448
Splošni pregled.
nikoli drugače, nego misli. Kajti tudi v tem pogledu se mnogo greši in mnogo je včasi izposojene navlake po kritikah! Nič ne de, če tvoje mnenje podleže mnenju drugih! S tem, da se nisi zbal povedati svojega prepričanja, si dal povod, da so tudi drugi povedali svoje mnenje, in tako si koristil sebi in si koristil drugim. Tudi tu velja kot povsod: errando discimus! S tem seveda nočemo reči, da sme kriti-kovati vsakdo. To velja samo za one, ki čutijo v sebi zares poklic kritika!
Dovolj o tem.
Lep namen ima novi umetniški dom. Naj bi naše občinstvo tega nikdar ne zabilo in naj bi vsakdo po svoji moči pripomogel, da se izpolnijo lepe nade, da se obistinijo plemenite intencije slikarja-umetnika, ki je prešinjen od želje, koristiti svojemu narodu, prevzel težko nalogo ter zgradil slovenskim modricam, doslej brezdomnim sirotam, tako lično svetišče, potem bode dan 12. junija 1909. leta zabeležen z blestečimi črkami v zgodovini naše umetnosti!                          Z.
op
mm prevedlo
Stoletnica Lj. Gaja. Dne 8. julija poteče sto let, odkar se je v Krapini onkraj Sotle porodil Lj. Gaj, ena najmarkantnejših osebnosti ilirske dobe. Njegova zasluga je, da imamo Slovenci in Hrvati enotno pisavo. V proslavo njegovega spomina se bodo vršile avgusta meseca v njegovem rojstnem kraju velike slavnosti, katerih se udeleže v obilnem številu pač tudi Slovenci!
„Matica Slovenska" izda 1. 1909. sedem knjig; med njimi obsežen „Blei-weisov zbornik" (slika naše kulturne zgodovine okoli 1. 1848., dobe Bleiweisove, Jurčičeve, Levstikove), prevod iz ruščine „Onjegin", ilustriran opis Koroške (z velikim jezikovnim zemljevidom), opis dobe Stanka Vraza; nadalje izdajo »Zabavna knjižnica", »Knezova knjižnica" (z zabavnim čtivom) itd.
Prireditve v proslavo petindvajsetletnice pevskega društva „Slavca" v
dneh 27., 28. in 29. junija so uspele ob veliki udeležbi domačega občinstva in zunanjih gostov prav dobro. Najlepša točka v tridnevnem programu je bil veliki koncert v hotelu „Unionu", pri katerem so se odlikovala zlasti češki pevski društvi „Hlahol" iz Prage in „Hlahol Vin oh rad sky" in pa hrvatsko pevsko društvo „Kolo" iz Zagreba.