijela s solidnim Rozzolom. Bojazen pred tem nastopom pa je bila odveč, saj Tržačani niso bili sposobni nuditi večjega odpora in gostje so razmeroma lahko pospravili petnajsti par točk. Zmaga 01ym-pie je še toliko bolj dragocena, ker je Cus izgubil. To je neposredni tekmec za drugo mesto na končni lestvici. Tako ima sedaj slovenska vrsta enkratno priložnost, da obstane sama na drugem mestu, saj imajo Goričani dve koli pred koncem štiri točke prednosti, ki bodo ob koncu samo dve, ker v soboto 01ym-pia počiva. Kot je bilo pričakovati Kras z Gin-nastico v Spilimbergu ni imel večjih težav. Domačini so morali položiti orožje samo po treh setih igre. Zgoničani imajo po tem uspehu matematično zagothVljehb' Ttončito' Žma-go, ki je prav gotovo velik uspeh. Premoč Krasa je več kot očitna in napredovanje ^ ‘ ^ 11^6 je najVečje darilo za številne domače gledalce, ki stalno spremljajo nastope zgoniš-ke šesterke. Kot smo že prej omenili je Libertas iz Turjaka pripravil veliko presenečenje s tem, da je premagal tržaški CUS. IZIDI Pav Natisoma - Pav Despar 3:2 Libertas Turjak - CUS Trst 3:2 Rozzol - 01ympia Gorica 0:3 Redarji Videm - Libertas Sacile 1:3 Ginnastica Spilimbergo - Kras 0:3 LESTVICA Kras 34, 01ympia Gorica 30, CUS Trst 26, ASFJR Čedad 22, Libertas Turjak 20, Rozzol Trst 18, PAV Natisoma 16, Libertas Sacile 14, PAV Despar Videm 12, Ginnastica Spilimbergo 6, Redarji Videm 0. PRIHODNJE KOLO Kras - Redarji Videm, Libertas Sacile - Rozzol, ASFJR Čedad - Libertas Turjak, CUS Trst - PAV Natisoma, PAV Despar - Ginnastica Spilimbergo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tako kot pri moških Kras tudi Az-zurra v tej konkurenci nezadržno melje z nasprotnicami ter ima že matematično zagotovljeno prvo mesto in dve koli pred koncem kar o-sem točk prednosti. Nezadržno prodira proti zgornjemu delu lestvice tudi šesterka Kontovela, ki je v ne-nedeljo pospravila šesti zaporedni uspeh. Zmaga slovenskih odbojkaric s tržaško ekipo CUS je bila obenem tudi enajsta v letošnjem prvenstvu. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da slabi CUS ni zmogel zaustaviti zmagovite poti Kontovela, ki igra v drugem delu prvenstva kot prerojen. Isto pot sta ubrala šc videmski PAV Despar in tržaška Julia. Krizo pa preživljata Libertas iz (Crmina in CSI Donatello iz Vidma. Dve ekipi sta že v nižji lig; za ostali dve mesti Ta ostajajo trije kandidati. Po vsej verjetnosti bosta kar dve tržaški ekipi nazadovali. IZIDI 20. KOLA Julia - Maianese 3:0 Intrepida - S. Luigi Trst 1:3 Azzurra Gorica - CSI Donatello 3:0 Virtus - Volley S. Vito 3:2 PAV Despar - Libertas Krmin 3:1 CUS Trst - Kontovel 0:3 LESTVICA Azzurra Gorica 38, Libertas Krmin in PAV Despar Videm 30, Julia Trst 28, Volley S. Vito 24, Kontovel 22, CSI Donatello Videm 20, Virtus Vi-gonovo 16, S. Luigi Trst 14, Intrepida Mariano 12, CUS Trst 6 in Maianese —2. PRIHODNJE KOLO Kontovel - PAV Despar, Libertas Krmin - Virtus Vigonovo, Volley S. Vito - Azzurra, CSI Donatello -Intrepida, S. Luigi - Julia, Maianese - CUS Trst. 2. MOŠKA DIVIZIJA Za prijetno presenečenje je v 10. prvenstvenem nastopu poskrbel go riški Don. Pred domačimi gledalci so namreč Goričani premagali Vol ley iz Turjaka, ki je na drugem mestu lestvice. V tej skupini je premoč Solarisa iz Trsta več kot očitna, saj je še -naprej nepremagan in si je priigral kar šest točk prednosti. Nepričakovano prepričljivo zma- go je v tem zavrtljaju pospravil tudi S. Luigi v srečanju z Intrepido. IZIDI 11. KOLA Dom Gorica - Volley Turjak 3:2 Libertas Gorica - Solaris Trst 0:3 S. Luigi Trst - Intrepida 3:0 LESTVICA Solaris Trst 20, Volley Turjak 14, Dom Gorica in AGI Gorica 10, Intrepida Mariano 8, S. Luigi Trst 6, Libertas Gorica 4. PRIHODNJE KOLO AGI Gorica - Intrepida; S. Luigi -Solaris; Dom Gorica - Libertas Gorica. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Neposredni obračun med Hrastom iz Doberdoba in Libertasom iz Gorice je bil boj dveh enakovrednih ekip. To vsaj potrjuje končni izid. V tem derbiju, saj igra Hrast domače tekme v Gorici, slovenskim odbojkaricam ni kazalo na ugoden razplet. Odbojkarice Libertasa, ki so bile to pot gostje, so povedle z 2:0 v setih. V nadaljevanju je Hrast zaigral kot prerojen in končna zmaga je povsem zasluženo pripadala slovenskim odbojkaricam. Tako je Hrast še vedno na dobrem tretjem mestu lestvice, za Prato in Rivi-gnanom, ki imata 12 točk več. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je Prata odigrala dve tekmi manj kot Rivignano. IZIDI ACLI Ronke - Libertas Torvis 3:0 Metteo's - Prata 0:3 Hrast Doberdob - Libertas GO 3:2 Ginnastica Spilimbergo - Julia 3:0 LESTVICA Prata in Rivignano 30, Hrast Doberdob 18, Julia Trst, ACLI Ronke in Ginnastica Spilimbergo 16, Ken-nedy Feletto Umberto in Matteo’s Trst 12, Libertas Gorica 6, Libertas Torvis Torviscosa 2. PRIHODNJE KOLO Julia - Hrast, Libertas Gorica -Matteo's, Prata - ACLI Ronke, Libertas Torvis - Kennedy. G. F. 3. Battaglin 4. Baronchelli 5. Moser 6. Saronni 7. De Vitte 8. Visentini 9. Johansson (Šve.) 10. De Vlaeminck (Bel.) NOGOMET T21" 1W 2 1,2” 2T6” 2'41” 2'48” 3'27” 3'2a” GOTEBORG — švedska državna reprezentanca, ki bo čez mesec dni igrala na SP v Argentini, je včeraj v Gotegorgu premagala angleško moštvo Aston Villa. Švedska bo igrala v C skupini skupno z Brazilijo. Avstrijo in Španijo. RIM Rezultati včerajšnjih te- kem za »Poletni pokal* so sledeči: Budimpešta: Vasas Ferecvaros - Foggia 4:0 (3:0) Friedrichstal: SarrbrUck - Lierse 1:0 (1:0) Bochum: Bochum - Atalanta 3:1 (2:1) Bruselj: Molenbeck - Troyes 2:2 (1:1) Bruselj: Fuisburg - Antwerpen 2:1 (0:0) Budimpešta: MTK - St. Etienne 5:2 (2:0) Mtinchen: Bayem - Roma 0:2 (0:0) Budimpešta: Videoton - La val 2:1 (1:1) Metz: Metz - Liege 1:0 (1:0) Genova: Genova - Ujpest 0:1 (0:1) Gabrijel Ferfolja, ki je v lanski sezoni nastopal pri dnberdobski Mladosti, je bil najboljši strelec na (Turnirju prijateljstva* niiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiMiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiMi PLAVANJE V SOBOTO NA R0JCAH me miaomsKin reprezi Slovenije in naše dežele Sodelovalo bo skupno 40 plavalk in plavalcev sosednjih dežel Po izrednem uspehu lanskoletnega srečanja mladinskih reprezentanc naše dežele, Slovenije in Koroške v plavanju, ki je bilo v novem odprtem bazenu na Rojcah, se ljubiteljem tega športa ponuja v soboto druga pomembna priložnost, da si ogledajo najmočnejše mlade plavalce iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Društvo «Associazione Sportiva Gorizia Nuoto* bo namreč priredilo v soboto, 20. t.m., s pričetkom ob 17. uri srečanje mladinskih reprezentanc obeh obmejnih dežel. Tekmovanja bodo v pokritem bazenu. Na njih bo sodelovalo okoli 40 plavalk in plavalcev obeh dežel, ki se bodo pomerili v naslednjih disciplinah: 400 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, 200 m mešano, 100 m prosto. 100 m metuljček ter v štafeti 4x100 mešano. Naslednjega dne, 21. maja, pa se bo ob 10. uri začelo deželno prvenstvo začetnikov. P. R. NOGOMET MILAN — Disciplinska komisija pri italijanski nogometni zvezi je včeraj določila, da bo najboljši italijanski strelec Paolo Rossi ostal še za naslednjo sezono Pri LR Vicenzi. Kakor nam je vsem znano sta Juventus in Vicenza v zaprti zalepki ponudila vsoto denarja za Rossija. Pri odpiranju zalepk sta bila prisotna Boniperti in Farina. Zmagala je torej Vicenza. ki je za Rossija ponudila več denarja od Turinčanov, kar je brez dvoma vehko presenečenje, saj je splošno znano, da razpolaga Juventus z višjim kapitalom od Vicenze. NAMIZNI TENIS Ljubljančani šesti V nedeljo se je končala zvezna moška in ženska namiznoteniška liga. Pri ženskah je naslov osvojil Proleter iz Čoke, pri moških pa bo treba še odigrati zaostalo tekmo med Sento in beograjskim Partizanom, da bomo zvedeli za novega prvaka. Za sedaj je prvi na lestvici Spartak iz Subotice, ki ima dve točki naskoka pred Sento; v primeru, da bi Senta premagala Partizan, bo treba odigrati še dodatno srečanje za naslov prvaka. Zagrebški Vjesnik, ki je že vrsto let bil neprenehoma prvi na končni lestvici, je letos oo odhodu šurbeka v ZRN in Stipančiča v JLA obtičal na 4. mestu, medtem ko je slovenska republiška selekcija, ki nastopa pod imenom Olimpija osvojila solidno 6. mesto. Pri ženskah je Proleter zmagal pred zagrebško Mladostjo in Nafta-gasom iz Kikinde. Olimpija je bila na koncu peta. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40 00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|uWI("’t Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 , Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš 43 2 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglosl 150 lir t>eW* Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanl|e-Joni ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih ° v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StfOn 6 19. maja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska P POLOŽAJ NA AFRIŠKEM ROGU POSTAJA EKSPLOZIVEN Eritrejci obtožujejo Etiopijo genocida Džibuti razdvaja AdisAbebo in Mogadiš Mengislujevo letalstvo in topništvo naj bi povzročili veliko žrtev ined civilnim prebivalstvom - Barre o etiopskem pohlepu po bivši francoski koloniji NAIROBI Položaj na afriškem I izključno z obravnavo problemov rogu se ponovno hudo zapleta, in | razorožitve. Kar je izraz spoznanja to ne morda zgolj zaradi silovite in prepričanja mednarodne skupno ofenzive, ki jo je sprožilo proti pri- sti.'Da je ta'problem najtesneje po- padnikom eritrejskega osvobodilne ga gibanja 20.000 članov etiopske garnizije v Asmari ob zaslombi težkih oklopnih vozil in letalstva, temveč tudi zaradi naraščajočega trenja med adisabebškim in somalskim režimom. Medtem ko ima Mengistu hude preglavice z Eritrejci, ki že sedemnajst let upravičeno zahtevajo avtonomijo (potem ko je Hajle Selasje nasilno priključil njihovo do- vtzan s splošnim razvojem med narodnih odnosov in da posega v življenjske interese vseh držav. Po sebno zasedanje o razorožitvi je enkratna priložnost, da se z aktivno udeležbo vseh članic ZN napravi ocena stanja, do katerega .je pripeljala oboroževalna tekma, da se ugotovi, do kam so privedli dosedanji pogovori o razorožitvi, in da se doseže skupni dogovor o movino svojemu cesarstvu) in se j novi usmeritvi, ki bi odprla"možno mora obenem zoperstavljati notra nji politični opoziciji z leve in desne, mu somalski predsednik Barre očita, da se hoče polastiti še Dži-butija. Državica, ki je spričo dane zemljepisne lege (na stičišču med Rdečim morjem ter Indijskim oceanom) izrednega strateškega pomena, je postala neodvisna, kot znano, junija lansko leto in je veljala za poslednjo francosko kolonijo. Že od trenutka, ko je postal Džibuti neodvisen, je bilo jasno, da bo kaj kmalu postal predmet ekspanzionistič-njh teženj, sicer neposredno iz vrst sosednih držav, posredno pa iz krogov velesil. Mengistu je včeraj v govoru pred stotisočglavo množico v Diredavi opozoril mogadiško vla do, da utegne priti med Etiopijo in Somalijo do vnovičnega spopada, če »Barrov reakcionarni režim ne bo spremenil svojega stališča glede Džibutija*. Interesi obeh so očitni, sicer mimo strateške vloge Džibutija tudi zato, ker prevladujejo med tamkajšnjim prebivalstvom pripadniki plemena Isa, ki je somalskega porekla. Mengistu je pripomnil, da si njegova vlada želi samo miru na afriškem rogu, medtem ko hlepi so-malska po delu severne Kenije in seveda Ogadenu. V resnici je Barre te dni izrecno podčrtal, da bo še naprej podpiral prosomalsko o-svobodilno gibanje v tej deželi. Zna no je sicer, da so se pred meseci bojevali na planoti proti Etiopcem tudi somalski redni vojaki/ a Mengistu je včeraj znova izjavil, da so med njimi tudi pakistanski, iraški in egiptovski. V Islamabadu so izjavo označili kot golo natolcevanje ki provokacijo. Če so Mengistujeve skrbi v zveni z bodočim razvojem dogodkov v šlgadenu utemeljene, tega ni seveda mogoče reči o »zaskrbljenosti zaradi reakcionarnega manevriranja eritrejskih borcev na rovaš adis-abebškega režima*. Pripadnike dveh osrednjih in tretje, manjše fronte za osvoboditev Eritreje za kulisami sicer menda res skušajo »manipulirati* ta ali ona tretja država (za-hodnoimperialistična ali, denimo, zmernoarabska), to pa nikakor ne more opravičiti zdajšnjega strašnega bombardiranja mest in vasi, s katerim hoče Mengistu dokončno streti sleherni odpor Eritrejcev, ki bolj ali manj upravičeno že govore o pravem genocidu. Ko bi adis-abebske oblasti pravočasno prisluhnile vodstvu OAE pa tudi OZN in rešile eritrejsko vprašanje po mirni poti političnih pogajanj, ki bi morala sloneti na načelu upravne avtonomije v okviru federacije, bi se afriški rog gotovo ne spremenil v tako nevarno smodnišnico. Etiopski bombniki so včeraj napadali vso okolico Asmare tja do 10 km oddaljenega Teklaja, istočasno so isto območje obstreljevali topničarji. Topništvo je z druge strani obdelovalo gverilske položaje in naselja tudi v razdalji do 30 km zahodno od glavnega mesta, sicer na obronkih pogorja Tekera. Glasnik osvobodilnega gibanja omenja tudi srdite spopade med oklopnimi vozili asmarske garnizije, ki delujejo na ravninskem območju do Teklaja ter ustreznimi enotami Eritrejcev, ki i-majo pod nadzorstvom vse gričevnato ozemlje okrog Asmare. Kaže, da so utrpeli etiopski vojaki hude iz- sti za vsebinski napredek na področju razoroževanja*. Med vprašanji, ki so jih časnikarji zastavili Kaleziču, je bilo tudi eno y zvezi s spomenico, ki jo je Somalija poslala generalnemu tajniku združenih narodov Waldheimu in v kateri obvešča vse članice ZN, da se ne strinja s članstvom Kube v gibanju neuvrščenih. V odgovoru je Kalezič poudaril: «Za zdaj nismo uradno seznanjeni z vsebino somalske spomenice, na katero se nanaša vprašanje. Ob številnih priložnostih smo naglašali, da razlike v stališčih in morebitne medsebojne spore neuvrščene države morajo reševati po mirni poti, s spoštovanjem temeljnih načel ustanovile listine združenih narodov in neuvrščenosti, v interesu ohranitve in krepitve enotnosti neuvrščenih držav in preprečevanja, da bi spore med njimi izkoriščali tuji dejavniki*. Zadnjih dogodkov v Zairu, kjer v pokrajini šaha spet divjajo boji. glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva ni komentiral, ker «za -zdaj ne razpolaga s celovitejšimi informacijami*, pač pa je dejal, da Jugoslavija spremlja te dogovore in da je zaskrbljena zaradi najnovejših dogodkov. IIIlili MII M(>1111111111111111111111111111111111111111111111111111 itltliifiniiiiiiiiifiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii Nova jordanska kraljica gube, a o žrtvah poročajo tudi iz partizanskih vrst. Komunike »fronte za osvoboditev Eritreje* navaja, da skušajo Etiop-ci z napadi na civilna naselja prestrašiti prebivalstvo in ga pregnati drugam, ker daje očitno zaslombo eritrejskim enotam. Fronta hkrati poziva vse prijateljske države, naj s primernim posegom pri Mengistu-ju preprečijo genocid. Tembolj še, DOPOLNILNE VOLITVE V 0VIEDU IN ALICANTEJU Znatna uveljavitev španske levice Oba izvoljena senatorja sta socialista - KPS podvojila glasove MADRID — Včeraj so se v Ali-canteju in v Oviedu zaključile nadomestne volitve, ki so bile za špansko politično življenje pomemben test. Levica se je, kot pričakovano, uveljavila. Največ glasov so dosegli socialisti, komunisti pa so skoraj podvojili svoj odstotek. V Alicanteju so volili, da bi nadomestili umrlega socialističnega senatorja Juliana Andujarja, v O-viedu pa zaradi odstopa komunista Wenceslava Ročesa, ki je bil izvoljen na mešani listi PSOE-PCE-DC. Udeležba na voliščih ni bila velika. V Alicanteju je volilo 51,49 odst. upravičencev, v Oviedu pa je bil dotok na volišče še manjši, le 46,88 odst. V obeh primerih sta bila izvoljena socialistična kandidata: Alberto Javier Perez Ferre (v Alicanteju) in Ftmando Moran Lopez (v Oviedu). Če upoštevamo, da je Lopez eden izmed ustanoviteljev španske ljudske stranke, ki sc je pred kratkim združila s PSOE, lahko rečemo, da je to prvi pozitivni rezultat združitve španskih socialistov. PSOE je dobil 33 odst. glasov, vladna stranka UCD 27 odst., KPS 19 odst. Politični komentatorji pripisujejo velik pomen pičli udeležbi. Če upoštevamo, da so 'se volitve vzdržali predvsem tisti, ki so na prejšnjih političnih volitvah glasovali za vladno stranko, je to dokaz, da so ljudje nezadovoljni s sedanjo Suarezovo vlado in njeno politiko. Veliko napredovanje levih strank pa dokazuje, da se vse bol; približujejo svojemu cilju, to se pravi vstopu v vlado. To velja zlasti za socialiste (ki se v tej volilni kam panji niso hoteli pridružiti Oarrillu), medtem ko je najbrž dejansko število volivcev KPŠ še večje, kot bi lahko sklepali iz teh volitev, fml) Ustavna reforma v Braziliji 26-letna Elizabeth Halaby, po rodu Američanka, bo 25.maja, z imenom princesa Nur Al Husscin, kar pomeni Husseinova luč, postala četrta žena kralja Husseina RIO DE JANEIRO - Predsednik brazilskega senata Petronio Portela je včer&j 'napovedal, da boVlšdh 'V kratkem poslala kongresu osnutek ustavnih reform. Amandmaji naj bi stopili v veljavo marca prih«xinjega leta z izvolitvijo novega predsednika. Če naj verjamemo vestem iz brazilskih krogov naj bi s popravki u-stave odvzeli predsedniku dober del izrednih pristojnosti, ki mu jih je priznavala dosedanja ustava (če listino sploh lahko tako imenu iemo). Odslej naj bi predsednik lahko proglasil izredne ukrene na ometenih področjih, ter izredno in obsedno stanje v državi. Moč, da odvzame parlamentarni mandat in prekliče osumljencem politične pravice, pa naj bi imelo le vrhovno sodišče. Italijanski kandidat ne bo poletel v vesolje PARIZ — 31-letni inženir Franco Malerba iz Busalle (Genova), ni več član skupine, ki bi se morala skupno z enim ameriškim kolegom udeležiti poleta prvega vesoljskega krožečega laboratorija «Spacelab» konec leta 1980. Evropska vesoljska agencija sporoča, da so evropski kandidati naslednji: 37-letni nemški znanstvenik Ulf Merbold, 34-letni švicarski astronom in pilot Claude Nicollier in 32-letni nizozemski fizik Wubbo Occ-kels. Od teh treh pa bo prišel v poštev eden sam. Končni kandidat bo izbran le nekaj mesecev pred pričetkom evropskega vesoljskega podviga. Ostala dva pa bosta za rezervo. CATANIA — Porota je obsodila na 26 let zapora 53-letnega upokojenca Alfia Ragoneseja, ki je 30. septembra 1975 z lovsko puško ustrelil geometra Antonina Alba in kmečkega delavca Angela Fazia ter huje ranil geometra Salvatoreja Lo Turca. Nanje je streljal, ker so podrli prot; njegovi volji razmejitveni zid med svojim in njegovim zemljiščem. Bombna atentata v Ferrari FERRARA — Val terorističnih a-tentatov je zajel tudi Ferraro. Prejšnjo noč sta pred sedežema pokrajinskih federacij KPI in KD eksplodirala močna peklenska stroja, ki sta na srečo zahtevala le gmotno škodo. Zaenkrat si še nobena skupina ni prilastila odgovornosti za a-tentata. Bomba, ki je počila pred komunističnim sedežem, je bila po oceni minercev le močnejša petarda, ki je bila tempirana z dokaj grobim mehanizmom. Eksplozija je povzročila majhno škodo. Veliko večjo rušilno moč je imela bomba, ki je eksplodirala pred pokrajinskim sedežem KD. Preiskovalci celo trdijo, da bi bomba lahko zrušila celotno poslopje, če bi jo teroristi vrgli v urade in ne le položili na okno. šlo je za nekaj kilogramov smodnika, ki so ga teroristi stlačili v kovinsko škatlo in tempirali z dokaj grobim mehanizmom. Atentata, ki imata fašistični pečat, sta izzvala takojšen ogorčen odgovor vseh demokratičnih sil. Nov atentat ETA SAN SEBASTIAN - Troje zakrinkanih teroristov, o katerih gre glas, da so pripadniki baskovske organizacije ETA, je z brzostrelko hudo ranilo člana tako imenovane «stare Francove garde*. V zadnjih štirih letih je prejel nič koliko groženj. RAZSODBA TURINSKEGA KAZENSKEGA S0DI& 9 Poldrugo leto zaporne kazni jj Curciu in Franceschiniju zaradi poveličevanja zločin Sodili so jima, ker sta ocenila umor Alda Mora kot «dejanje proletarske pravice» % TURIN — Turinsko kazensko sodišče je po kratki, vendar dokaj razgibani in razburljivi razpravi, obsodilo < bivša voditelja rdečih brigad Renata Curcia in Alberta France-schinija na poldrugo leto ječe in na plačilo sodnih stroškov. Sodni zbor je brigadista spoznal za kriva poveličevanja zločina. Včerajšnja obravnava proti ustanoviteljema teroristične organizacije je posledica nedavnega, 15. sporočila brigadistov na procesu proti zgodovinskemu jedru RB, ko sta Curcio in Franceschini označila u-mor predsednika krščanske demokracije Alda Mora kot «dejanje proletarske pravice* in «dejanje največje možne humanosti v sedanji kapitalistični družbi*. Sodni zbor je po daljšem posvetu sicer zavrnil zahtevo javnega tožilca po takojšnjem kazenskem postopku proti obtožencema, obenem pa je poslal državnemu pravdništvu zapisnik o: bravnave za morebitno avtonomno sodno akcijo. Obravnava se je zaradi zapletljajev dejansko začela poldne, ko je sodnemu zboru najti odvetnika, ki je bil priPFj ZuoieV naložiti si breme obrambe. je ca sta po stari navadi skušaj ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111111111111 n 11111111111111111111111111111111111111 mi m im nuni iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiii miiiMiiiiniiiiniiinniuMiiiiiiiut! AMERIČANI IN NJIHOV ZAUPNIK OBTOŽUJEJO SAMO TANASSIJA Kateri stranki je Lefebvre izroiil zadnji obrok podkupnine Lockheed? Gre za nič manj kot pol milijona dolarjev, ki naj bi jih Lefebvre po naročilu «neimenovanega» prenesel skozi računa dveh bank RIM — Družba Lockheed Corpo ration je polagala največje zaupanje v Ovidia Lefebvra, v njegovo stro kovno sposobnost in zvestobo druž bi, saj mu je zaupala osebno upravljanje z nad dvema milijonoma dolarjev, ki sta služila za podkupovanje. Ovidio je v svoji natančnosti poskrbel za vsako najmanjšo po drobnost, beležil si je tildi najmanj ši izdatek, ki ga je porabil za družbo Lockheed. Kot dftk&z te natančnosti je najbolj zgovorno dejstvo, da je bil ob plačilu prvih dveh o-brokov podkupnine (200 milijonov lir 5. junija 1970 skrivnostnemu ne znancu v predsobi ministra Tanas-sija in 360 milijonov lir v nekem javnem lokalu isti osebi) vedno prisoten tudi Cowden, kot priča in nadzornik. O tretjem obroku 300 mili jonov lir pa se ne spominja niče sar: ne samo komu je bil namenjen znesek, niti kateri bančni za vodi so izdali ček. Vsoto 500 tisoč dolarjev so prenesli z računa neke banke na račun druge s posredovanjem neke tretje banke po nasvetu »neimenovanega*, je dejal Ovidio Lefebvre. Sodnik De Stefano je skušal izvleči iz Ovidia kaj več in ga je vprašal, zakaj si ni priskrbel nobene dokumentacije o tem izplačilu, ko pa je ob prvem obroku celo napravil fotokopije čekov. Ovidio Le- «IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlrillllllllllll>*l|HIIUII||||||||||||||||||||||||||IIUIIIIIMUIIIIIII Zasedanje biroja neuvrščenih v Havani Razčlenitev problematike neuvrščenega gibanja HAVANA — V kubanskem glavnem mestu se je včeraj začel ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav. Zasedanja se udeležujejo predstavniki vseh 25 držav članic biroja, poleg njih pa še zastopniki približno 15 drugih neuvrščenih držav s statusom opazovalcev. Sestanek je začel predstavnik Sri Lanke, ki je dežela koordinatorica neuvrščenega gibanja med peto in šesto vrhunsko konferenco, torej med Colombom 1976 in Havano 1979. Po slovesnem uvodu so najprej spregovorili predstavniki posameznih regionalnih skupin neuvrščenih dr-| žav. V imenu evropske skupine je ker je polkovnik te dni jasno dal razumeti, da bo eritrejsko vprašanje mogoče rešiti samo z vojno, (dg)« Zaskrbljenost Jugoslavije zaradi zapleta na afriški celini BEOGRAD — V zveznem tajništvu za zunanje zadeve je! bila včeraj redna tiskovna konferenca. Glasnik Tajništva Mirko Kalezič je časnikarjem najprej spregovoril o pomerut, ki ga Jugoslavija pripisuje posebnemu zasedanju generalne skupščine združenih narodov o razorožitvi. «Pomen tega zasedanja — je izjavil Kalezič — je v samem dejstvu, da se generalna skupščina prvič od ustanovitve OZN ukv a; ja spregovoril šef jugoslovanske delegacije novi zunanji minister Josip Vrhovec. Na tridnevnem ministrskem zasedanju bo koordinacijski biro sprejel stališča neuvrščenih dežel do žgočih mednarodnih problemov in v zvezi z bližnjimi pomembnimi svetovnimi zborovanji neuvrščenega gibanja, To sta ministrska konferenca, ki bo letos v Beogradu, in šesta vrhunska konferenca, ki bo prihodnje leto v Havani. Kakor pričakujejo, bo posebna pozornost veljala kriznim žariščem v svetu, zlasti Bližnjemu vzhodu ter afriškemu jugu in rogu, obravnavali pa bodo tudi spore med posameznimi neuvrščenimi državami v zadnjem času. Posebna pozornost pa bo na sedanjem srečanju v Havani veljala u-sklajevanju stališč neuvrščenih držav za enoten nastop na bližnjem posebnem zasedanju generalne skup- ščine Združenih narodov o razorožitvi. XI. MEDNARODNO PISATELJSKO SREČANJE NA BLEDU Darilo kanalskim Slovencem BLED — Nocoj se je z Župančičevim večerom in z izročitvijo knjižnega darila kanalskim Slovencem končalo dvodnevno delo enajstega mednarodnega pisateljskega srečanja na Bledu. Dopoldanski uvodni referat je imel znani beograjski kritik in literarni teoretik Predrag Palavestra na temo «Receptivnosti in zgodovinskosti književne oblike* in med drugim poudaril, da v nasprotju s splošnim kaosom, grobostmi, negotovostmi in neskladjem objektivnega sveta, harmonična samostojnost, popolno u-stvarjanje umetniške tvorbe deluje kot tolažba in kot privid nekega drugega sveta, kot oživljen sen, v katerega zaprtem in avtonomnem prostoru se uresničuje tisto, kar je bilo izgubljeno v zgodovini. V razpravi so dopoldne sodelovali Claude Argelier iz Francije, Thomas Ungvaj iz Madžarske, Dan Mu-tascu iz Romunije, Lennard Frick iz švedske in predstavnika Cipra in Nigerije. Popoldne je bilo namenjeno predavanju predsednika društva italijanskih pisateljev iz treh Benečij znanega italijanskega pesnika iz Benetk Uga Fasolija, ki je udeležence mednarodnega srečanja seznanil s sodobno italijansko poezijo (izvleček iz njegovega zanimivega predavanja bomo objavili kasneje). Zvečer so udeleženci srečanja počastili stoletnico Župančičevega rojstva z večerom, posvečenim njegovi poeziji. Originalne verze je na večeru recitiral Igor Torkar, Župančičeve verze, prevedene kar v štirinajst tujih jezikov, med njimi tudi v arabščino, pa so brali posamezni tuji udeleženci, ki so kar med srečanjem prevedli Župančičeve ver ze v svoje jezike. Ob tej pritožno sti so tudi v imenu mednarodnega srečanja izročili predstavnikoma kanalskih Slovencev don Mariu Gariu- pu in učitelju Salvatoreju Venosiju majhno slovensko knjižnico kakih stotih slovenskih knjig, ki so jih za to priložnost podarile slovenske založbe Državna založba Slovenije, Cankarjeva založba. Prešernova družba, založba Lipa in Narodna in u-niverzitetna knjižnica iz Ljubljane. Jutri bodo udeleženci srečanja odšli na piknik v Bohinj in s skupno večerjo zaključili uspešno in bogato enajsto mednarodno pisateljsko srečanje na Bledu. DUŠAN ŽELJEZNOV Dr. Lojze Berce (Nadaljevanje s L strani) to v Beogradu v centralnem tiskovnem uradu predsedstva vlade, po osvoboditvi pa najprej pri Primorskem dnevniku v Trstu in od leta 1949 do danes pri tržaškem tedniku »Gospodarstvu*, katerega glavni in odgovorni urednik je potemtakem neprekinjeno že 29 let. Poleg rednega novinarskega dela je napisal še vrsto publikacij. Na koncu je v utemeljitvi rečeno, da je «tednik «Gospodarstvo» pripeljal do tega. da uživa ugled in spoštovanje ne le med slovenskimi, pač pa tudi med italijanskimi gospodarstveniki. Vanj vlaga vse svoje bogato poznanje gospodarskih problemov, pri pisanju pa ga odlikujeta jasnost in preprost ter lahko razumljiv slog*. V uvodnem delu svečanosti, ki jo je začel predsednik Društva novinarjev Slovenije Božo Kovač, je imel priložnostni govor predsednik mestne skupščine Ljubljane Marjan Rožič. Najprej je orisal lik narodnega heroja Toneta Tomšiča, Po katerem se nagrade imenujejo in poudaril njegov delež pri oblikovanju in usmerjanju partizanskega tiska, da bi »resnično in povsod bil sestavni del svobodnega boja. da bi prispeval k širini in množičnosti naše revolucije in v njej imel vire svoje vsebinske usmeritve*. Ko je potem prešel na današnjo vlogo novinarstva v pogojih socialističnega samoupravljanja, jc Marjan Rožič dejal: «Tisk in vsa druga sredstva obveščanja v naših razmerah niso orožje političnega boja za oblast, niti sredstvo političnega monopola, ampak vse bolj postajajo sestavni del samoupravljanja, delegatskih odnosov celotnega političnega sistema in predvsem sredstvo, ki je stalno vezano na človeka, ne pa odtujeno od njega*. Ko je govoril o tem, da se v socialističnem samoupravljanju oblikuje tudi novinar, predvsem pa njegova o-sebnost in ustvarjalnost, je dejal: »Novinar ni, razen redkih izjem, ki jih je čas prerasel, pasiven zapisovalec in registrator ali nezainteresiran opazovalec družbenih procesov. Novinar je borec za samoupravne odnose, ki prevzema tudi polno odgovornost za lastno delo in za družbeni razvoj. Posebej ob tem velja opozoriti, da samoupravni odnosi po trebujejo borbenega, ustvarjalnega, kritičnega, odločnega, odgovornega novinarja, ki je sposoben, da oborožen z znanjem prodira v družbene tokove, sodeluje v boju mnenj, se spopada z ostanki starega v družbeni praksi in se v prvih bojnih linijah, skupaj z drugimi delovnimi ljudmi, angažira v uresničevanju samoupravnih odnosov.* Za Tomšičeve nagrade se je kot najstarejši nagrajenec za življenjsko delo v imenu vseh zahvalil dr. Lojze Berce in ob tem zlasti poudaril nujnost trdne povezanosti med matičnim narodom in njegovi deli izven državnih meja. Dr. Bercetu iskrene čestitke novinarskega kolektiva Primorskega dnevnika. febvre je s pretehtanimi besedami odgovoril: »Morda sem jo napravil a je nisem našel. Vsekakor, je pristavil, sem o tem govoril z Ega-nom, ki me je pohvalil za oprav ljeno delo, o nakazilih pa je dejal: «Manj kot veš, bolje je.» Med dru gim, če so oni molčali, se mi ne zdi dosledno, da bi prav jaz spregovo ril.* i Najbolj temna točka zapletene a-fere Lockheed je torej ostala nepojasnjena. Kljub temu se lahko z nekoliko fantazije sklepa, komu je bito namenjenih 300 milijonov lir. Lefebvre je vedno vztrajal, da ni bil denar namenjen osebam temveč strankam. Pogajanja o nakupu letal C-130 so se pričela z obiskom pri tedanjem predsedniku vlade Marianu Rumorju, nadaljevala pa so se z Gui-jem, ki je kot obrambni minister tudi podpisal prvo pismo s predlogi, ko je postal obrambni minister socialdemokrat Tanassi, pa so pogajanja za krajše obdobje prekinili. Američani in Ovidio Lefebvre so vedno izjavili, da je bito njihovo zanimanje za Italijo usmerjeno predvsem na ceno letal. Morda pa se njihova naklonjenost ni omejevala samo na ceno letal? če upoštevamo da so se znebili socialdemokratov z izjavami, da so jim izročili podkupnino, koga hočejo sedaj kriti molkom ob obroku 300 milijonov lir? Med razpravo so Ovidia Lefebvra vprašali tudi druge podrobnosti o škandalu Lockheed: kolikokrat so se sestali z ministrom Tanassijem in z generali Costarmaereo, o od nosih z Maxom Melco, Olivijem in Camillom Crocianijem, bivšim pred sednikom Finmeccanice, ki je izgi nil s prizorišča že pred leti in je Ovidiu pomagal, da se je znašel v labirintu italijanske birokracije. GRAZIA GASPARI seb. Žrtev je 40-letni Amadio Noli iz Finalunga di Siena. Njegov avtomobil je ostal zmečkan med dvema tovornjakoma. Z njim sta se vozili še dve osebi, ki pa sta bili le laže ranjeni. Hudo ranjen je voznik avtomobila Fiat 131, ki je trčil v tovornjak. Ostali ranjenci so potniki avtobusa, ki je prihajal iz Masse Carrare - irt* bbtto pkiTvali v roku 20 dni. Gasilci in policija; ki so prihiteli na pomoč iz Bologne, so imeli več ur dela. od vsega začetka preprečiti ^ ku poseg, zaradi česar ju je p sednik izključil iz dvorane. ^ Javni tožilec je za oba dve leti in pol zaporne kazni, 'al P0- tem ko je zagovornik zahtev«** ^ polno oprostitev, saj naj bi ocene bile le «zunanji dokaz P*« nosti oboroženi tolpi*, (vt) MILAN — Milanski dnevniki in večerniki ne bodo izšli zaradi stavke tiskarskih delavcev. Pokrajinski sindikat tiskarjev je stavko napovedal že za 13. maj, vendar jo je nato preklical, da bi zajamčil . jvešča-nje javnosti v zvezi z umorom predsednika KD Alda Mora. Cilj stavke je — kot pojasnjuje sporočilo tiskarjev — protestirati zoper hudo krizo, ki jo tiskarne preživljajo v Milanu in v pokrajini in ki bi lahko imela kot posledico val odpustov. Združitev avtonomnih sindikatov šolnikov RIMINI — Med vsedržavnim kongresom avtonomnih sindikatov šolnikov SAMI in SNASE, ki se začenja danes v Riminiju, se bosta organizacij; združili v enotno sindikalno teto. Kaže, vendar pa se bo o tem moralo izreči 500 delegatov, da se bo novemu telesu pridružil še SNA LS. V tem primeru bi avtonomna organizacija z 200.000 člani postala najmočnejša sindikalna organizacija na področju šole. Sodni pozivi javnim upraviteljem v zvezi s povodnijo v Mesini MESINA — Državno pravdništvo je podpisalo 23 sodnih pozivov, ki jih je naslovilo ravno toliko javnim u-praviteljem in tehnikom z utemeljitvijo, da so posredno odgovorni za strahovito povodenj, ki je 1. 1974 zahtevala štirj človeške žrtve ter razdeiaia poleg mesinske mestne četrti nič manj kot deset občin južno od tega mesta. Verižno trčenje na avtocesti BOLOGNA — Včeraj zjutraj je prišlo na avtocesti Sonca pri kraju Pian del Voglio do verižnega trčenja. Nesreča je zahtevala eno smrtno žrtev, ranjenih pa je bito 23 o- LONDON — Včeraj so sprejeli na opazovanje v bolnišnico osem uslužbencev atomskega središča družbe «British Nuclear Fuel Ltd* v Wind-scalu na severnem Angleškem. Zelo verjetno so bil; med delom žrtve jedrskega sevanja. Pred mednarodnim razsi :odišie«" Iranska diktatura na zatožni klopi RIM — Zastopnik iranski ivtfnnncfvil i6 f* . . pozicije v izgnanstvu je vil, da bo posebno medoai'1 ■odi'0 razsodišče pod predsedstr Lelia Bassa in pokrovitelj^' ^ mednarodne zveze ljudstev letos postavilo na zatožno * teheransko strahovlado. ,0 sko bo šlo za bivše Ruf.fine razsodišče. Prizorišče P°‘ltl ^ sodbe zoper diktaturo se znano. Predstavniki iranskih de kratov že zbirajo dokazno S < divo, s katerim bo P°stffso-razsodišču tožilec, in to ob f delovanju vidnili osebnost' humanitarnih organizacij raznih držav, šahu Rez> hlaviju, njegovim vladal" sploh celotnemu režimu bo ^ jeno zaradi zatiranja tako političnem kakor na gosP*?0. skem in kulturnem podrocj ■ Opozicija navaja, da ,ie? šistična represija v Iranu tevala kar 40 do 50 tisoč ^ zt# veških žrtev, odkar je L ponovno sedel na prestol # . nji šah. Obenem je bilo^®,^ tenih v zapore in mučenih ^ deset tisoč demokratov. ™ sk# radnih podatkih teheransfvjj, redilna znaša število pob11 jetnikov samo 3.200... m če ga smemo S,. nazivati, bo prav gotovo , „ kega pomena in v nern®Liji pomoč šahovim nasprotnic (v prvi vrsti gre za levica^ in predvsem komuniste Pa1 ^ «zmerne demokrate*); če ^er zaradi drugega, vsaj zat0, e;c bo svetovni javnosti nazor" Jv prikazal nevzdržne razmero ^ tej deželi, posebno še v zadnjih hudih nemirov. erajšr novili, čeravno v blažji JV- nfl- Ti so se predvčerajsijj^jjifl, dokazujejo pa, da niso P''ot^y žimske demonstracije več ^ P. spontane ali pretežno narave, temveč slonijo na.,ine budah prebujene demokr®1^. opozicije, kakor je naglasil ja enotnega odbora za "e •, kracijo v Iranu Ramat K° , , oral *. ki se je svojega dne mora* 'j. teči iz političnih razlogov talijo, (dg) ZARADI «PR0TIS0VJETSKE PROPAGANDE* Fizik Jurij Orlov obsoja na 7 let prisilnega de^ Po prestani kazni mu lišče • Milica za pet bo za pet ur priprla Andreja Saharova MOSKVA — Okrožno kazensko sodišče, ki mu predseduje Valentina Lubencova, je včeraj po tridnevni razpravi obsodilo oporečniškega fizika Jurija Orlova na 7 let pri silnega dela v strogem režimu in 5 let prisilnega bivališča po prestani kazni. Sodišče trdi. da je Or-lovu dokazalo, da je širil med tu jimi dopisniki v letih 1973-77 »klevete na račun Sovjetske zveze* in tako zapadel pod paragraf kazenskega zakonika, ki zadeva «proti sovjetsko agitacijo in propagando* Sodni zbor je dejansko sprejel v celoti zahtevo javnega tožilca Sergeja Jemeljanova, ki je med dru gim zaslišal deset prič, da bi dokazal, kako so posamezne informa cije. ki jih je Orlov delil tujim do Pisnikom, lažne. Orlov, ki ni nikoli zanikal, da bi delil informacije tujim dopisnikom in sicer v svojstvu odgovornega za dejavnost »odbora za nadzorstvo izvajanja helsinške listine v SZ», je zahteval, naj se zaslišijo tudi razbremenilne priče, vendar so bili sodniki mnenja, da to ni potrebno, češ da so prekrški, za katere je sojen, več kot dokazani. Zadnji dan razprave je v dvorani in izven nje prišlo do izgredov V dvorani je publika psovala obtoženca z vzdevki, kot «vohun, izdajalec*, kar ni čudno, če pomislimo, da so v dvorani bili v glavnem člani zbora državne varnosti in ak livisti prostovoljne milice Slednji so tudi sistematično pregledovali let dodeljeno stalno # in ** zaP^V ženo Orlova Irino, ko je dvorano, da bi poročala Pisnikom, ki so čakali na,„ v5t> porečnike* na Severnem Troje razpečevalcev mamil za rešetkam* 1 BOLOGNA - Karabinjerji f pr] JC.1 JJ*' retirali tri razpečevalce mab^jš1 ni«1 katerih so našli poldrugi k'l°^iafi' nepalskega hašiša, hektogram ež* juane in enako količino *iaS*Lualr olja. Gre za 28-letnega piPJ Barbettija, 23-letnega Sandra^ pa in 17-letnega Francesca * ^ so jih orožniki prestregli v renault.