s,
i%f/
St. 92 miti ummm la mm * lin, ¥ SOPOtO, n. iprna	_Posamezna Številka 25 stot._Letnik u
t ist izhaja vs-k darN^j^^^^^eljka. NaroCr B Mk	B ^^^^^	^HB ■■■■	UredaUtvo in upr»vnittvo: Trst (3). ulica S. Francem d'A«sUi 20. Ta-
S mesece L 22.- p^OTBsSSt^ celo leto L 7C » % - ■	■	^^^^	kfon 11-57. Dopisi naj s« pošiljajo izključno uredniihru. otflasi, rekla,
i fi 50 vet _ PoUiS^Tk / - Stot — toltoii^^* H H	^M	^B	^^^	macije in denar pa upravnlitvu. Rokopisi s« ne vračajo. Nefrankiram
i tiro kosti 1 kol/?i U trgovske i	VB ■ ■ ■	M ^	^^ ■	P"«« se ne sprejemajo. - Ust. zalolba in tisk TUtame „Edinort-
J^T A L 1 20, oglase M"** .a vode. .	^^ ^^^ ■ ■	^^^	■	PoducednlStvo v Oorlcl: ulica Glo,u4 Carducd It. 7,U-Telet it M7
osmrtnice. ^^gk za besedo. najmanj L 3.	■■ ■■	W ; - ^^^	^^ ■	Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip P^c
Zm Dzunouiteon vlodo v Juioslovlll
Viharni temperament St. Radića m .njegova zgovornost sta izpodmaknila [tla koalicijski vladi Uzunovićevi že po par dnevih življenja in še poprej, nego je mogla začeti s praktičnim poslovanjem na podlagi programa-, določenega mod radikali in radičevci. Po Radićevih napadih na nekatere lastne ministrske tovariše, po njegovih očitkih na njihov naslov — tako težkih, ia bi napadance, če so bili napadi osnovani, dejansko ne le onemogočili kot ministre, marveč bi jih moralno diskvalificirali tudi kot o>ebe — jt> jjjio enostavno izključeno, da bi mogli napad a u c i ostati pri ministrski mizi skupno z Radićem. Pa tudi Radiću samemu je bilo — če je rosno mislil s svojimi napadi — onemogočeno, da bi ostal v družbi napadancev. Zato se je upravičeno sodilo, da Radić sam izvede iz bojnega stališča, ki ga je zavzel, edino možno in edino logično posledico: da se sam demonstrativno umakne iz kabineta. Tega pa ni storil, in sicer, kakor je izjavil novinarjem, zato, ker da je želel kralj, naj ostane. Radić bi bil s takim korakom rešen vseh obvez in ozirov, neogibno spojenih, s pripadništvom k vladi, in bi mogel potem neovirano nadaljevati kampanjo, ki jo je začel s svojimi obtožbami. To bi bila njegova dolžnost izsiliti radi dobre stvari, pa tudi radi njega samega! Kajti jasno je moralo biti tudi njemu samemu, da bi moral irugače svet soditi, da ni mislil resno s svojimi obtožbami, kar gotovo ne bi služilo njegovemu ugledu — resnega in vestnega politika. Zato preseneča tem bolj, da ni iz svojih lastnih besed izvedel posledice, edino logične s političnega in moralnega vidika: da se ni umaknil sam iz kabineta ter da je marveč čakal, da so ga iztisnili. V vojil« izjavah, ki jih je podal n( . in; rje n: h di sicer Radie, da do krize ni prišlo raui njegovih napadov. proti lastnim ministrskim tova-rišeii'. marveč radi njegove borbe proti korupciji. Če je temu tako, potem pa nastaja vprašanje, zelo kočljivo za g. Radića samega. Če je vedel, da so ministri, ki jih je on obsipal s tako hudimi očitki, taki korupcijonisti, je mora! tudi računati, da ostanejo nadalje taki kakršni so, ter da bodo < korupcijonistične metode« nadaljevali. Če je torej vedel vse to in mogel računati za bodočnost, kako je mogel, kot resen politik in iskren borec proti korupciji, vstopiti v tako družbo? Kako je mogel postati ministrski tovariš notoričnih — «korupci-jonistov»?! Ker pa je vendar-le vstopil, se ne bi smel čuditi, če svet ne bo mogel prav verjeti v resnost njegovega na-sprotstva proti korupciji! Pa je še neki drug zelo tehten razlog za tako domnevo. Min. preds. Uzunović je politična oseba, ki uživa vseobče spoštovanje, ki mu ga ne odrekajo tudi opozicijske stranke. Splošno se mu priznava, da je solidna, poštena in intaktna politična osebnost. Če je torej Uzunović odtisnil Radića in ne pretveznih «korupcijo-nistov» — kak zaključek se narinja iz tega dejstva sam po sebi?! Ta namreč, da Radićeve besede niso v skladu z njegovimi dejanji.
Pa še nekaj zanimivega in zelo značilnega. Radić je naglašal te dni, kakor že rečeno, da je že hotel sam odstopiti, da pa kralj ni hotel sprejeti njegove demisije, ker je krona odločno za to, da se nadaljuje politika sporazuma med Srbi in Hrvati. Ta poslednja trditev ni le verjetna, marveč je to absolutna gotovost. Samo da je tu vmes neko drugo vprašanje. Tako odločna volja krone, da ravno St. Radić ostane v kabinetu, se ne more lahko spraviti v sklad z dejstvom, da je kralj privolil v presenetljivo naglo preosnovo Uzunovićeve vlade, ki je izključila — Radića!
Dejstvo, da se je tako težka kriza — ker odpira poti raznim dalekosežnim danes nedogiednini možnostim — mogla rešiti takorekoč črez noč, je nadebudno, ker je znak nastajajočega političnega ozdravljanja. Kljub temu pa je jasno, da je nova Uzunovićeva vlada postavljena pred zelo težaven položaj, pred vprašanje sestave nove večine v skupščini Hadić napoveduje sicer, da bosta bivša radičevska ministra dr. Ni-kić in Šuperina, ki sta ostala v kabinetu, izključena iz stranke kot izdajalca ter da ostane klun kompaktno za njiin. Glasom beograjskih vesti pa trdita rečena ministranta jima bo sledil precejšnji del poslancev hrvatske seljačke stranke — do trideset. Toda tudi v tem poslednjem slučaju bi ne bila podana zadostna podlaga novemu Uzuno-vićevemu kabinetu. Nastaja torej nujna potreba pritegnitve Še kake druge doslej opozicijske skupine. In tu je težko in kočljivo vprašanje: katera skupina naj bo to? Če motrimo vprašanje s praktičnega številčnega stališča, moramo misliti najprej na Davi-dovićeve demokrate, ker so ti — poleg radičevcev in radikalov — številno najmočnejša skupina. Za to skupino bi oa
govoril tudi velik političen in moralen moment, dejstvo namreč, da so davido-vičevci strogo dr&avno opredeljeni. Če ti ne bi hoteli, bi prišla v poštev Slovenska ljudska stranka in stranka Pri-bičevićevih samostojnih demokratov, in eventuelno druge manjše skupine. Za kako rešitev se odloči Uzunović, poka-žejo prihodnji dnevi. Opozarjamo še na nedavno izjavo nekaterih opozicijskih krogov, da bi bili pripravljeni za podpiranje vlade, če se izločita oba Šefa doslej koaliranih strank. Če bi se pa vendar vsi poizkusi za pritegnitev ene ali druge opozicijskih skupin izjalovili, bo vlada prisiljena poseči po radikalnem sredstvu, k apelu na voUlce! Po
izjavah bivših dveh radičevskih ministrov, dr.ja Nikića in $uperine, bi imela vlada veliko šanso v rokah. Njuna skupina da pojde v volilni boj kot srbsko-brvatska koalicija, kar M pomenilo zagotovitev, da se bo politika sporaanma med Srbi In Hrvati nadaljevala. Obsojata nadaljevanje plemenskih bojev. To ravno pa je življenjsko vprašanje za j ugoslovensko državo, ker bi dajalo jamstvo za hitrejši proces zdravljenja političnih razmer v državi. S teh vidikov sodeč se kaže rešitev sedanje krize kot važna etapa iva potu do konsolidacije! Na eventuelnih volitvah bo v rokah hrvatskih volilcev odločitev neizmerne važnosti.
Pred rusko-nemiko pogodbo ?
Vznemirjenje v Angliji in Franciji
LONDON, Zdi se, da so zagotovila, ki jih je dobil angleški poslanik v Berlinu glede vesti o novih nemško-ruskih pogajanjih, zadovoljila vladne kroge. Po nemškem uradnem zatrdilu ta diplomatska akcija ni v nobenem nasprotstvu z locarnskimi ilogovori. Nemčija hoče Rusiji samo dokazati, da v Locarnu ni optirala za zapadne države in da odklanja sploh vsako opcijo med zapadom in vzhodom.
Kakor poroča «Daily Telegraph», bi bil novi dogovor v nekaterih točkah zelo sli-čen rusko-turški pogodbi. Vseboval bi sledeči klavzuli: 1. V slučaju napada na enega pogodbenika od tretje strani mora drugi pogodbenik ostati nevtralen. 2. Nobena stranka ne sme napasti druge ali sodelovati pri dogovoru političnega, gospodarskega ali finančnega značaja, ki bi bil naperjen proti drugemu pogodbeniku.
«Morning Post» izraža bojazen,, da bi se z novo pogodbo med enim članom Družbe narodov in Rusijo ojačil položaj sovjetske vlade.
PARIZ, 16. Z ozirom na vesti o nemško-ruskih pogajanjih poziva «Echo de Paris» Nemčijo, naj se jasno izrazi o tej zadevi. Ako bi bila vest o nemško-ruski zvezi resnična, bi morala Francija odgovoriti s sličnim dogovorom z Jugoslavijo in Romunijo. «L'Oeuvre» zahteva, da se mora storiti vse mogoče, da bosta Nemčija in Rusija članici Družbe narodov.
Podpis rozsodiftne pogodbe
med Poljsko in Avstrijo
DUNAJ, 16. Včeraj opoldne je poljski min. predsednik in zuanji minister Skr-zynski obiskal zveznega kancelarja dr. Ramka ter mu izročil insignije velikega križa reda Polonia restituta. Popoldne ga je sprejel zvezni predsednik dr. Hainisch. Po daljšem razgovoru mu je izročil zlati častni red republike. Zvečer je zvezni kancelar na čast Skrzynskemu priredil večerjo, pri kateri je imel dr. Ramek pozdravni nagovor, v katerem je izjavil med drugim: Jutri bomo podpisali razsodiščno pogodbo, ki bo gotovo namesto naše stare pogodbe dokazala, da skušata tudi Poljska in Avstrija uresničiti na modern način razsodiščno idejo. Sklep te pogodbe naznanja vsemu svetu, da sta zopet dve državi pripravljeni v svojih medsebojnih odnošajih razširiti uporabo mirovnih sredstev za rešitev sporov.
Ministrski predsednik Skrzynski je odgovoril med drugim: Zelo srečen sem, da vidim zopet Dunaj, kjer sem se že po prvih vtisih prepričal, da se tukaj napreduje. Vsi moramo stremeti za tem, da približujemo ves svet po povojni bedi pravi boljši bodočnosti. Zato pa je treba spoznanje mednarodne solidarnosti. Splošna gospodarska beda pa mora dobiti svoj izraz tudi v politiki ter ji mora dati svoj pečat.
DUNAJ, 16. Danes opoldne je bila podpisana avstrijsko-poljska pogodba za razsodišče.	____
Incident na poljsko-lltvanskl meji
KOVNO, 16. Predvčerajšnjim zvečer ob 20. uri je neki litvanski obmejni stražnik ustrelil proti nekemu poljskemu poročniku, ki je pri vasi Trumpla-Jiai prekoračil demarkacijsko črto. Kakor pravi lit vinska brzojavna agencija, je poročnik, ko ga je vojak pozval, naj se razoroži, segel po samokresu in streljal. Incident se je dogodil kakih 300 metrov proč od meje, na litvanskem ozemlju.__
Pretirane vesti o vstaji v Solnnn
ATENE, 16. Atenska agencija sporoča, da so docela iz trte izvite razne vesti, ki so jih objavili inozemski listi o solunski vstaji. Pisali so, da je vstaja zavzela kritično lice in da je bilo tekom spopada ranjenih in ubitih kakih 200 oseb.
Te vesti — pravi agencija — so neresnične. Vstaja ni imela nikakega večjega pomena, ker so se vstaši takoj vdali. Izstreljen je bil le kak strel iz puške in ranjen je bil en sam kaplar, hujšega pa ni bilo.
Pred odgoditvijo razorožltvene konfe-\	renče?
LONDON, 16. Ker je Rusija odklonila sodelovanje na konferenci za razorožitev, pričakuje «Morningpost», da bodo sedaj tudi Poljska in baltiške države predlagale odgoditev konference. Tak predlog bi podpirala tudi francoska vlada.
«Daily Herald »smatra že kot gotovo stvar, da bo razorožitvena konferenca odgodena.__
Brezposelnost v Angliji narašča
LONDON, 16. Iz statističnih podatkov, ki jih je objavilo ministrstvo za delo, je razvidno, da je Število brezposelnih na Angleškem narastlo na 1,049.800; v zadnjem tednu se je torej povišalo za 36.191. Vendar pa je bilo lanskega leta ob istem času za 116.553 delavcev več brez posla.
Naraščanje brezposelnosti pripisujejo angleškim tradicijonalnim velikonočnim počitnicam.
HffljMlH fojUa izpraznila Peking
PEKING, 16. Dva polka nacijonalne vojske sta se predala zavezniškim četam. Čete nacijonalne vojske so se v velikem neredu umaknile proti Pekingu, kjer je Li-Čing-Lin prepustil oblast nad glavnim mestom Vang-šin-Kenu, bivšemu ministrskemu predsed-
niku, ki si že več časa prizadeva, da bi izposloval premirje.
Nacijonalna vojska se je umaknila iz Pekinga in se bo skušala utaboriti najbrž pri prelazu Nan-Ku, ki leži severno od Pekinga. Bivši predsednik republike, Tuant-Ki-Juj je baje zapustil francosko poslaništvo, kamor se je bil zatekel, in hoče spet prevzeti svoje posle, medtem ko se je dosedanji predsednik Tsao-Kun nastanil v evropskem predelu mesta. Tjakaj je pribežalo tudi več drugih kitajskih beguncev, ki so prinesli s seboj svoje dragocenosti.
Francoske vojne ladje v Alžirju
AL2IR, 16. Francoska pomorska divizija je priplula z admiralom Violettejem na čelu ob 8.30 uri.	•
Politične vesti
NAMERAVANI ATENTAT NA ROMUNSKO KRALJEVO DVOJICO
Romunski list «Universul» je objavil te dni senzacijonalno vest, da je tajna policiji dobila pred nekoliko dnevi iz inozemstva informacijo, da se je napotil v Romunijo neki komunist Schroder z nalogo, da organizira atentat na romunsko kraljevo rodbino. Ukrenjene so bile takoj potrebne mere, da se re-čenemu Schroderju prepreči prehod na romunsko ozemlje, ali da ga primejo takoj na meji. Na vse obmejne postaje so bili poslani posebni agenti, ki so jim bile razdeljene fotografije Schroderia, doposlane iz inozemstva. Toda niso ga dobili. Sodi se, da je bil obveščen o romunskih pripravah in da je zato odnehal od potovanja v Romunijo. Atentat da se 'je imel izvršiti v času velikonočnih praznikov povodom božje služ-* ki bi se je udeležila kraljeva rodbina.
OBISK POLJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA IN MINISTRA ZA VNANJE STVARI V PRAGI
Kakor smo že sporočili, je bil te dni v Pragi poljski ministrski predsednik in minister za vnanje stvari grof Al. Skr-zynski. Vsa čehoslovaška javnost je priredila odličnemu slovanskemu gostu najprisrčnejši sprejem. To razpoloženje je došlo do vidnega izraza v vsem Če-hoslovaškem tisku. Vsa javnost je uver-jena, da je ta obisk v glavnem mestu ČehoslovaŠke velikega pomena za nadaljnji razvoj prijateljskih vezi med obema državama. Vsi pojavi povodom tega obiska kažejo, da je izginila napetost iz prvih povojnih let ter da stopa na nje mesto iskreno stremljenje po prijateljskem sodelovanju na političnem in kulturnem polju. O važnosti tega obiska bomo še govorili.
a
Grof Skrzynski je v sredo sprejel na poljskem poslaništvu v Pragi zastopnike čehoslovaškega tiska ter je imel pri tej priliki naslednji govor:
<(Zahvaljujem se vsem onim, ki so prišli, da me pozdravijo. Upam, da bo vsakdo izmed vas imel priliko pomeniti se z menoj, brez vsake prisiljenosti, o vseh onih točkah, ki vas najbolj zanimajo. Zavedam se, da bo za vas to polje moje zunanje politike, ki bi vas znalo zanimati, majhno, saj sta poljska in čehoslovaška^ politika hodili do sedaj isto skupno pot. Zahvaljujem so vam za stališče, ki ste ga zavzeli v svojih časopisih, katere poznam za Časa težkih bojev v Ženevi, ko sva stopala roko v roki z ministrom dr. Renešem. Gospoda, vi igrate velikansko vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja, za idejo zbližanja obeh narodov. Da bo pa delo v vsem dovršeno, je treba, da naroda sama dasta vsebino stvari, za katero izdelujemo mi politiki okvir. In baš radi tega igrate, vi gospodje, ki tolmačite korake vlade, veliko vlogo pri procesu zbližanja, in delate za to, da dosežemo velik in koristen cilj. Rad bi povedal, da me je ganil sprejem, ki sem ga bil deležen v Pragi, v mestu, katero sem poznal samo iz potopisov in slik, v mestu, ki me je s svojo krasoto iznenadilo in preseglo vse, kar sem si za-mogel predstavljati.
Pogodbam, katerih ratifikacijske listine smo danes podpisali, trgovinski pogodbi in konvenciji za zračno plovbo, ki bosta v kratkem dovršeni, pripisujem veliko važnost. Izmenjala sva z ministrom dr. Benešem svoja mnenja glede vseh političnih vprašanj, in sva, kakor dosedaj, ugotovila popolno skladnost in sporazum. In to ni nič čudnega, kajti poti poljske in čelioslovaško poli-t«k40&odo vedno skupne, ker so tudi nevarnosti, ki nam pretijo, skupne. Kakor je pač navadno v družini; saj sta si naša naroda v sorodu in sta soseda, čeprav smo včasih različnega mnenja. Taka nesporazumljenja pa so le prehodna, niso bistvena, kajti skupna so naša stremljenja in naši interesi.
Slišal sem, da se gospodje nameravajo udeležiti izleta v Varšavo. Radi vas bomo pogostili.ZbliŽanje med obema narodoma zavisi od medsebojnega spoznanja in od skupnega delovanja na raznih poljih. Mi se moramo vedno bolj približevati, k temu pa vodi skupno delo in skupno stremljenje. Ugotavljam, da postaja to skupno delo z vsa-
Mussollnl: Hi smo laini zemlje
Otvoritev kolonijalnoga kongresa v Trlpelisn — Priprave m sprejem Musso-linija v Rima — Gugllelmo Marconl odide danes nasproti Mnssolinljn
TRIPOLIS, 16. Včeraj je Mussolini zemljo. Moderna poljedelska tehnika prisostvoval otvoritvi prvega kolonij al-
je zmožna Čudežev; toda Čudežev zmožno je bilo v vseh časih pred vsem italijanska pleme, kakar pravi rimljan-ska zgodovina. Zatorej Bog čuvaj naše ljudstvo, našega kralja in našo državo. Vse drugo pa moramo sami storiti. — Iskreno vas pozdravljam, predragi Tri-politanci, ter otvarjam v imenu Nj. Vel. kralja prvi kolonijalni poljedelski kongres.
RIM, 16. Bojna ladja «Cavour» je
-V. _____„1*1 _ T«;	in hn nrinl1
Sl-
nega poljedelskega kongresa. V gledališču Miramare, kjer se je vršila ta ce-rimonija, so pričakovale vladnega načelnika vse mestne oblasti.
Guverner gen. De Bono, ki je nastopil kot prvi govornik, je naglašal važnost tega kongresa in podal v kratkih besedah zgodovino poljedelske obnove v Tripolisu. Za niim sta govorila predsednik trgovske zbornice in Mussolini.
Ministrski predsednik je med drugim nogj zapustila Tripolis in bo priplula izvajal sledeče: Kakor navadno bo moj|jUtrj popoldne v Gaeto. Od tu bo on. govor skrajno lakoničen. Reči moram, - Mussolini s posebnim vlakom nadalje-da imam popolno zadoščenje, da sem vaj v Rim. Načelniku vlade in fa-prišel v Tripolis. Uveril sem se, da jej gistovskemu vodji bodo prišle nasproti kolonija z vojaškega in političnega vi- v Gaeto mnoge oblasti. V Rimu se pri-dika nedotakljiva in da nudi neizmerno pravljajo Mussoliniju velike manife-velike možnosti za bogat gospodarski j stacije. Teh se bodo udeležila vsa pa-tazvoj. Zločin nad domovino bi bil, če trijotska udruženja s prapori. Na kolone bi metodično razvijali teh možnosti, dvoru bo sprejel načelnika vlade rim-
V Italiji vstaja nova generacija, ki jo gj^ guverner senator Cremonesi z dve-je izoblikoval fašizem: Malo besed, a raa podguvernerjema. Na današnji ve-innogo dejanj. Vztrajnost, žilavost in gerni seji bo direktorij fašistovske
točnost so deloma že postale temeljne
čednosti italijanskega značaja. Predvsem v kolonijah morajo priti do izraza te čednosti.
seji
stranke določil podrobnosti za te ljud-
ske manifestacije.
Znani izumitelj Guglielmo Marconi , ... .. > ... . . . , bo šel jutri s svojo jahto «Elektra» na-V zadnjih stiril letih je pokazala fa- 9proti Mussoliniju. Srečala se bosta na sistovska vlada, kaj yse zamorete	u med Neapljcm in Sicilijo,
vztrajnost in žilavost. V Italiji smo re- J	r
šili v kratki dobi velikanske probleme. Če vam rečem, da bo vlada čimprej pričela reševati probleme, ki se tičejo splošnih koristi Tripolisa in kolonije, morate to verjeti, kajti pri nas gre vse hitro.
Poudariti hočem, da so smernice, ki jih je za poljedelsko obnovo v koloniji začrtal guverner De Bono, izvrstne. Mi smo lačni zemlje, ker smo rodovitni in tudi hočemo ostati rodovitni. (Živahno odobravanje. Glasovi: Nočemo maltuzi-janstva!). Izkoriščati moramo torej
Samomor biviegi foilstovskega poslanca
radi finančnih neprillk
NEAPELJ, 16. Sinoči se je vrgel s terase svoje palače bivši fašistovski poslanec Giulio GrimaldL Zdi se, da je izvršil samomor radi finančnih stisk. Grimaldi je načeloval številnim trgovskim družbam, izmed katerih je ena nedavno falirala. Radi tega poloma je poslanec Grimaldi, ki je bil znan v južni Italiji kot zelo imovita oseba, prišel ob vse premoženje.
Novo iusoslooensko vlodo le zaiosna 7
Radičevci
Pašić v avdljencl na dvora -pred odločitvijo
BEOGRAD, 16. (Izv.) Današnji dan je potekel v relativnem miru. Glavni predmet razgovorov so bili včerajšnji dogodki in rešitev vladne krize. Vsi redni politični krogi, v prvi vrsti seveda opozicijski, poudarjajo, da se ima včerajšnja rešitev smatrati le za pro-\gnati vlak v zrak. vizorij. Nikakor ni jasno, kako si bo vlada pridobila večino in koliko radičevskih poslancev se bo priključilo dr. j u Nikiću in Šuperini.
Medtem se je začelo ugibati, da-li bi bila SLS pripravljena vstopiti v vlado.
HomeravcD atentat na kriHeuko Hvalico
Dva zaboja dinamita na železniškem tiru
BEOGRAD, 16. (Izv.) Večerni listi poročajo iz Bukarešta, da sta se neposredno pred odhodom vlaka, s katerim se je vozila romunska kraljica Marija, namenjena v Napolji našla na železniškem tiru 2 zaboja dinamita.
Policija je začela takoj zasledovati zločince, ki so imeli očiten namen po-
Rit iBtQve«a 8 začetki M0Wij za Maroka
Skrbi Italije radi Taagerja
PARIZ, 16. Agencija «Havas» poroča
i	Pt o	. ... . .__... iz Oudijde: Oblastvom ni Še nič znano
glede dneva otvoritve mirovnih po^a, janj. General Mangin, ki je igral veliko vlogo na preliminiranih pogajanjih z rifanskimi emisarji, je izjavil, da ni še uradno znano, da-li se bo sploh vršila kaka konferenca med špansko-franco-
še do nobenih tostvarnih razgovorov z radikali. Opazilo pa se je, da je imel danes dr. Korošec dolg razgovor z Lj. Jovanovičem.
S. Radič ni prišel danes v stike z ra-
dikalskimi ministri. Popoldne ob 17.30 ,skimi delegati in zastopniki Rifancev.
je šel na dvor bivši minister KrajaČ na poslovilno avdijenco. Za njim je bil sprejet pri kralju tajnik radičevskega kluba Kovačević, ki je obvestil kralja o položaju v klubu naglašujoč, da je netočna vest, da se bo Radićev klub razbil. Pozneje je prišel na dvor Nikola Pašić, za njim pa S. Radič.
Bivši prosvetni minister je po avdi-jenci izjavil, da je imela njegova avdi-jenca izključno značaj poslovitve in da je potekla zelo lepo.
V političnih krogih pa se zatrjuje, da je S. Radič predlagal kralju, da bi se odstranila iz vlade njegova disidenta Nikić in Superina, nakar da bi on, Radič, delegiral četvero svojih prijateljev, ki bi vstopili v vlado in bi s tem bil Radić pripravljen še nadalje podpirati vlado s svojim klubom.
Od 17.—20. ure se je vršila seja ministrskega sveta, katere pretežni del je bil posvečen izključno resortnim poslom, med temi v prvi vrsti vprašanjem, ki se tičejo resorta pravde in financ. Po seji so ministri dali novinarjem le kratke izjave v teh resortnih zadevah.
Jutri bo S. Radič odpotoval v Zagreb.
Ob 14. uri je dospel naravnost iz Pa* riza general Simon na postajo v Oudij-di, kjer ga je čakal general Mangin, ki ga je takoj odpeljal v prvo linijo francoske fronte. Najbrže se hoče general Simon na lastne oči prepričati o namenih vstašev v sedanjem trenotku. «
PARIZ, 16. Italijanski poslanik v Parizu baron Avezzana je imel popoldne pogovor z Briandom na Quayju d'Orsay. Baje se je ta pogovor sukal okoli pred-stoječih mirovnih pogajanj Francije in Španije z Rifanci. S to zadevo bi znalo namreč priti v ospredje vprašanje Tan-gerja, glede katerega si pridržuje Italija, da izrazi svoje mnenje, medtem ko se je Že ponovno obvezala, da se ne bo vmešavala v maroško zadeve glede francoske interesne sfera
Ruske zabteve glede Sevoraega tečaja
MOSKVA, 16. Urad osrednjega odbora sovjetske zveze je odredil, da se imajo smatrati vsa ozemlja, ki se bi znala odkriti severno od ruske obale do Severnega tečaja med meredijanom 32*4*35 vzhodne dolžine po Greenwichu in meredijanom 138*49*39, kot ozemlja sovjetske unije. Ta dekret ne določa nobenega novega pakta meddržavnega prava, ker je slične akte že izvršila Anglija v letih 1923 in 1924 glede Južnega tečaja.
n
« EDINOST*
V Trstu, dne 17. aprila 1926.
Jiim dnem silnejše in da se njegova jxxllaga Širi.
Skupno delo, in nikakor ne rivaliteta, Skupnost interesov vodita h konsolidaciji Opustiti moramo nepotrebna p t-rivanje In rekriminacije, ki se nanašajo na preteklost.
F, v o t, potrebuje skupnega dela. Mi ne moremo vplivati pa druge države, vendar pa mislimo, da bi mi, ki smo bratski narodi, z ureditvijo medsebojnih odnošajev lahko služili v tem pogledu za vzgled, s tem, da bi opozorili Evropo na na&e velike in skupne cilje».
DNEVNE VESTI
Zakon t sindikatih ahiavUen
Uradni Ust «Gazzetta Ufliciale» od 14.
4.	ni. je objavil zakon od 3. aprila t. 1. it. 503, ki nosi naslov »Pravna disciplinarna skupnih delovnih odnošajev». To je zakon, ki ureja sindikalizem v Italiji in o katerem se je po vseh listih že mnogo pisalo. Zakon stopi v veljavo 29. t. m. Glede njegovega izvajanja pa je treba pripomniti, da predvideva zaključni Člen pravilnik, ki naj uredi izvrševanje zakona v skladu z raznimi obstoječimi zakoni, ki bodo prihajali v pošte v pri izvajanju novega zakona.
Zakon je precej obširen. Obsega 23 členov, razdeljenih v iri poglavja, iu sicer: I. O pravnem priznanju sindikatov in skupnih delovnih pogodb; II. O delovnem sodstvu. III. O izporih in stavkah. Radi obzirnosti gradiva se bomo omejili za danes le na nekatere važnejše določbe iz poglavja o juridičnem priznanju sindikatov, pridržujoč si obširnejšo razpravo o vsebini zakona za pozneje.
<*;l. 1. določa, kateri sindikati dobijo lahko pravno priznanje. To so lahkb sindikalna društva delodajalcev kolikor tudi enaka društva delavcev. 1) Sindikati delodajalcev morajo izpolnjevati sledeče pogoje: mora se osnovati predvsem sindikat, h kateremu so prostovoljno pristopili, morajo njihovi delavci predstavljati vsaj pno desetino delavcev, ki delajo v onem okrožju po podjetjih one obrti ali vrste obrti, za katero je ustanovljen dotični sindikat; 2) delavski sindikati se morajo ustanoviti ravnotako na podlagi prostovoljnega pristopa delavcev in morajo obsegati v okrožju, kjer deluje sindikat, Vsaj eno desetino delavcev one stroke, za katero se je sindikat ustanovil.
Za vse sindikate pa velja določba, da bo moralo biti njihovo delovanje posvečeno raaen /aščiti gmotnih in moralnih intere-fov svojih članov tudi njih podpiranju, Izobraževanju ter moralni in nacijonalni vzgoji. Voditelji sindikatov morajo biti taki, da jim gre vera glede njihove spo-pričanja.
ti. 2. določa, da dobijo lahko pravno priznanje tudi društva svobodnih obrtnikov in poklicnikov (profesijonistov). Poklicni redovi, zbornice in društva, ki so pravno priznani, bodo obstojali dalje, toda izdan bo poseben kr. odlok, s katerim se spravi sedanja tozadevna zakonodaja v sklad z novim zakonom.
Cl. 3. predpisuje, da smejo obsegati sindikati ali same delodajalce ali same delavce. Obojni sindikati pa se lahko združijo s pomočjo posebnih osrednjih organov.
Cl. 4. se nanaša na pravno priznanje sindikatov, katero se izvrši s tozadevnim kr, odlokom na predlog vlade. Z istim odlokom se potrdijo tudi pravila sindikata, ki se objavijo v uradnem listu «Gazzetta VTfficiale» na> stroške sindikata samega.
Cl. 5. določa, da bodo imeli priznani
sindikati svojstva pravnih oseb in da bodo zakoniti zastopniki vseh delodajalcev, delavcev, obrtnikov in poklicnikov onih strok, za katere so bili ustanovljeni, bodisi da so vpisani v sindikate ali ne. Vsi delodajalci, delavci itd., naj bodo vpisani ali ne, bodo morali plačevati priznanim sindikatom letne prispevke, ki pa ne smejo presegati pri delodajalcih svote, ki jo plačajo svojim delavcem za eno dnino, pri delavcih pa ne svote, ki jo zaslužijo v enem dnevu. Podjetja bodo morala naznaniti sindikatom vsako leto do 31. marca, koliko ljudi imajo zaposle-,nih. Besedo v sindikatih bodo imeli le oni Člani, ki so pravilno vpisani.
Borba proti kletvlnl
«Osservatore Romano»/glasiIo vatikanskih krogov v Rimu, je objavil te dni vest Iz Vidma o prvih obsodbah izrečenih pred prefekturo v Čedadu proti nekaterim pre-klinjevalcem iz onega kraja. Obsojenci so vložili priziv na prizivno sodišče. «0sser-vatore Romano» pripominja k tej vešti: «Ta priziv bomo zasledovali z Živim zanimanjem. Za sedaj pa jemljemo razsodbo pretorja v Čedadu na znanje z največjim zadoščenjem. To je zgled, ki je vreden tem »večje pohvale, čim večji je pogum proti razsodku, ki je veljal že preveč časa. Ta zgled potrebuje eno samo stvar, da bi se namreč izdatno in pogostoina posne-,mal, in to vse dotlej, dokler se ta grozna razvada ne izkorenini.«
Za spomenik padlim lugoslov. Junakom
V	Pragi se je sestavil odbor z nalogo, da se jugoslovenskim junakom, padlim v svetovni vojni in pokopanim v čehoslo-vaški zemlji, postavi spomenik. Ta odbor je izdal proglas na javnost, v katerem opozarja, da je v Cehoslovaški okolo 340 grobov, v katerih je pokopanih 15.000 Jugo-sJovenov, ki so umrli tam za časa svetovne vojne. Odbor predlaga, naj se telesni ostanki teh mrtvih vsaj iz Moravske in Slezije pokopljejo skupno v Olomucu ter da se na njihovem groblju postavi dosto-stojen spomenik, ki bi bil obenem tudi izraz hvaležnosti za pijeteto, izkazano onim Cehoslovakom, ki so padli v Jugoslaviji. Spomenik utegne biti dovršen do konca junija t. h___ *
Prekopavanje grobov pri Sv. Ani
V	kratkem se pripravita II. in XVIII. kos občinskega pokpališča za nove grobove, in sicer na II. kosu vrsta 16., 17., 18., 19., in na XVIII. vrsta 4., 5., 6., 7. in 8. '(skupni grobovi), kjer ležijo ostanki rajnkih, ki so umrli od 27. februarja do 31. maja 1916. leta. Upravičenci lahko dvignejo spomenike in druga nagrobna znamenja, ki jih imajo na omenjenih mestih, do 31. maja t. 1. V ta namen morajo predložiti posebno tozadevno dovoljenje, ki ga izda VII. oddelek občinske uprave vsakomur, kdor dokaže z listinami pravico do spomenikov. Ponje lahko pridejo prizadeti .vsak dan razen ob sobotah in praznikih.
5.	1. junija zapadejo vsi spomeniki občini In se ne bodo mogli ve* dvigniti.
S. Przybyurewski: «Ea sre6o».
Jutri zvečer ob 8.30 pojde slednjič na oder ta silna poljska drama. To delo bo za Trst in Italijo sploh še popolna noviteta. Prevod nam ie preskrbel naš pesnik Karlo Kocjančlč. Močno je to delo in ni za ljudi šibkih živcev. — Igro režira A. Širok. V štirih močnih vlogah nastopijo Terčič, Sila, Stepančičeva in Vlastja Orlova. Opozarjamo, da je to zadnja premijera in obenem zadnja večerna predstava v tej sezoni. Ker vlada za igro veliko zanimanje, opozarjamo na predpro-dajo vstopnic, ki bo jutri od 10—12 v dvorani D. K. D.. Novo originalno inscenacijo je izvršil naš mladi slikar A. Cernigoj. — K tej predstavi je dostop otrokom zabranjen.
«6ITALNICA»
V nedeljo dne 18. t. m. se bo vriil 22. redni občni zbor, katerega na) se udeležijo vsi Slani In prijatelji droStve. Začetek točno eb IS. ari. — Odlror.
DruitvM« vrnil
—	D. K. N. Toanmaseo - Trst. Danes točno ob 10.45 sestanek s predavanjem. Radi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh Članov potrebna. Po sestanku se vršijo dramatične vaje. — Odbor.
—	D. K. N. Tommaseo. Jutri ob 10. uri športni sestanek. Radi važnosti dnevnega reda je dolžnost vseh članov, da se ga udeleže. — Načelnik.
—	Planinsko društvo priredi jutri v nedeljo 18. t. m., kakor že javljeno, poldnev-ni izlet na Volnik. Sestanek ob 7. zjutraj pri Obelisku na Opčinah. Povratek v Trst približno ob 14. uri.
Vesti i Goriškega
OPERA «BOftTJAN IN BOiTJANA»
PRI SV. LUCIJI Pevska in glasbeno drnfttvo is Gorice uprizori v nedelja dne 25 t. m. popoldne pri Sv. Lnetji opero «Boit|an in BoSt|ana»t ki jo je izvajalo preteklo soboto in nedeljo v Gorici. Sočasno s opore ponovi tudi ostali del svojega
SPORT
— S. D. «ADRIA». - Klic k sodelovanja! -Vse članstvo v nedeljo ob 5JI zjutraj na igriiču. Nadaljevati je treba započeto delo. Prosimo sodelovanja prijateljev društva, par uric dela posameznika je neizmerne koristi za društvo — ne presliiite tega klical Tudi članstvo, ki ni bilo navzoče na sestanka, naj pride gotovo na igri$čef da se izogne ukoru. Ne le kar veleva mu stan — kar more, to moi jo storiti dolšanl
Odbor in T. V.
Iz tržaškega življenja
Samomor priletnega moža radi ljubezni.
Pravijo, da se srce najkasneje postara. Včasih, in ne ravno tako poredkoma kakor bi človek prvi hip menil, utriplje v ljubezni, ko navidezno bi ne imelo biti več občutljive Amorjeve pušice. Tudi vratar Julij Ropretig, stanujoč v ulici XX Settembre št. 100, je moral imeti še mlado srce. Kljub svojim 47 letom je še vroče ljubil in bil je tudi zelo ljubosumen. Ni zna-jno, ali je bila njegova ljubosumnost utemeljena ali ne, dejstvo je, da se je vratar te dni spri z izvoljenko svojega srca. Ta v ljubezni navadna neprilika je priletnega zaljubljenca, pritirala v obup. PredsinoČ-njim okoli 24. ure se je podal v kavarno «Nazionale» v ulici Media št. 2 in tam iz-pil precejšnjo količino kisline. Nato je s poslednjimi močmi stopil iz kavarne na ulico, kjer se je omagan od bolečin zgrudil na tla. Kmalu potem sta ga našla dva mladeniča, ki sta, uvidevši, z kaj gre, telefonirala na rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je spoznal, da se Ropretig nahaja v zelo nevarnem stanju, zato ga je dal z vso naglico prepeljati v mestno bolnišnico. Tam so skušali zastrupljencu izprati želodec, a ta operacija se ni obnesla. Včeraj zjutraj ob 8.30 je nesrečnik po groznih mukah izdihnil.
Smrtna nesreča v nabreUnskem
LJUDSKO OLEDI&6E - TRGOVSKI DOM
Radi nenadne obolelosti enega sodelujočih članov se Schčnkerrjeva komedija v treh de]anjlh « Zemlja* ne bo Igrala v soboto, pač pa v nedeljo IS. t. m. popoldne ob 4. uri. Ponovitev so bo vršila pa drugo soboto, t. j. M. t. m. Slavno občinstvo bo blagovolilo to vzeti na znanje ter poeetilo te krasne uprizoritve v kar največjem številu.
Planinsko društvo v Gorici
VI. izlet planinskega društva se bo vrši! v nedeljo 18. aprila na Trstelj. Odhod ob G zjutraj izpred kavarne «Adriatico» (Travnik) čez Renče na Fajtov hrib, kjer bo prvi odmor; odtod dalje na Trstelj. — Kosilo iz nahrbtnika. Povratek na Prva-čino in odtod z vlakom v Gorico. — K obilni udeležbi vabi vse planince!
Predsednik.
Splošni Šahovski turnir v Gorici.
Stanje dne 16. aprila 1926. zjutraj: Kristančič 24 (25); Valtrič 24 (27); dr. Pavlin 20* (22); Pavlin B. 16 (23); Kerševani 15^ '20); Komjanc 13K (17); Terpin 13 (14); Kuzmin 13 (26); Živec 12K (25); dr. Keja 12 (13); Ličen 11 (27); Bregant 10K (28); Šuš-teršič 10 (10); Medvešček 8K (18); Velušček VA (16); Tivan 7 (21); Crnigoj 6'A (20); Bolko 6« (21); Kuljat 6 (17); Klavžar <> (23); Krmac 434 (15); Savnig 4 (12); Košuta 4 (18); Molar 4 (11); Vujnovič 4 (19); dr. Mer-molja 3% (10);Kozman 354 (11); Breščak 3 (13); Pavlič 0 (6). številke v oklepajih znašajo odigrane igre.
SOLKAN
Z lesenega ogrodja je padel petnajstletni Karel Bras, in sicer kake tri metre visoko, ko je zahival dovodno cev, skozi katero se napelje električna Žica, v zid pri svetišču na Sveti gori. Dobil je precej globoko rano na prsih. Zeleni križ je prepeljal ranjenca v mestno bolnico. Rana ni nevarna.
PODGORA Ponesrečen kolesar
Faganel Ladislav, enaindvajsetletni mladenič, doma iz Vrtojbe, je padel, ko je vozil po naši podgorski cesti, ogrožen od nekega avtomobila, tako nesrečno na tla, da ga je moral Zeleni križ prepeljati v goriško bolnišnico. Zunanje poškodbe so bile precejšnje in skoraj gotovo je dobil tudi notranje poškodbe, zato se bo moral precej časa zdraviti.
GRAHOVO
Iz našega županstva vam moram poročati samo žalostne novice: Pred par dnevi je «Edinost» že omenila samomor nekeg* našega vaščana. Naj izpopolnim dotično vest s sledečimi podatki: 27-letni Feliks Juham je šel dne 7. t. m. zjutraj na županstvo radi potnega lista. Nameraval je namreč zopet v tujino, in sicer v Francijo, na delo. Še tisti dan je pa izvršil samomor in se obesii. Kaj ga je gnalo v smrt, se ne ve natančno. Najbrž se mu je zmešalo. — Za velikonočne praznike se je omračil um domačinu Andreju Florjančiču iz Korit-nice, bratu našega župana.
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod
Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno In kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich. 487
MIZARSKEGA pomočnika, izvežbanega, išče za svojo izdelovalnbo stolov v Postojni, Josip Vadnu, stolarna, Postojna. Nastop takoj.	546
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
486
PRIZMATIONE daljnoglede, kupuje Giusto Hirsch, optik, via Mazzini 36, Trst. 516
ANGEL MREULE V PARI ob Soči ima postajo za spuščanje z osemletnim za javno spuščanje potrjenim žrebcem lipičarjem «Conversano». S k očni na L 150.	532
KROJA&KI pomočnik išče službe. Naslov pove upravništvo.	533
BABICA, diplomirana, sprejema noseče na dom. Madonnina 10, II.	535
GOSPA, praktična maserka, se ponuja bolnikom za zdravljenje revmatizma s posebnim zdravilom. Pride na dom po zmernih cenah. Skorič Aleksandra, S. Anastasio 2, IV.	542
21-LETNA gospodična, z dveletno prakso, išče mesta pri večji tvrdki. Sprejme tudi mesto blagajnič&rke. Vončia štefa-nija, Via Slataper 16, I.	543
BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Cbiozza 50, pritličje.	545

f8 = Zobozdravnik
M. B. dr. D. SardoC
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1, (prej Via i Giovafioi)
od 9-12 In od 3-7
itffif) ■■ — =
452 II
J =mm
KRONE
po L, 2.10 komad
Zlate, fariljante, platin. ZO-kronske zlate Umte
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna Trst« Via Mazzini 46
151

m
ki
Harebite in Sirite „EDINOST"
Včeraj popoldne se je pripetila v kamnolomu «Cave Romanc» v Nabrežini grozna nesreča, katere je bil žrtev mlad delavec. Okoli 18. ure, par minut predno je imelo biti delo v kamnolomu prekinjeno, se je pri električnem Žrjavu, ki ga je vodil 23-letni mehanik Ivan Pertot iz Nabrežine, pokvarila električna napeljava. Hoteč se prepričati, kje tiči napaka, je Pertot stopil na streho kabine žrjava, nad katerim so napeljane električne žice za tok v napetosti kakih 5000 voltov. Nesreča je hotela, da se je mladenič, komaj je dobro stopil na streho, spodrsnil in izgubil ravnotežje; (la ne pade, se je instinktivno zgrabil za neizolirano žico, po kateri je krožil smrtonosni tok. V naslednjem trenotku se je nesrečni mladenič zgrudil vznak in obležal r czavesten. Nekateri delavci, ki so zapazili nesrečo, so takoj skušali podati ponesrečencu kako pomoč. Medtem je bila obveščena o nesreči rešilna postaja. Zdravnik je nenadoma prihitel na lice mesta, a prišel je žalibog zaman. Nesrečni mladenič je bil že mrtev.
Veselega dneva tragičen konec
Sinoči okoli 23. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 25-letni kmet Ivan Ru-pena, doma iz Vodic pri Podgradu v Istri. Mladenič je imel na prsih rano od krogle iz revolverja, ki jo je zdravnik spoznal za zelo nevarno; krogla je poškodovala razne notranje organe in obtičala v prsni votlini.
Kakor je povedala njegova žena, ki ga je spremila v bolnišnico, je Rupena postal žrtev tragične nesreče. Včeraj popoldne je v domači vasi proslavljal odhodnico fantov,' ki so bili potrjeni k vojakom; med njimi je bil tudi njegov bratranec. Kakor je pač navada ob takih prilikah, so fantje popivali. Tudi Rupena se ga je pošteno .nasrkal. Okoli 14. ure se je podal na domaČi vrt, da izpali par strelov z revolverjem in tako da duška svojemu veselju. Toda v vinjenosti je mladenič ravnal tako neprevidno z revolverjem, da se je ustrelil v prsa. Domači so poklicali iz Podgrada zdravnika, ki je podal ranjencu prvo pomoč. Pozneje je bil prihitel na lice mesta tudi zdravnik tukajftnje rešilne postaje, ki je bila telefonično obveščena o dogodku, nakar je bil narečni mladenič prepeljan v bolnišnico^
Bornra poročila.
DEVIZE:
Trst, 16 aprila AaiUrdaa od 994.— de 1«»0 — Belgija ed 91.50 de 93—. Peri« 84 - do 84.50 Lomita od 120,90 de 120.8? ;New Tork od 24.i<> io 24.97; Španije od 351— do 3*4.— ; Sviea od 410 de i80.i0; Atee« od 31.75 do 32.&0 Berlin ed — do 5V4.— ; Bokerefet od ld.— de 10.40 Praga ed 73.55 de J3.80: Ogrske od U.9347 do flLWi'C; DbmJ ed	do -.SJ; Begieb od
43.70 do 43.35.
Reuedijske obvesnloe 70 50.
VALUTE:
Trst; 1«. aprila Avstrijske krone od 0.0347 do 0.03iJ : dinarji od 43.40 do 43.50; dolarji od 91.75 do 24.Ml; novci po 20 frankov od 94.— do 97 — funt šterling od 120.70 do U0.85.
MAU OGLASI
KLJUB
neprekosljivi izberi
KLJUB
nepobitnim cenam, označene na vsakem posa meznem predmetu
KLJUB
solidnemu ravnanju dajemo (do preklica)
ČEVLJARSKI delavec, dober, za vsa dela, se sprejme takoj. Dobi tudi hrano. Ryd-val, via del Lloyd 1 a.	547
KOVAŠKE vajence in dečke sprejme tvrdka Ing. Fischer v Bojanu, Via Mo-- reri 72.	548
IŠČEM s 1. septembrom stanovanje (3 sobe, j kuhinja, kopalna in soba za služkinjo), j Ponudbe na upravništvo pod «Stanova- j nje».	549 i
na vsem blagu In v vseh naših oddelkih.
Popust se odbije pri blagajni. Corso Viti Em. III. 16 TRST Corso Vitt. Em. lil. 16
PODLISTEK
JULES VERNE:
(34)
Skrivnostni otok
fttizinajsto poglavje.
Zjutraj 16. aprila je bila velikonočna nedelja. Ko se je zdanilo, so naseljenci že vstali, da si osnaSijo perilo in obleko. Inženir je imel v naCrtu napraviti tudi milo, kakor hitro pride do surovin, to je do masti in sode. Važno vpraSanje, kako priti do nove obleke, so odložili na poznejši Cas. Vsekakor so bili z obleko preskrbljeni še za Sest mesecev, zakaj njihove bile so iz trdnega in trpežnega blaga. Saj je bilo itak vse odvisno od zemljepisne lege otoka napram drugim obljudenim zemljam. Zemljepisno lego pa bi imeli določiti že tega dne, seveda v slučaju lepega vremena. %
Solnce se je dvigalo na jasnem obzorju in vse je kazalo, da bo lep dan, eden onih lepih jesenskih dni, s katerimi se po navadi poslavlja poletje.
Zdaj je bilo treba dopolniti temelje opazovanja prejšnjega dne in isračunati vifii-
no planote Lepega razgleda nad morsko gladino.
«Ali ne boste rabili podobne priprave kakor včeraj? je vprašal HarL^rt inženirja.
— Ne, sinko, je odgovoril oni, postopali bomo na drug način in prišli bomo do ravno tako natančnih rezultatov.«
Harbert, ki je hotel vedno vse znati, je šel z inženirjem, ki se je napotil ob granitni steni do obrežnega roba. Medtem so se Pencroff, Nab in poročevalec bavili z različnimi opravili.
Cir Smith je vzel s seboj raven, kakih dvanajst čevljev dolg drog. Njegovo dolgost je izmeril po svojem telesu, katerega višino je natančno poznal. Harbert je nesel svinčnico, ki mu jo je izročil inženir. To je bil navaden kamen, prirezan na mehka rastlinska vlakna, iz katerih je bila napravljena vrv.
Kakih dvajset korakov od obrežnega roba in približno petsto korakov od granitne stene, ki je bila navpična, je Clr Smith dva Čevlja globoko v pesek sarll drog, kateremu je dal navpično smer s pomočjo improvizirane svinčnice.
Nato se je toliko oddaljil, da je s svojim
očesom še dosegel konec droga, ko se je. prej vlegel na pesek. To točko je skrbno zaznamenoval s klinom, ki ga je zabil v tla.
Nato se je obrnil k Harbertu.
«Osnovne geometrijske nauke poznaš? ga je vprašal.
—	Nekoliko, gospod Cir, je odgovoril Harbert, ki ni hotel, da bi ga inženir osramotil.	&
—	Ali se spominjaš lastnosti, ki jih imajo takozvani podobni trikotniki?
—	Da, je rekel Harbert, odgovarjajočo si stranice podobnih trikotnikov so si sorazmerne.
—	No vidiš, sinko, tu uapravljamo dva podobna, pravokotna trikotnika. Stranice manjšega tvorita višino navpičnega drga in razdaljo od točke, v kateri je zabit v zemljo do tega klina. Hipotenuzo pa tvori moj vidni trak do gorenjega konca droga. Drugi večji trikotnik ima za stranici navpično steno, katere višino je treba izračunati, in razdalja od njenega vznotja do klina, moj vidni trak je pa njegova hlpotenu-za, ki je podaljlek hipotenuze prvega trikotnika.