Maček in koder.
(Basen.)
Nekega hudobnega mačka — marogca po imenu — je zel6 veselilo, ako je mogel pridnemu kodru kaj škodovati. Kedar je bila miza polna jedij, skočil je hitro na-njo, do sitega se je najedel ter nekoliko kosov pometal tudi kodru na tla. Potem jo je hitro pobrisal pri odpprtera oknu. Posli, prišedši v sobo in videč jedf ležati poleg kodra na tleh, mislili so si, da je on vse to ukradel.   In nedolžni koder je bil tepen.
Zopet drugikrat, ko je bil raarogec sam s kodrom v sobi, prevernil je piskerc z mlekom, razbil kupico, ali je kako drugo škodo napravil, in jo pot-lej urno potegnil iz hiše. Zopet je bil ubogi koder kriv in po nedolžnem kaz-novan.
Vse to je mirno terpel ubogi koder, misleč si, da to vendar ne more zmirom tako ostati.
Nekega dne se je koder grel tam na solncu pri kurnjaku. Blizu njega je bila nastavljena past.   Hodila je namreč pogostoma gerda tatica kuna obi-
— 145 —
akovat kokoši in jih je tudi že mnogo podavfla. Na pasti je ležal lep košček pečeake.
Marogec, ki je hotel zopet napraviti kako škodo, pride na dvorišče iu ngleda lep košček pečenke na pasti. Urno jo misli pograbiti zase, in ubogi koder naj bi bil zopet kriv in kaznovan po nedolžuem.
Tiho se torej splazi do pastL A jedva položi krempeljce na mastno pe-čenko, sproži se past in mu preterga vrat. "Na njegovo mijavkanje pritek6 posli, a prepozno je že bilo.
Zdaj nij bilo uobene dvombe več, da je vse škode pri hiši bil kriv le marogec, in da je ubogi koder bil po nedolžnem kaznovan.
Ker se pozneje nij nikoli več kaj tacega pri hisi zgodilo, priljubil ae je koder vsem domačim in prav dobro se mu je godtfo. V.-ž-