L"' Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj se vam iskreno zahvaljuje za vašo nesebično pomoč pri obnovi spomenika žrtvam gradnje bohinjskega predora. Brez vaše pomoči spomenik ne bi bil tako lepo in kvalitetno obnovljen, kakor je. Naj bo ta knjiga skromna zahvala vam, ki fKtlLli ste nas P°dPrli pri našem delu in smo tako skupaj dosegli zaželeni cilj. Bohinjska Bistrica, 28. maja 2004 Predsednik društva Mišo Serajnik Dragi bralci... ... in mali delničarji Lipbled. Tokratni uvodnik je namenjen predvsem vam, ki kot delavci, nekdanji delavci podjetja ali preprosto kot fizične osebe v obliki delnic še vedno predstavljate pomembno tretjino kapitala naše delniške družbe. 24. junija bo namreč deveta skupščina delničarjev in kot vsako leto tudi letos uprava in nadzorni svet na organiziran način preko pooblaščencev povezujeta male delničarje v enoten glasovalni blok, za katerega upamo, da bo na skupščini v veliki meri podprl predlagane sklepe uprave in nadzornega sveta. Zanimivost letošnje skupščine bo imenovanje novega člana oziroma članice nadzornega sveta družbe. S smrtjo predsednika nadzornega sveta namreč nadzorni svet ne šteje več šest članov, kolikor jih mora biti v skladu s statutom. Novi član bo v nadzorni svet imenovan za štiri leta. Na jesenski seji pa bodo nato člani nadzornega sveta izmed sebe imenovali tudi novega predsednika. Prišlo bo torej do kadrovske zamenjave v nadzornem organu, ki skupaj z upravo narekuje dolgoročnejše strateške premike v podjetju in premike samega podjetja na globalnem trgu. Kot zanimivost naj povem, da se v letošnjem letu s tem vprašanjem kot strokovnim izzivom v okviru svojega izobraževalnega programa ukvarjajo tudi mednarodni strokovnjaki z blejske poslovne šole IEDC. Analizirali bodo stanje, izzive in priložnosti lesarske panoge in našega podjetja. Zagotovo bodo njihovi objektivni izsledki zanimivi in podjetju v pomoč. Delo teh strokovnjakov namreč ni pristransko oziroma obremenjeno z navezanostjo na podjetje. Vsaj na posreden način preko nadzornega sveta torej o teh strateških premikih odločamo vsi delničarji, majhni ali veliki. Majhni postanejo močnejši, če se povežejo med seboj. Zato vas pozivam in prosim, da nam čimprej po pošti vrnete izpolnjena pooblastila in glasovnice, ki ste jih prejeli in tako pooblastite pooblaščence, da bodo na deveti skupčini delničarjev lahko zastopali tudi vaše interese. Andrej Naglič Proizvodnja in prodaja v petih mesecih 2004 Dosežena skupna proizvodnja v Lipbled za 4 % presega lanskoletno, še vedno pa zaostaja za načrtovano. Pozitivni trendi gibanja proizvodnje so vidni pri vseh treh proizvodnih profitnih centrih, najbolj pa v PC Masivno pohištvo s kar 14 % preseganjem lanskoletne petmesečne proizvodnje in je tudi edini PC, kije vsak mesec letos imel pozitivno preseganje. Ker je proizvodnja vezana na naročila za znanega kupca, je dosežena proizvodnja odraz sezonskih naročil, njihove razdrobljenosti, pa tudi plačilne discipline kupcev. Vse to pa se odraža na nedoseganju načrtovanih ciljev proizvodnje, najmanj v PC Masivno pohištvo, najbolj pa v PC Notranja vrata. Mesečna najvišja proizvodnja v Lipbled glede na lansko je dosežena marca, maja in januarja. Tudi prodajna vrednost je za 5 % višja od lanskoletne, ne dosega pa načrtovane. PC Masivno pohištvo je edini program, ki dosega pozitivne odmike tako glede lanskoletne kot tudi načrtovane prodaje. Pozitivni trendi glede na lanskoletno prodajo so tudi v PC Notranja vrata, PC Opažne plošče pa so program, ki je v maju presegel načrtovano prodajno vrednost, kar nam po podaljšani zimi vliva optimistična pričakovanja. Irena Cepič UVODNIK 2 PROIZVODNJA IN PRODAJA V Sfsšz / PRVIH PETIH MESECIH 2004 2 OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA 3 K JR BAROMETER SUGESTIJ 3 MEDNARODNA SEJMA 4 PREDSTAVLJAMO SODELAVCE 5 A OKOLJSKI KOTIČEK 7 Z NOVIMI SUŠILNICAMI... 7 Z LETNA SKUPŠČINA SGS 9 A 100-LETNICA BOH. PREDORA 10 33. KOLESARSKA DIRKA 12 ■ KADROVSKE SPREMEMBE 13 L STANJE ZAPOSLENIH 13 0 PROGRAM OB 1000 LETNICI BLEDA 14 NAGRADNA KRIŽANKA 16 UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: Andrej Naglič ČLANI: Andreja Čoralič, Matej Mulej, Stojan Ulčar, Metod Purgar, Martina Šefman, Ciril Kraigher BAROMETER SUGESTIJ OSEBNA ZAŠČITNA SREDSTVA Zdravje je osnova za kakovostno življenje in delo. Nanj vplivata tako življenjsko in delovno okolje, kot tudi način življenja oziroma pogoji na delovnem mestu. V štiridesetih letih delovne dobe preživi človek na delovnem mestu tretjino svojega življenja. Da je zdravje za naše življenje in delo zelo pomembno, se navadno zavemo šele tedaj, ko zbolimo ali se poškodujemo. Takrat tudi razmišljamo, kaj bi lahko storili drugače in kako bi lahko spremenili potek dogodkov ter preprečili nesrečo. Pametno je, da se o tem začnemo spraševati prej - dokler smo še zdravi. Še pametneje pa je, če ne ostanemo zgolj pri mislih in besedah, ampak se odločimo za konkretna dejanja. Ugotovitve in številne raziskave so pokazale, da pride do nezgod pri delu in obolenj tudi zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov in normativov pri delu in da je pretežni vzrok tem poškodbam delavec, oziroma njegovo nepravilno, neodgovorno in malomarno obnašanje. Prav tako je ugotovljeno, da prihaja do nezgod pri delu zaradi nepravilne in pomanjkljive poučenosti delavca o varnem načinu dela ter o nevarnostih, ki mu grozijo pri delu. Vse to pa lahko v veliki meri preprečimo s primernim poučevanjem in usposabljanjem delavca za varno delo. Za svoje zdravje in zdravje zaposlenih lahko največ storimo z ustrezno skrbjo za varnost ter odgovornim ravnanjem in vedenjem. To ni nepomembno! Zdravi, motivirani in dobro usposobljeni delavci so namreč investicija, ki se bogato obrestuje. Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. V ta namen moramo izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja vseh delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Dolžni smo izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu ter bodo vključene v vse aktivnosti na vseh organizacijskih ravneh. Vsak delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Uporabljati mora varnostne naprave ter sredstva in osebno varovalno opremo pri delu skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Veliko zaposlenih v Lipbled ima v lasti gozd, sadovnjak, njive, kmetijske stroje... V prostem času se ukvarjamo z veliko dejavnostmi, pri katerih še premalokrat uporabljamo primerno obutev, obleko in ostalo varovalno opremo. Za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu tudi v prostem času zaposlenih bomo v Lipbeld jeseni ali ob prvem večjem naročilu, organizirali akcijo nakupa osebnih zaščitnih sredstev. Poleg osebnih zaščitnih sredstev, ki vam pripadajo, si boste te lahko dodatno po pogojih nabave podjetja kupili za osebno rabo doma. Akcija zajema vse, kar uporabljamo v podjetju (obleka, obutev, rokavice, telovnik...). Preprečujmo nesreče in delujmo preventivno! Prijatelja spoznaš pred nesrečo! KUMULATIVA 2004 ORGANIZACIJSKA ENOTA ŠTEVILO SUGESTIJ ŠTEVILO SUGESTIJ/ ZAPOSLENEGA PC MALOPRODAJA 8 0,348 KROVNO PODJETJE 9 0,273 PC OPAŽNE PLOŠČE 66 0,236 PC NOTRANJA VRATA 60 0,233 PC MASIVNO POHIŠTVO 17 0,202 Lipbled 160 0,237 VLipbled-u smo si zadali cilj 0,5 sugestije/zaposlenega v letu 2004. Pohvale predlagateljem za 10 in 20 potrjenih sugestij __________________(kumulativa v letu 2004):______________________ Ddar Vinko za 10 potrjenih sugestij v PC opažne plošče____________ 3dar Vinko za 20 potrjenih sugestij v PC opažne plošče____________ 3retnar Primož za 10 potrjenih sugestij v PC notranja vrata_______ Predlagatelji za 10 potrjenih sugestij prejmejo darilno vrečko Lipbled. Predlagatelji za 20 potrjenih sugestij lahko preživijo vikend v počitniških kapacitetah Lipbled. Dušan Petek pesem gozda v vašem domu lip pesem gozda v vašem domu 3 Mednarodna sejma CONSTRUMA in IBF V mesecu aprilu 2004 smo si ogledali mednarodna gradbena sejma CONSTRUMA na Madžarskem in IBF na Češkem. CONSTRUMA (Budimpešta) Mednarodni gradbeni sejem, ki smo se ga kot obiskovalci udeležili prvič, obsega 40.000 m2 razstavnega prostora, na katerem razstavlja 930 domačih in 120 tujih razstavljalcev. Tretjina razstavne površine je bilo namenjene stavbnemu pohištvu. Od vratarjev je bilo presenetljivo veliko tujih razstavljalcev (največ Nemcev kot npr. Prüm, Moralt, Westag&Getalit, Svedex, Dana, Kronodoor, Sapelli, Porta). Vrata Lipbled je razstavljal Trio Trend pod svojo blagovno znamko, navezali pa smo tudi stike s potencialno novim kupcem Heves Therm. Ugotovitve s sejma so, da se je večina razstavljalcev predstavila s kompletno paleto izdelkov od masivnih vhodnih do furniranih, pa tudi z najrazličnejšimi oblikami intarzijskih kril. Najpogostejši furnirji so bili bukev, jelša, češnja, hrast svetli, nekoliko manj pa javor. Veliko je bilo tudi steklenih kril in kril v kombinaciji steklo - les. Podboji so bili klasični, z običajnimi prijemniki. Vrata se prodajajo v različnih standardih (DIN, ÖNORM, ČSN). Foliranih in mesonite vrat je bilo manj, izstopalo je podjetje Kronodoor. Površinska obdelava je bila pri večini razstavljalcev nekolika slabša od površine vrat Lipbled. Pri krilih s prečnim furnirjem so bile opažene vzdolžne raze, ki so posledica brušenja in lakiranja v proizvodnji. Barvni razpon furnirja je bil dokaj velik, medtem ko so bile v furnirju vidne tudi napake, ki jih mi izločamo. Pri krilih s prečnim furnirjem je bilo opaziti, da furnir ni iz istih vezov in ne istih širin. IBF (Brno) Sejem v Brnu je bil v primerjavi s sejmom v Budimpešti organiziran na višjem nivoju (parkirišča, prodaja kart, urejenost sejmišča), poleg tega pa je samo sejmišče precej večje in preglednejše. Notranja vrata so bila razstavljena v dveh halah, kjer so razstavljali vsi pomembnejši proizvajalci (podobno kot v Budimpešti), oziroma prodajalci vrat na češkem tržišču. Prva ugotovitev je bila, da je na trgu zelo velika prisotnost znanih nemških proizvajalcev, ki nastopajo večinoma skupaj z domačimi proizvajalci. Del programa proizvajajo sami, del pa njihovi partnerji. Opazili smo tudi izdelke poljskih (Classen), italijanskih, slovaških in drugih proizvajalcev. Vidno mesto med razstavljalci sta z našimi proizvodi predstavljala Classen in Topdoors, ki sta razstavljala v osrednjem prostoru s povsem konkurenčno ponudbo. Kvaliteta naših kril javor, jelša in bukev SOFT (Top doors) in tudi podbojev javor, bukev in hrast SMO (Classen) je bila kvalitetno med boljšimi razstavljenimi. Na podlagi pregleda sejma je možno ugotoviti, da je bil na sejmu viden delež SOFT izvedb kril in podbojev, s tem da ni bilo posebnih pravil glede kombinacij (soft podboji, ostroroba krila itd.). Najpogostejši furnirji so bili bukev, jelša, javor, hrast svetli in oreh, nekoliko manj češnja. Izdelki so bili večinoma netonirani. Površinska obdelava je bila na splošno boljša kot v Budimpešti (primerljiva naši). Opaziti je bilo veliko steklenih kril. Konkurenca in ponudba se počasi izenačuje s ponudbo ostalih evropskih sejmov in tudi kvalitetno ne odstopa bistveno od sejmov v Nemčiji in drugod. Kvaliteta kril dekor je bila dobra, pokrivna plošča je bila večinoma vlaknenka. Zaradi tega sredica in okvir niso bili vidni. Konstrukcije okvirov so bile večinoma (kar je bilo možno ugotoviti) iz iglavcev ali iz eksot, z najrazličnejšimi polnili (satje, pasovi, RS polnila, VL polnila). Za zaključek lahko rečemo, da je na obeh sejmih možno videti celovito sliko ponudbe notranjih vrat v obeh državah. Videti je nagel dvig kvalitete, ki se bliža nemški kvaliteti. Paleta izdelkov se širi pri površini, konstrukciji, robovih in različnih sestavah furnirja. Po številu razstavljalcev in obiskovalcev je bilo razvidno, da gre za trenutno zelo zanimiva tržišča. V obeh primerih gre za državi, ki sta novi članici EU in ki sta zelo zanimivi za zahodne trge, kamor zahodni proizvajalci širijo svoje 6 proizvodnje ali pa vsaj blagovne znamke. Ta dejstva lahko vzamemo kot opozorilo, da je zelo pomembno ali bomo v tej igri sodelovali tudi mi ali pa bomo pri tem samo pasivni opazovalci. Zelo važno je spremljati dogajanja na teh trgih, zato pa sta oba sejma lepa priložnost in kot taka vredna ogleda tudi v prihodnje. Janez Kolenc Zvone Zubčič Helena Eržen PREDSTAVLJAMO SODELAVCE Branko Zupan, sušilničar v PC Opažne plošče in predsednik Sveta delavcev Lipbled Branko, poznan ste kot eden izmed pravih LIP-ovcev. Dolgo časa ste zvesti našemu podjetju, z vsem srcem in močmi ste vpeti v njegovo življenje in ste tudi domačin. Povejte nam kaj o vaši mladosti. Rodil sem se proti koncu II. svetovne vojne v pretežno kmečkem okolju v Bohinju v vasi Savica, kjer živim še danes. Oče je padel v partizanih še pred mojim rojstvom. Prva leta sem preživel skupaj s starimi starši, mamo in še drugimi sorodniki pod isto streho. Pri hiši je bila za Bohinj kar precejšna kmetija in tako sem že zelo zgodaj moral sodelovati po svojih močeh na kmetiji, obenem pa sem s starim očetom, ki je bil ribogojec in občasno tudi ribiški čuvaj, spoznaval lepote in skrivnosti bohinjskih voda. Zaradi življenja z naravo in v naravi se mi je razvil poseben čut za dogajanje okrog nas in pa tudi želja, da bi vedel čim več o okolju. Ta želja obstaja še sedaj, čeprav lahko trdim, da poznam veliko vrsto gob, vsa drevesa in grmovnice, ki rastejo v Bohinju, večino cvetočih rastlin od gora do nižin, ptičev, živali, metuljev in drugih sobivalcev človeka. Kako in zakaj ste se odločili za delo v Lipbled? V šolo sem hodil v Bohinjski Bistrici. Po osemletki je bila moja velika želja, da bi nadaljeval šolanje na vojaški šoli, vendar sem se moral pokoriti željam družine in odšel v Ljubljano na srednjo šolo za lesarstvo. Bil sem tudi LIP-ov štipendist. Čeprav mi tehnika in vse v zvezi z njo ne »leži«, sem šolo zaključil in se jeseni leta 1964 zaposlil v tovarni Bohinj. Po enajstih mesecih sem odšel v vojsko in jo odslužil v gardijskem artilerijskem polku v Požarevcu. Po vrnitvi sem se spomladi leta 1967 spet zaposlil v Lipbled in ostal do danes, to je do skorajšnje upokojitve. Katera dela ste opravljali do danes? Kaj vam je pri delu najljubše? Ko se ozrem nazaj in se skušam spomniti, kaj sem in kaj nisem delal, mi pride na misel, da samo kuhar nisem bil. Vsa ostala dela v proizvodnji in ob njej sem vsaj občasno opravljal. Bil sem celo kurjač, brusač, pripravljalec lepila, sorter lesa.... Leta 1975 sem v oddelku opažne plošče prevzel mesto izmenovodje pri pripravi elementov in tam vztrajal enajst let. Ker je »mojstrsko« delo zelo stresno, saj moraš nenehno loviti ravnotežje med pričakovanji uprave in pričakovanji delavcev, kar pa je včasih zelo težko, sem leta 1986 odšel v sušilnico. Tam sem kljub nižji plači, kljub nedeljskemu in nočnemu delu, delu na praznike, skratka delu v turnusu, našel pravo zadovoljstvo. Vsa ta leta smo se sušilničarji med sabo zelo dobro razumeli, si med seboj pomagali in kljub slabi opremi dobro opravljali svoje delo. Sušenje lesa ni nikakršna rutina, že vnaprej določen proces, ki se udejanja samodejno, še posebej, če je oprema zastarela in nezadostna. Potrebne so velike izkušnje, da znaš vzpostaviti pogoje, da se ves proces odvija po znanih fizikalnih zakonih, vendar ob čim manjši porabi energije in časa ter še vedno dobri kvaliteti sušenja. Do pred treh let smo imeli zelo slabe pogoje in opremo, šele letos, z zagonom še ene komorne sušilnice velike zmogljivosti, je sušenje postalo bolj predvidljivo, vendar nič manj zahtevno. Poleg dela ste ves čas aktivno sodelovali v sindikatu, svetu delavcev in drugih organih kot predstavnik zaposlenih. Kakšne so vaše izkušnje in spoznanja na tem področju? Moj odhod v sušilnico bi marsikdo lahko razumel tudi kot beg v zavetje, kjer se ne bo treba ukvarjati z vsakodnevnimi problemi, ki jih življenje in delo v tovarni vsak dan prinaša med zaposlene. Nekaj let je bilo res bolj ležernih, potem pa je prišel čas, ko je prišlo spoznanje, da bo treba nekaj stvari v Lipbled spremeniti. Kljub temu, da nimam formalne izobrazbe iz ekonomije, me je ta veja znanosti vedno privlačila in ker sem vedno veliko bral, sem iz različnih virov pridobil kar soliden pregled nad tem, kako delujejo različni načini gospodarjenja. Strogo plansko gospodarstvo smo imeli priliko spoznati že na Madžarskem in še bolj proti vzhodu. V primerjavi s tem je bil naš samoupravni in vsaj deloma svobodni tržni sistem neprimerno boljši, pa kljub temu v primerjavi z zahodnimi oblikami kapitalizma, predvsem skandinavskimi, zelo neuspešen. Samoupravni socializem je res dajal sodelujočim veliko pravic in bonitet, hkrati pa so bile dolžnosti in odgovornosti, ki morajo biti s pravicami v ravnotežju, sicer se sistem sesuje, premalo določene in se v praksi niso dosledno udejanjale. Pravice iz delovnega razmerja in tudi druge pa so bile skoraj vedno izrabljene. 5 celo zlorabljene preko vseh mej in zmožnosti. Samoupravni socializem je kljub nedoslednostim poskrbel za polno zaposlenost, za šolstvo, za zdravstvo, za socialo. Prav tako je pri ljudeh vzpostavil občutek pripadnosti »svoji« tovarni in širšemu okolju, obenem pa so ljudje imeli občutek ponosa in samospoštovanja ob primerjavi z delavci z vzhoda in zahoda. Resje, da smo v primerjavi z zahodnjaki zaslužili manj, vendar pa smo imeli veliko bolje urejeno socialno ureditev in socialni standard. Spomnimo se samo na stanovanjsko gradnjo, vikendaštvo, množični razvoj avtomobilizma, itd. Vendar je v življenju tako, da lahko porabiš samo toliko, kolikor ti uspe pridobiti z delom in prodajo proizvodov. Ker smo živeli preko svojih zmožnosti, je morala slej ko prej priti streznitev in račun. Da je z LIP-om nekaj narobe, se je začutilo že okrog leta 1990. Res je, da smo to spoznali samo nekateri in še to le tisti, ki smo spremljali stvari bolj od strani. Vodilnim tega, da bi bilo kaj narobe, ni bilo moč dopovedati ali pa so se delali, kot da je vse v redu. Ker smo vedeli, da preko sindikata, ki je bil v vsem svojem obdobju po vojni samo podaljšana roka države, v podjetju pa podaljšana roka uprave, ne bomo mogli stvari spremeniti, smo leta 1991 izstopili iz Svobodnih sindikatov in pristopili k Svetu kranjskih sindikatov ter izvolili nove odbore in predsedstvo. Začelo se je v Bohinju z »uporom« delavcev v pohištvu. Zaradi nepripravljenosti na izpolnitev upravičenih zahtev je sedanji sindikalni zaupnik g. Alojz Oblak pozval vse delavce, ki jim ni bilo vseeno za dogajanje v tovarni, da se mu pridružijo in ustanovijo nov sindikat. Temu predlogu sem se takoj pridružil in tako smo leta 1991 masovno, vsak delavec s podpisano pristopno izjavo, pristopili k SKS. Kljub raznim odporom in pritiskom (snubili so me, da bi organiziral še en vzporeden sindikat) smo bili vsa leta kvalificiran in sodelujoč sogovornik pri vseh dejanjih in dogodkih, ki so nas doleteli, sicer pa je bilo o delovanju sindikata povedano veliko v prejšnji številki našega Glasila, ko je bil sogovornik predsednik sindikata g. Metod Purgar. Skupaj s SKS smo tudi kot prvi na Gorenjskem izvolili svet delavcev in delavskega direktorja. Oba vseskozi delujeta v prid zaposlenih in podjetja, čeprav imajo slabše obveščeni in zlonamerni posamezniki lahko tudi drugačno mišljenje. Odgovorno upam trditi, da bi v času lastniškega prestrukturiranja brez aktivnega sodelovanja delavskih predstavnikov reorganizacija in stabilizacija potekala bolj po domače in bolj po okusu kapitala. Sam sem bil v svet delavcev izvoljen v tovarni Bohinj in potem tudi za predsednika sveta delavcev v Bohinju. Na nivoju celotnega podjetja Lipbled je deloval nekak ožji odbor, ki je koordiniral delo svetov po tovarnah in bil sogovornik krovni upravi. Tako imamo sedaj svet delavcev organiziran na ravni celotnega podjetja, po tovarnah pa delujejo izvoljeni člani. Predsednik sveta delavcev od leta 2002 sem jaz, sicer pa je bilo o volitvah in organiziranosti sveta delavcev nekaj napisanega že v prvi številki Novega Glasila. Kako ocenjujete stanje, v katerem se Lipbled nahaja danes? Kakšna je dediščina preteklosti in kaj so izzivi prihodnosti? Stanje, v katerem se nahaja Lipbled, ni posebno rožnato, pa tudi posebno slabo ne, gledano v luči prihodnosti. Najhujše obdobje je po mojem mnenju že za nami. To je bilo obdobje od približno leta 1998 do lani. Takrat so se pojavile težave zaradi neukrepanja tako bivše uprave kot tudi nadzornega sveta. Problemov se ni pravilno prepoznavalo in s tem tudi odpravljalo. Strategije in vizije ni bilo, tako da smo se na dogodke odzivali zgolj pasivno, namesto da bi aktivno usmerjali politiko in strategijo v podjetju. Seveda so vzroki za krizo, ki smo jo prestajali in jo delno še prestajamo, v preteklosti. Prepozno smo spoznali, da prihajajo novi časi, da se je treba prilagoditi novim razmeram in novim zahtevam na trgu, da je kadrovsko treba podjetje okrepiti in prečistiti, da je treba zaposlene usposobiti in izobraziti za nov način dela, itd. Zaviralno je delovala tudi miselnost, da je Lipbled odlično podjetje in da se mu nič ne more zgoditi. Tako smo spali in izgubljali čas ter trošili sredstva za vzdrževanje starega stanja namesto za prenovo. Šele s prihodom sedanjega predsednika uprave g. Alojza Burja je prišlo do uvajanja tako zelo nujnih sprememb. Veliko je bilo narejenega, še več pa bo potrebno storiti, predvsem pri delovanju z ljudmi. Po mojem je treba dati profitnim centrom čim več svobode pri vodenju ter razpolaganju s pridobljenim. Počasi bo treba na Lipbled gledati kot na blagovno znamko, ki jo sestavljajo posamezni profitni centri in manj kot na koncern z vsemi podjetniškimi funkcijami. Kaj je po vašem mnenju pomembno za uspešno delo: sodelovanje med zaposlenimi, dobri delovni pogoji, zaupanje v vodstvo in v vizijo podjetja,...? Brez aktivnega sodelovanja zaposlenih je dandanes vsaka firma obsojena na neuspeh in stagnacijo. Ljudje pa smo motivirani samo, če vidimo in čutimo, da je neko delo smiselno in da nam bo prej ali slej v korist. Če so medsebojni odnosi slabi, če nagrajevanje ni pravično, pregledno in vzpobujevalno za dobre delavce, če obstajajo prevelike razlike, ki niso posledica uspešnega dela, če je informiranost in komunikacija v podjetju slaba, če ni sodelovanja in spoštovanja med vodstvenim kadrom in zaposlenimi ter njihovimi predstavniki, če odgovornosti in dolžnosti na eni in pravice na drugi strani niso jasno razmejene in v praksi tudi dosledno uveljavljene, če obstajajo v katerikoli firmi odnosi, kjer se zaposleni ne počutijo kot celovite osebnosti, s katerimi se tako tudi ravna, temveč kot stvari, s katerimi se upravlja, potem bo taka firma neuspešna, energija se troši v prazno, prevladovalo bo nezaupanje. Tako podjetje je v stalni krizi in obsojeno na životarjenje in s tem tudi zaposleni. Stremeti je treba za tem, da se medsebojni odnosi stalno boljšajo in popravljajo, da se ustvarjajo pogoji in vzdušje, kjer vsaj večina zaposlenih prinese na delovno mesto vsak dan tudi glavo in srce, ne pa samo rok. Zato bi prav vsakemu svetoval, da resno razmisli o svojem položaju, da poskuša čimbolj razumeti, kako stvari delujejo in da se vsak po svojih močeh čimbolj uspešno vključi v prenovo podjetja na svojem delovnem mestu. Nikomur ne bi smelo biti vseeno, v kakšnem okolju dela. Dobro počutje na delovnem mestu se prenaša na naše celotno počutje, torej tudi v družinsko življenje in na okolico. Saj za osebno zadovoljstvo in srečo pa pri vsem skupaj gre. Kaj je lahko pomembnejše od tega? Gospod Zupan, hvala za te misli in vse dosedanje delo v Lipbled. Andrej Naglič OKOUSKI KOTIČEK SVETOVNI DAN OKOUA PRI NAS . junij je svetovni dan okolja. Poleg ostalih težav nas prebivalce tega planeta vedno bolj vznemirja misel na svet okrog nas. V počastitev dneva okolja pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije srečanje in predstavitev rezultatov projekta Čista proizvodnja. Projekt je zastavljen kot prostovoljni progam gospodarstva, katerega cilj je povečati učinkovitost in zmanjšati negativne vplive na ljudi in okolje. To je vedno prava in dobra misel, pomembno pa je poudariti, da projekt deluje kot dopolnjevalni sistem ravnanja z okoljem. Dobro prakso in znanje, ki smo ga predhodno pridobili tudi v tovarni Bohinj, smo se odločili uporabiti v tovarni na Rečici. Projekt Čista proizvodnja 2003 izvaja skupina EKOTIM Rečica, katere stalni član je tudi izvršni direktor. Po presoji in oceni stanja smo za nalogo izbrali izboljšanje stanja na področju obremenitve s hrupom znotraj in zunaj tovarne. Reševanje problema hrupa znotraj tovarne namreč ne sme poslabšati stanja v zunanjem okolju. Varstvo okolja je s stališča problematike zelo široko področje in hrup predstavlja njegov pomemben del. Hrup je področje, ki ga varstvo pri delu obravnava kot dejavnik delovnega okolja. Vsi smo na nek način poklicani kot varuhi narave. Naravo največkrat povežemo z mislijo na mir, ki nas tam obdaja, ki ga v naravi iščemo, ki si ga želimo. Hrup je nasprotje temu. To je zvok, ki je nezaželen, neprijeten, ki moti, vzbuja nemir ali škoduje (tako je določilo s strani varstva pri delu). Reševanje problema hrupa ne kaže takojšnjih ekonomskih učinkov. Dejstvo pa je, da prekoračitev dovoljene meje hrupa nastaja v delu proizvodnega prostora in negativno vpliva na celotni prostor. Na podlagi izvedenih meritev hrupa na delovnih mestih smo pridobili začetno stanje. Izdelali smo razvrstitev možnih rešitev po pomembnosti in kategorijah. V nadaljevanju smo iz množice možnosti izbrali po naši presoji najprimernejši način, glede na pričakovani rezultat in razpoložljiva sredstva. Nalogo bo mogoče nadaljevati kasneje tudi v drugi skupini (sestavi) in pri tem uporabiti postavljene in razporejene predloge za reševanje ter dolgoročno pripeljati problem hrupa do končne in ustrezne rešitve. Pomembno je, da je skupina sestavljena iz ljudi, ki dobro poznajo problem oziroma imajo željo, da ga prepoznajo in da v njej sodeluje kompetentna oseba. Z željo po vključitvi ostalih sodelavcev pri reševanju problema hrupa smo uvedli Mesec boja proti hrupu. Projekt je zastavljen simbolično, v smislu pridobivanja idej. To je tudi prilika, da vsak pri sebi razmisli o tej problematiki. Pri tem najbrž velja, da hrup laže prenaša tisti, ki ga povzroča, kot tisti, ki na njegov nastanek nima vpliva. Z načinom dela prispevamo k svetovnemu dnevu miru in delujemo v naše dobro. Srečko Magister Z NOVIMI SUŠILNICAMI DO BOUŠE KVALITETE SUŠENJA V začetku meseca aprila sta v tovarni Bohinj pričeli obratovati dve novi komorni sušilnici. Vsaka ima kapaciteto polnjenja 120 m3 svežega lesa. Glavni razlog za nabavo je bila povečana proizvodnja opažnih plošč in s tem premajhna kapaciteta starih kanalskih sušilnic. Nadaljnji razlogi za zamenjavo pa so bili nekontrolirano sušenje, slaba kvaliteta sušenja, energetska potratnost in izrabljenost opreme.V letu 1999 je bil izdelan Investicijski program »Rekonstrukcija obrata Opažne plošče«, v katerem je bila načrtovana tudi postavitev sušilnice s štirimi komorami. Celoten kompleks sušilnic je bilo treba umestiti v prostor in poskrbeti za vso potrebno infrastrukturo. Izmed več ponudnikov je bila izbrana avstrijska firma VT Trockentechnik (Sistem Vanicek), ki je izstopala z inovativnostjo in z dobrimi referencami. Po izboru glavnega dobavitelja tehnološke opreme se je pričelo delo na projektih, pridobivanju soglasij in dovoljenj. Lokacijska dokumentacija je bila odobrena z odločbo Upravne enote Radovljica v juniju leta 2000. Z isto odločbo je bilo izdano tudi enotno gradbeno dovoljenje. Projektna dokumentacija je bila izdelana za končno stanje štirih komornih sušilnic s kapaciteto polnjenja 4x120 m3 oz. skupaj 480 m3 lesa. Prva faza gradnje je obsegala dve komori z nadstrešnicama na vhodni in izhodni strani in vso infrastrukturo, potrebno za končno stanje. Gradnja vročevoda, vodovoda in dovoda električnega napajanja je potekala v času kolektivnega dopusta. Na trasi pohodnega kolektorja med kotlovnico in obratom opažne plošče na dolžini približno 150 m smo zamenjali glavne cevovode z bolj zmogljivimi in na novo speljali približno 200 m vročevoda do lokacije novih sušilnic. Gradbena dela, montaža sušilnic in nadstrešnic je potekala v težkih razmerah zime 1999 / 2000 in je bila končana 15. februarja 2000. Po šolanju osebja s strani dobavitelja opreme je bila sušilnica prevzeta in dana v poskusno obratovanje. Tehnični pregled objekta s strani Upravne enote Radovljica je bil izvršen 3.10.2000. V celotnem času obratovanja je sušilnica razen manjših nepravilnosti na opremi, v tehnološkem smislu dosegla visok nivo kvalitete sušenja in s tem upravičila pričakovanja in tudi vložena sredstva. Druga faza gradnje je bila pogojena s povečanjem proizvodnje opažnih plošč v letu 2003. Glede na dobre rezultate prodaje in rekordno proizvodnjo opažnih plošč je bila konec septembra podpisana pogodba za dobavo tehnološke opreme. V vmesnem obdobju je firmo VT Trockentechnik prevzela firma Mühlböck. Na srečo so Sistem Vanicek obdržali kot blagovno znamko in izvedbo le še nadgradili s svojimi rešitvami. Pred vrati je bila zopet zima. Pospešeno smo pričeli z gradbenimi deli. Temelji in nadstrešnici so bili zgrajeni v 7 iUiHlg roku, oprema je bila dobavljena v januarju in takoj se je pričela montaža. Z dobro montažno ekipo monterjev Filba pod vodstvom vodilnega monterja dobavitelja opreme je montaža potekala po terminskem planu. Bilo je nekaj težav z vremenskimi razmerami dokaj muhaste zime, vendar smo z dobro organizacijo nadoknadili zamujeno in objekt dokončali v predvidenem roku. Po šolanju osebja s strani dobavitelja opreme je bila sušilnica prevzeta in dana v poskusno obratovanje v začetku meseca aprila. Z zaključitvijo del na zunanji ureditvi je objekt dobil končno podobo. Oprema je najsodobnejše zasnovana. Celoten proces sušenja je voden preko procesorja. Na osebnem računalniku ga je preko diagramov možno v vsakem trenutku spremljati skozi vse faze. Vgrajeni so novi programi za racionalno rabo energije npr. program sušenja preko frekvenčnih pretvornikov krmili vrtljaje ventilatorjev, da so v vsakem trenutku prave vrednosti in je poraba električne energije najmanjša. V sami sušilnici so nadzorovani vsi pomembni parametri, kot so temperature grelnega medija, temperatura in vlažnost zraka. Novost je spremljanje parametrov in vodenje procesa po conah, kar še poveča učinkovitost in prilagodljivost v primeru neenakomerne vlažnosti vhodne surovine. Z manjšimi dodelavami smo posodobili tudi prvi dve komori in tako vodenje celotne sušilnice poteka z enega mesta. S tem smo posodobili tudi starejši komori in poenostavili upravljanje. Sušilnica je prostostoječe izvedbe in zavzema cca 800 m2, obe nadstrešnici sta v jekleni pocinkani konstrukciji in skupaj pokrivata 2000 m2 uporabne površine. Služita za manipulacijo z zložaji ob polnjenju in praznjenju komor in istočasno za vmesno skladiščenje nasušenega lesa. V ekološkem smislu sušilnice ustrezajo predpisom, tako emisiji hrupa kot ostalim emisijam v ozračje. Vizualno je morda nekoliko moteča samo v času procesa izhajajoča vodna para, ki v stiku z mrzlim zrakom kondenzira. Višina porabljenih sredstev za drugo fazo projekta znaša približno 158 mio SIT. Celoten projekt, ki še ni obračunsko dokončno zaključen, pa je ocenjen na 374 mio SIT. Od tega predstavlja tehnološka oprema 45%, instalacije 20%, objekti 16% in gradbena dela 19% delež. Tehnično tehnološke karakteristike Letošnja gradnja je pomenila nadaljevanje v letu 2000 zgrajenih prvih dveh komor. Tako sedaj objekt deluje v polni moči. S tem so vlaganja v razširjeno prvo fazo dobila svoj smisel. V celoti smo z novo investicijo v tovarni Bohinj zelo zadovoljni. Učinki so evidentni. Največ smo pridobili na kvaliteti sušenja, povečani produktivnosti in manjši porabi energije. Za sušenje lesa se porabi okrog 68 % delež vse porabljene toplotne energije v celi tovarni, kar predstavlja približno 35 mio kWh letno (za proizvodno te energije bi potrebovali približno 3,5 mio litrov kurilnega olja!). Ob manjših stroških nam kvalitetnejše sušenje povečuje tudi izkoristek lesa in omogoča boljšo kvaliteto končnega proizvoda - opažne plošče. Letna kapaciteta vseh 4 komor 48.000 - 52.000m3 Instalirana električna moč 250 kW Instalirana toplotna moč povprečna in max. na komoro 720 in 1310 kW Maksimalna potrebna toplotna moč (pri optimalnem prekrivanju ciklov) 3500 kW Čas sušenja posamezne sarže 65 - 75 h Čas polnjenja in praznjenja ene komore Ih Dodatni čas sušenja pozimi max. 10 h Število ciklov na leto 100-120 Odstopanja končne vlažnosti lesa ±2% Medij za navlaževanje mrzla voda; 100 bar Grelni medij vroča voda; 135°C Temperatura sušenja do 85 °C Še enkrat smo se lahko sami prepričali, da nove tehnologije poleg direktnih prinašajo mnoge posredne učinke. Če hočemo obdržati korak s časom in ostati med najboljšimi proizvajalci opažnih plošč, je naša prednostna naloga zasledovanje razvoja in pravočasno investiranje v nove tehnologije. Pavel Sedlar LETNA SKUPŠČINA SVETA GORENJSKIH SINDIKATOV V petek, 28. maja smo se zbrali predstavniki sindikatov, vključenih v Svet gorenjskih sindikatov, na letni seji skupščine SGS v dvorani hotela Astoria na Bledu. Tudi tokrat je bila skupščina združena z izobraževalnim programom. Predavala sta nam mag. Mato Gostiša in mag. Rajko Bakovnik. Ker so bile teme izobraževanja povezane z delom svetov delavcev, so se ga udeležili tudi predstavniki svetov delavcev iz naših podjetij. Mag. Gostiša nam je predaval o razvoju razmerij med sindikalnimi in voljenimi delavskimi predstavništvi. Predstavil nam je slabosti veljavnega »komplementarnega modela« delovanja sindikatov in svetov delavcev v podjetjih. Ugotavljal je, da moramo težiti k uveljavitvi »splošne« industrijske demokracije namesto klasične »sindikalne« demokracije, kjer zaposleni vplivajo na urejanje industrijskih razmerij predvsem preko sindikatov. To pomeni, da so delavci, ki niso včlanjeni v sindikate, v veliki meri izločeni iz sistema industrijske demokracije, pa čeprav so v večini, saj jih je sedaj v Sloveniji okrog 60%, marsikje v Evropi pa je delež nesindikaliziranih delavcev še bistveno večji. V sistemu »splošne« industrijske demokracije pa naj bi bilo omogočeno preko voljenih delavskih predstavnikov sodelovati prav vsem zaposlenim. To bi pomenilo uveljavitev partnerskega modela delovanja sindikatov in svetov delavcev. V bodoče bi bilo torej treba na področju urejanja vseh industrijskih razmerij (ne samo soupravljalskih, ampak tudi delovnih) na delojemalski strani vzpostaviti ustrezno vlogo voljenih delavskih predstavništev in sicer poleg sindikatov (nikakor ne namesto sindikatov). V takem sistemu splošne industrijske demokracije bi lahko poleg svetov delavcev na ravni podjetja imele pomembno vlogo tudi eventualne delavske zbornice. Zato nam je v nadaljevanju mag. Bakovnik predstavil izkušnje z delovanjem delavskih zbornic v nekaterih evropskih deželah, predvsem v sosednji Avstriji, pa tudi v času pred drugo svetovno vojno v Sloveniji. Predvsem je razmišljal o razmerju med delavskimi zbornicami in sindikati v sistemu socialnega partnerstva in poskusil predstaviti, kakšna bi bila lahko aplikacija delavskih zbornic na današnje slovenske razmere. Po končanih predavanjih je bila na vrsti redna letna seja skupščine SGS. Na njej je bilo podano poročilo o delu v letu 2003. To je bilo leto, ko se je bivši Svet kranjskih sindikatov preoblikoval v Svet gorenjskih sindikatov ter se povezal v Konfederacijo sindikatov 90. Opraviti je bilo treba številne aktivnosti za formalno uveljavitev organizacijskih sprememb, čemur je sledilo naše postopno vključevanje v delo organov Konfederacije sindikatov 90. Velik uspeh je izdajanje skupnega glasila Dialog, ki ga v glavnem oblikujemo v SGS. V tem letu se je tudi močno okrepila pravna služba, vendar pa načrt oblikovanja pravnega zaupništva, ki bi pokrivalo vse strokovne, izobraževalne in aktivistične potrebe članov ni bil v popolnosti uresničen zaradi zaporednih porodniških odsotnosti več pravnic. Delo pravne službe je bilo zato usmerjeno v pokrivanje tekočih strokovnih potreb članov in pripravo vzorca nove podjetniške kolektivne pogodbe. Nekaj novih podjetniških kolektivnih pogodb, med drugimi tudi PKP Lipbled, pa je že tudi bilo sklenjenih. Zadovoljni smo bili tudi z delovanjem dopolnilnih dejavnosti SGS, s katerimi zagotavljamo članom različne ekonomske ugodnosti, tu gre za delovanje sindikalnega sklada in Turistične agencije Sindicom. V tem letu je bilo organiziranih tudi več družabnih in izobraževalnih srečanj, med drugimi tudi tradicionalno praznovanje 1. maja na Joštu, ki so bila vsa dobro obiskana. Skupščina je sprejela poročilo o delo SGS v letu 2003, poleg tega pa smo razpravljali tudi o priporočilih in usmeritvah za nadaljnje delovanje sindikatov podjetij in SGS. Ta priporočila temeljijo v veliki meri na podatkih pridobljenih z anketo izvedeno v marcu 2004, izhajajo pa tudi iz razmišljanj podanih v predavanjih mag. Gostiša in mag. Bakovnika ter nastalimi razmerami po oblikovanju sindikalnih koalicij v Sloveniji. Večina članov skupščine je menila, da jih je potrebno dati v širšo razpravo, zato jih ta skupščina še ne more sprejeti, čeprav meni, da predstavljajo primerno osnovo za nadaljnje delo. Metod Purgar BOHINJSKA PROGA - PRILOŽNOST IN IZZIV Zgodovinsko ozadje Leta 1906 je prestolonaslednik Franc Ferdinand slovesno odprl bohinjski predor, enega najpomembnejših predorov na trasi nove proge, ki je povezala Srednjo Evropo s Trstom. Proga je bila velika pridobitev za celo takratno monarhijo. Bohinjcem pa je odprla okno svet ter potem, ko so pogorele fužine v Bohinjski Bistrici, odprla nove možnosti razvoja predvsem na turističnem področju. Pripravljalna in gradbena dela na bohinjski progi so se začela leta 1900. 31. maja 1904 je bil predor prebit. Zadnje metre je razstrelil nadvojvoda Leopold Salvator Habsburški. Dela so se nadaljevala in 1. marca 1905 so opravili prvo poskusno vožnjo. Leta 1906 so vodili zaključna dela in 19. junija so s slovesno otvoritvijo, pri kateri je bil navzoč tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand, progo Jesenice - Trst izročili prometu. Kako smo si stvar zamislili, in kako bomo praznovali ob stoletnicah? Danes predstavlja proga, s turističnega in gospodarskega vidika pomembno povezavo. Zato smo se odločili, da osvetlimo dogajanja okrog njene gradnje, ki je hkrati pomenila velik skok in napredek za razvoj (predvsem turizma) v Bohinju. Osredotočili smo se na tri letnice, ki so pomembne za zgodovino predora: 31. maj 1904 (31. maj 2004) -preboj predora; 1. marec 1905 (1. marec 2005) - prva vožnja skozi predor; 19. junij 1906 (19. junij 2006) -uradna otvoritev proge in se odločili, da vsako leto v sodelovanju z Gorenjskim muzejem, Občino Bohinj, Muzejskim društvom Žiga Zois Boh.Bistrica, pa tudi z drugimi zainteresiranimi partnerji pripravimo nekaj kulturnih dogodkov, ki nam bodo približali skoraj že pozabljeno prometno povezavo. Obenem pa praznovanja poskušamo izkoristiti v promocijske namene. IkM* Gradnjo predora so kontrolirali z natančnimi geodetskimi meritvami;potekale so med prazniki, ko je drugo delo v predoru počivalo Preboj bohinjskega predora 1904 - 2004 Izkopano iz predora so izsipali iz vagončkov s parnim dvigalom (zbirka Tomaža Budkoviča) Ob 100. obletnici preboja bohinjskega predora smo tako pripravili naslednje dogodke: V sredo, 26. maja smo v muzeju Tomaža Godca odprli razstavo OKNO V SVET - 100 LET PREBOJA BOHINJSKEGA PREDORA. Vodja projekta je bila Marija Ogrin, višja kustosinja za bohinjske muzeje, avtorica razstave pa višja kustosinja Valentin Cundrič (zbirka Tomaža Budkoviča) Marjana Žibert ob pomoči strokovnih sodelavcev Tomaža Budkoviča in Ervina Sorča. Razstava, ki jo je oblikoval Studio Oreh iz Kranja, je postavljena na treh lokacijah. Na železniški postaji, v domu Jožeta Ažmana, kjer je kronološko predstavljena gradnja predora in v muzeju T. Godca, kjer si lahko ogledate nekaj predmetov iz časa gradnje predora in rekonstrukcijo preboja. Najbolj zanimivi in dragoceni pa so mašni plašči, ki jih je župniji Bohinjska Bistrica podaril graditelj bohinjskega predora grof Giacomo Ceconi. Razstavo je odprl vnuk graditeljev bohinjskega predora g. Milan Lusser. Oba njegova deda sta namreč gradila bohinjski predor, eden s severne, drugi pa z južne strani. Kovaška, mehanična in mizarska delavnica na bohinjski strani predora Praznovanje ob stoti obletnici preboja bohinjskega predora so se nadaljevala v petek, 28. maja z mašo zadušnico in blagoslovitvijo obnovljenega spomenika (pobudo zanj so dali člani Muzejskega društva Žiga Zois Bohinj, ki se zahvaljujejo vsem sponzorjem) za umrle pri gradnji predora in se končalo s predstavitvijo nove knjige Tomaža Budkoviča VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTROOGRSKE. Budkovič je v svoji novi knjigi na podlagi spominov svojega deda trgovca Gašperja Budkoviča osvetlil obdobje prvih 20 let 20. stoletja v Bohinju. Knjiga, ki jo je izdala Mohorjeva založba iz Celovca, prinaša številne zanimive podatke o gradnji bohinjske proge ter njenem vplivu na začetek gospodarskega vzpona v Bohinju, predvsem na turističnem področju. Prebitje predora (zbirka Tomaža Budkoviča) Začetek praznovanja stote obletnice bohinjske proge, ki bo svoj višek doseglo leta 2006, je v luči vstopa v Evropsko skupnost še toliko bolj pomemben, saj poteka proga skozi štiri države, ki so bile v burnem 20. stoletju med seboj večkrat sprte in več kot polovico stoletja na dveh straneh t.i. železne zavese. Te države so danes, tako kot pred sto leti, spet del skupnega evropskega prostora in zavezane skupnim ciljem po blaginji in miru. Transalpina ima tu velik simbolni pomen. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Vstopnina je 500 SIT. Odpiralni čas v muzeju Tomaža Godca je vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 20.00 ure. Knjigo Tomaža Budkoviča VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTROOGRSKE lahko kupite na LTO Bohinj v Papirnici Peter, pri TD Bohinj in v muzeju Tomaža Godca. Cena knjige je 6.500 SIT. Klemen Langus V akciji priloge Deloindom so bralci iz kataloga pohištva Zakladnica idej izbirali opremo za dom, ki jim je najbolj všeč. Dirke se je udležilo 240 mladih tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Po organizacijski in tekmovalni plati je dirka zelo uspela, saj na dirki ni prišlo do nobenega padca. Dirka je ob enem tudi popestrila praznovanje ob 1000-letnici prve omembe Bleda. REZULTATI: V kategoriji dečki C je zmagal Polanc Jan, član KK Sava. Domačin Luka Papier je osvojil zelo dobro 20. mesto. V kategoriji dečki B je zmagal Marko Haller, tekmovalec KK Grafenstein iz Avstrije. Odlično drugo mesto je osvojil domačin Mark Džamastagič, drugi najboljši domačin pa je bil Tilen Soklič, ki je osvojil 20. mesto. V kategoriji dečki A je zmagal Purg Marko član KK Perutnina Ptuj. Član KK Sava Kranj Šernek Tomaž je bil tretji. Najboljša domačina sta bila Strajnar Uroš na 30. mestu in Maček Gašper na 31. mestu. Spalnica ATHENA S ponosom vam sporočamo, da se je na 2. mesto uvrstila spalnica Athena Lipbled. Bralcem je bil najbolj všeč zimski vrt Four Seasons, tretje mesto pa je dobila kuhinja Hortenzija podjetja Svea. Izbrana podjetja bodo prejela plaketo Deloindom. Martina Šef man 33. tradicionalna krožna kolesarska dirka OB BLEJSKEM JEZERU V soboto, 15. maja 2004 je Kolesarski Klub Bled organiziral 33. tradicionalno kolesarsko dirko OB BLEJSKEM JEZERU. Dirka je štela za Pokal Slovenije in Pokal Alpe Adria. Rakuš - tik pred startom in zadnja navodila trenerja Knafliča novo GLASILO Glavni organizator in moderator tekmovanja Marjan Knaflič Start mladincev V kategoriji mlajši mladinci je zmagal Kump Marko, član KK Krka Novo Mesto. Bauman Sebastjan iz KK Sava je bil odličen tretji. Najboljši domačin je bil Rakuš Nejc na odličnem devetem mestu. NAGRADA ZAKLADNICE IDEJ ARRIVEE ISKRATBL 1 ■ r - ’ m ‘Mi Ik : : PILI L 1 &L LV :> i-Äjgi Zmagovalec skozi cilj V kategoriji mladinci sta bila najboljša člana KK Sava Kranj. Zmagal je Koren Kristjan, tretji pa je bil Švab Gašper. Najboljši domačin je bil Marko Hlebanja na odličnem 13. mestu. Marjan Knaflič KADROVSKE SPREMEMBE V APRILU IN MAJU Program opažnih plošč prišli : Rajh Mojca, Hajdinjak Jasmina, Purgar Marko, Lukanič Boris, Grgič Mara, P ikon Marija odšli : Mali Lili, Gartner Anica, Vidic Jakob, Čuden Darko Program pohištvo prišli : Mihelič Branko, Ravnik Branimir, Čuskič Enes odšli : Fon Drago, Pretnar Primož, Odar Janez Program notranja vrata prišli : Gartner Anica, Fon Drago, Por Špela, Vukičevič Bojan, Pretnar Primož odšli : Jan Tomaž, Cesar Marinka, Eržen Klemen, Fister Štefka, Mihelič Branko umrli : Korošec Gabrijela Direkcija - Trgovina prišli : odšli : Lakota Maja STANJE ZAPOSLENIH APRIL MAJ PC opažne plošče 281 282 PC masivno pohištvo 85 86 PC notranja vrata 257 257 Maloprodaja&inženiring 23 23 Direkcija 33 32 LIP BLED 679 680 pesem gozda v vašem domu ViP d pesem gozda v vašem domu 13 JUNIJ 2004 20. letni koncert okteta "Lipbled" Blejski otok - 18. junij 2004 Graščina Radovljica - 25. junij 2004 18. - 27.jun BLED SLAVI - OSREDNJE PRIREDITVE OB TISOČLETNICI 18. -20.jun od 10.ure dalje Zdraviliški park Sejem domače in umetnostne obrti petek 18,jun 12.00 otok Otvoritev prenovljenega stopnišča na blejskem otoku - častna govornica bo ministrica za kulturo gospa Andreja Rihter 20.00 otok Jubilejni koncert Okteta LIP Bled ob 20-letnici delovanja 20.00 Športna dvorana Rock koncert 20 - 04 (Big Foot Mama, Move Knowledgement, Murat & Jose, Psycopath, Enota Brejkschnitta, Blejski plesni studio, Mali leteči cirkus) sobota 19.jun 21.00 promenada Koncert Simfoničnega orkestra RTV; solist Janez Lotrič, dirigent: David de Villiers, nastopajo še: Godba Gorje, Društvo prijateljev baleta Bled, možnaristi in pritrkovalci, slavnostni govornik bo predsednik vlade mag.Anton Rop, ognjemet petek 18.jun 21.00 promenada Koncert Big banda RTV Slovenija; solistki Nuša Derenda in Alenka Godec, dirigent: Emil Spruk sreda 23.jun 21.00 Vila Bled koncert "Pesmi, ki bodo za vedno ostale v naših srcih": Manca Izmajlova-vokal, Blaž Jurjevčič-klavir, Benjamin Izmajlov-violina četrtek 24.jun 21.00 promenada Musical Joshua 25. - 27.jun od 10.ure dalje Zdraviliški park Sejem domače in umetnostne obrti petek 25.iun 20.00 promenada Slavnostni koncert Godbe Gorje 21.00 promenada Kulturna društva občine Bled se predstavijo 22.30 promenada Večer z narodno zabavnim ansamblom Gašperji sobota 26.jun 11.30-20.00 Mlino - promenada - Zdraviliški park - otok Pletna - blejski simbol 20.00 promenada Partnerske občine se predstavijo (Benbrook, Texas; Brixen -Bresanone; Doberdob - Doberdo del Laggo; Dubrovnik, Vrba -Velden; Beljak - Villach) nedelja 27,jun 11.00 promenada Škofovska maša ob tisočletnici 16.00 Ribenska c. - Ljubljanska c. - promenada -športna dvorana Slavnostna povorka 18.00 promenada Veselo po domače-narodnozabavna glasba: Alpski kvintet, Gregorji, Igor in zlati zvoki, Slovenski zvoki, harmonikar 23. - 26.jun Promenada NRS Holand - srečanje starodobnih vozil četrtek 24.jun 18.00 Pocarjeva domačija v Radovni Srečanja v Radovni - poletni kulturni večeri pri Pocarju; predavanje z diapozitivi 25.-27.jun ves dan jezero 49. mednarodna "predolimpijska" veslaška regata sobota 26.jun 20.00 Zgornje Gorje Kresovanje v Poglejski cerkvi 21.00 Trgovski center Bled A LA JAZZ: Koncert orkestra Bid Bang iz Radovljice n POMLADNI UTRINEK Pričakal si pomlad. Ti trave plešejo preko dobrave, ko veter z njimi se igra. Drugače ti žare oči, bolj veselo se nasmeh iskri in če me vprašaš: kako si kaj? Želela bi, da mesec vsak v letu bil bi mesec maj. Zakaj spomladi poje mi duša lepše kot jeseni? Že sam pogled je lep na cvet, ko v soncu zažari. Tvoj nežen poljub mi hrepenenje prebudi. Pričakala sem pomlad in vsaka roža pravi: imej me rad! Januša Dežman Geslo iz nagradne križanke pošljite na naslov : LIP Bled, Ljubljanska 32, Bled (za Novo Glasilo) do četrtka, 24. junija 2004. Nagrade so : 1. kompletno pranje avtomobila , 2. zunanje pranje avtomobila, 3. menjava pnevmatik. Nagrade podeljuje podjetje Ažman d.o.o. iz Lesc. Pravilna rešitev gesla iz nagradne križanke 13. številke Novega Glasila : PROGRAM NOSTALGIJA Izžrebani so bili : 1. nagrada - JANEZ ŠLIBAR iz Radovljice, 2. nagrada - TONČKA FRANTAR iz Bohinjske Bistrice, 3. nagrada - LILI ŠTAJER z Bleda. Čestitamo !