35 o .3 OblönriA1 intervju: Bernardkd Zorko P'^^NTER CKZ b8 računalniška KRŠKO frgovino /n serv/s KRŠKO nakanaluS 19 kitaj$l\a restavracija 1 Nova Kitajska MEN IKOSILO SAMO 890,00 SIT odprto vsak dan od 12h do 23h c.k.ž. 97, 8270 Krško I MICRA ( RA(l\0V0DSKIj SERVIS i nsnnrarANJtni PMMfMi MMttrai krnno Cototit, OoL Prefcopa 51, Kotlaniavica no KHd , !*L: 49 67 306, GSM: 041 773 456 i »a* «sat Lar\marketlno t-»r\rparketlno NUDIMO DELO STUDENTKAMIN ŠTUDENTOM!!! 700 SfT/h CAR MARKETING Marjan Kunaj sj3. PE Krško, C.K.Z. 135c TPC JOB AVTO PUNTAR Tel.: 488 -2422 GSM: 040/ 796 - 065 www.carmarkatlng.orQ §& Ob z tfs0 III Polona Brenčič ¦ Silvo Mavsar • Ljudmila Šribar 0 več kot 200 razglednic Krškega in Vidma iz obdobja od 1897 do 1997 0 0 208 strani, trda vezava veliki format (260 x 280 mm) 0 0 številni podatki iz več kot 50 različnih virov (> 0 zanimivi odlomki iz literarnih in zgodovinskih del o Krškem 0 u o I Založništvo Neviodunum KRŠKO - STOLETJE NÄ RAZGLEDMiCAH IME PRIIMEK NASLOV POŠTA Naročam izvod(ov) knjige Krško - stoletje na razglednicah. TEL. Plačal bom a) v enkratnem znesku 7.400,00 tolarjev (v ceni je vključen DDV). b) v dveh mesečnih obrokih po 3.700,00 tolarjev (v ceni je vključen DDV). Prednaročniška cena velja do 15. novembra 2003. Po izidu bo cena knjige (z DDV) 9.765,00 tolarjev. a) Naročeno knjigo bom osebno.prevzel na sedežu Zävoda Neviodunum v Krškem. b) Naročeno knjigo mi pošljite v sedmih dneh po izidu (Cena ne vsebuje soudeležbe pri poštnih stroških.) Izpolnjeno naročilnico prinesite ali pošljite na naslov: Zavod Neviodunum, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško ali po faksu štev.074905 781. Datum Podpis ObžojfhiK ¦ m ' ' ' 4^^^^V ^1 1 Na naslovnici: Bernardka Zorko Foto: Silvester Mavsar Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktorica zavoda Katarina Požun Sotošek Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Urednik informativne priloge Občine Krško Matej Drobnič Novinarja Bojana Mavsar Peter Pavlovič Tehnični urednik Boštjan Colarič Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesečnik za podro- čje občin Krško, Brežice in Sevni- ca, ki izhaja praviloma 30. v me- secu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nena- ročenih prispevkov pa 15. v mese- cu. Za točnost podatkov v naroče- nih rubrikah in prilogah odgovar- jajo njihovi uredniki. Tisk: Delo-TČR, d. d., Ljubljana Naklada: 12.000izvodov ObžorniK Prižflimo svBče za prhodnost Mesec november vsako leto začnemo s spominom na mrtve. V preteklosti je bil ves čas okoli zimskega sončnega obra- ta čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vrača- le na svet. Člani moških družb so jih na- šemljeni poosebljali. Krščanstvo je po- ganski animistični pogled na smrt spre- menilo tako, da je rajne prikazovalo kot "duše v vicah", ki se morajo oči- stiti grehov, preden smejo v nebesa. Za to naj bi jim bila potrebna molitev ži- vih. Neznani poganski praznik mrtvih pa se je v krščanstvu razdelil še na dva kr- ščanska godova: na god sv. Mihaela (29. September) in na god sv. Martina (11. november), ko naj bi po jesenski pojedini pustili na mizi ostanke za verne duše. Danes dan mrtvih obeležujemo kot državni praznik s sloves- nostmi in pretirano okrašenimi grobovi, kot da je le en dan v letu dovolj, da se spomnimo tistih, ki so s svojim življenjem oblikovali in na nek način začrtali tudi naša življenja. In kot da je število sveč in cvetov na grobovih merilo za naš poklon mrtvim ali pa, če hočete, za žalost. A to je druga zgodba. Na ta praznik (?!) lahko gledamo tudi z drugega zornega kota. Vsi tisti, ki jim je ta dan namenjen, so s svojimi dejanji zakoličili temelje, na katerih vsakodnev- no življenje gradimo mi, bodisi da so ti temelji trdni ali pa bomo morali na temeljih delati še sami. V Posavju je kar ne- kaj tistih, ki so nam v javnem življenju pustili trdne teme- lje in dodali še kaj več, marsikje bo potrebno temelje za na- slednje generacije graditi na novo. In gotovo bomo storili več, če ne bomo le polagali vencev in rož in ob tern besedi- čili, ampak razumno in pogumno nadaljevali njihovo delo in s tern storili več tudi zase in za naslednje generacije. Pri tern pa te mlade generacije vključiti v delo. Vse bolj opa- žam, da si tako imenovani veterani na različnih področjih, od političnega do kulturnega, na položajih številnih posav- skih institucij (kar ne pomeni, da tako ni tudi drugod po dr- žavi), na vse kriplje prizadevajo, da bi tarn ostali čim dlje. Na drugi strani pa mladi s svojimi (dostikrat boljšimi) ideja- mi čakajo pred vrati. Pa še to. Narava demokracije (?!) v naši državi je takšna, da (javno) delo tistih, ki se jih bomo 1. novembra spomnili, na- daljujejo tudi člani občinskih svetov, ki smo jim to nalogo zaupali na volitvah. Minilo bo natanko leto dni, odkar smo izbrali novo ekipo. Na spletnih straneh krške Občine, ki so v zadnjih mesecih vedno bolj informativne, lahko med drugim pod rubriko pobude, predlogi in vprašanja spremljate tudi, kako samoiniciativni so vaši predstavniki na rednih sejah in kako uresničujejo vaša pričakovanja ali ne. Udija Petrišič tpetja E VSEBINE 4 Trideset dni 7 Forum Neviodunum 8 Intervju: Bernardka Zorko 12 Reportaža z gradbišča HE Boštanj IB Po vodikovom peroksidu... 18 Fotoroportaža: V znamenju cvička in doors voljo 20 75 lot Pihalnoga orkestra DKD Svoboda 22 Informacijo občino Krško 22 Čistilna naprava v Kostanjevicl na Krkl 31 Naj natakar/ica: Motka Račič 36 Družabna kronika Oktober 2003 3 trideset dni Prizhtek in obnova ob 80-letnici solstva Potem ko so oktobra 2001 položili temeljni kamen za prizi- dek OS XIV. divizije, 12. septembra letos pa zaključili z grad- njo in obnovo, so 11. oktobra tudi uradno odprli devetletko Senovem. Danes ima osnovna sola na Senovem, ko obeležujejo 80 let šolstva v kraju, vse pogoje, da lahko pouk poteka na najvišji kakovostni rav- ni. A ni bilo vedno tako. S poukom na Senovem so začeli leta 1923, potekal je v starih barakah, prej pa so Senovčani desetletja solo ob- iskovali v Rajhenburgu. Novo šolsko poslopje so na Senovem dobi- li v letu 1929, z uvedbo deve- tletke v letoš- njem šolskem letu pa je bilo potrebno pouku prilagoditi tudi prostore s pri- zidkom in ob- novitvijo stare- ga dela. Poleg obnove 2151 m2 starega šolske- ga poslopja so s prizidkom pri- dobili še dodat- nih 2071 m2 novih prostorov. Gradnjo in obnovo, vredno 504 milijo- ne tolarjev, je financirala Občina Krško s pomočjo Ministrstva za šol- stvo, znanost in sport, za učne pripomočke in opremo pa so odšte- li 88 milijonov tolarjev. »Upam, da bo obnova in dograditev sole dober porok za razvoj kraja samega, kajti od tistih časov, ko je bilo potrebno iti v jamo s kram- pom in lopato, je minilo stoletje, pred nami pa je tretje tisočletje velikih izzivov,« je ob otvoritvi poudaril župan Občine Krško Franci Bogovič. Ravnatelj Vinko Hostar pa je dodal, da si bodo v novi soli na Senovem prizadevali uresničevati vizijo sole - vse dejavnosti usmer- jati v to, da postanejo prijazna, varna in v okolju prepoznavna osnov- na sola po kakovostnem delu in dobrih medsebojnih odnosih. L.P. Skozi stara vrata v novo zakladnico znanja 50 let KkAa posavskih štmtentov Klub posavskih študentov, prvotno imenovan Posavski akademski klub, je bil ustanovljen leta 1953 z osrednjim ciljem in prizadevanji, da bi se študenti po končanem šolanju vračali v Posavje in tako prispevali k bolj- ši socialni in kadrovski politiki v regiji. V petih desetletjih je to študent- sko organizacijo vodilo 47 predsednic in predsedni- kov, kot zadnja je bila pred dvema letoma izvoljena Maja Molan. Pred dnevi so v Klubu ob svojem jubile- ju izdali Zbornik, ki pona- zarja organiziranost posav- skih študentov skozi vsa le- ta, s slikami in zapisi posa- meznikov in drugih, ki so vidno prispevali k organizi- ranem delovanju te organi- zacije. Za 50-letno aktivno oblikovanje študijskega in obštudijskega življenja v Posavju so v letoš- njem letu ob občinskem prazniku tudi vse tri posavske občine Klubu po- savskih študentov podelile priznanja. B.M. Trenutna predsednica KPŠ Maja Molan in prvi predsednik kluba Karl Filipčič (1953 - 1956) Brsžiške kadrovske (rolmenjave Kakor je videti, je brežiški občinski svet zadovoljen s svojimi vodilnimi šolniki, saj je bil brez zapletov za ravnatelja Ekonomske in trgovske so- le Brežice še za en mandat imenovan Martin Šoško, kakor tudi Stanis- lava Molan na mesto ravnateljice brežiške gimnazije. Prav tako so so- glašali k imenovanju mag.Stanke Preskar na mesto ravnateljice organi- zacijske enote Višje strokovne sole Brežice, sicer dosedanje ravnatelji- ce OS Globoko, ki je med prvimi v Sloveniji zaorala v ledino devetletke, ob vrsti imenovanj pa so za direktorico Zavoda za turizem Brežice usto- lidli tudi Zdenko Žrlič Bahčič. Bahčičeva je kot diplomirana obrambos- lovka začela poklicno pot v Ljubljani kot uslužbenka Ljubljanske banke, nato je kar desetletje poučevala družboslovne predmete in matemati- ko na Srednji šoli Krško in se leta 1999 zaposlila v družbi TA-BU Ljublja- na na delovnem mestu direktorice podružnice PC TA-BU v Krškem. Edi- iiBBK^BSf^Bl Evropski projekti vKlubuDZMP V petek, 7. novembra, ob 19. uri bo v Klubu DZMP potekala predstavitev možnosti izvajanja projektov v okvi- ru programa EU Mladina. Zainteresira- ni bodo pridobili osnovne informacije, potrebne za pripravo projekta in prija- vo na obstoječe razpise, vire, glede na naravo projekta. S priključevanjem EU dobivajo mla- di nove možnosti za razširjanje svoje- ga znanja inizkušenj. Ponujajo se no- vi programi, skozi katere tahko prido- bijo možnosti potovanja, izmenjave iz- kušenj, učenja, spoznavanja sorodnih organizacij. Kljub vsemu tega ne izko- riščajo v zadostni meri zaradi neinfor- miranosti in tudi zaradi neizkušenosti pri vzpostavitvi potrebnih kontaktov s tujimi partnerji in znanja, potrebnega za pripravo projefcta. 1. mesto za film [X] Film Luksuz produkcije DZMP z naslo- vom (X) je na 8. festivalu neodvisnega filma in videa v Sloveniji osvojil 1. me- sto v kategoriji dokumentarnega filma. Prikazuje življenje mladostnikov iz če- trti v Krškem, ki so jo sami poimenova- li Bronx. Poleg ostalih nagrajenih fil- mov je bil prikazan v soboto, 25. ok- tobra v dvorani Slovenske kinoteke v Ljubljani. Prikazan je bil tudi doku- mentami film Lov na mlade, ki je po- žel obilo smeha med občinstvom. DandomačBobrtivMC V organizaciji Društva podeželske mla- dine Krško, Pddjetniškega centra - Dru- štva Škrija in Kmetijske pospeševalne službe Krško je 17. oktobra v prostorih Mladinskega centra Krško potekala de- lavnica oživljanje starih'obrti. Vezene in pletene ročne izdelke so udeležen- cem delavnice predstavile članice Li- kovne sekcije Okras iz Dolenje vasi, vsi, ki so želeli, pa so se lahko pri moj- strih domače obrti podučili tudi, kako se pletejo košare, koši, peharji, ople- tajo steklenice in izdelujejo okrasni in uporabni izdelki iz ličkanja. SvBt pokraJhiB o sadjarstvu Svet pokrajine Posavja v ustanavljanju, ki ga v tem mandatu vodi sevniški žu- pan Kristijan Jane, bo ponovno zasedal 5.novembra, in sicer na temo Sadjar- stvo danes in jutri. Čtani Sveta se bodo pogovarjali o letošnji škodi v sadjarstvu in o možnih tehnoloških ukrepih za pre- prečevanje negativnih vplivov okolja, glede na to, da je sadjarstvo pomemb- na posavska gospodarska dejavnost, pa tudi o organiziranosti te kmetijske pa- noge ob vključevanja Slovenije v EU. Podelili Zoisove štipendije Sevniška Območna enota Zavoda za za- poslovanje je v Termah Čatež podeli- la 66 Zoisovih štipendij nadarjenim di- jakom in študentom iz Posavja. Pode- litve sta se udeležila tudi župan Obči- ne Krško Franci Bogovič in predsednik Sveta pokrajine Posavje v ustanavlja- nju Kristijan Jane. Gozdovi v turistiöni ponudbi Zavod za gozdove Slovenija in Turi- stična zveza Slovenije sta v sodelova- nju s Turističnimi društvi Brežice, Ka- # pele, Občinsko turistično zvezo Breži- ce in ZGS - OE Breiice na gradu Mokri- ce organizirala posvet o gozdnih učnih, naravoslovnih in turističnih poteh, na- menjen razvoju gozdnih učnih, nara- voslovnih in turističnih gozdnih po- ti, govorili pa so tudi o vrednotah na- 4 Oktober 2OO3 0&ÄK tridesBt dni na, kateri občinski svet ni izkazal naklonjenosti, je bila Patricija Čular, ki so jo imenovali zgolj za vršilko dolžnosti Mladinskega centra Brežice, ki je to delo opravljala od zagona brežiškega MC. Čularjeva je bila ne- zaupanja detežna zaradi oätanih nepravitnosti v obdobju od leta 2001 dalje, če pa je do ten dejansko prišlo, ali pa gre zgolj za podtikanja, pa bo skušal ugotoviti Nadzorni odbor Občine Brežice, kateremu so naloži- li, da preveri zakonitost delovanja MC Brežice. B.M. Okrogla miza o mladih - braz nriadUi Zveza prijateljev mladine Krško je 6. oktobra kot začetek prireditev v sklopu tedna otroka od 6. do 12. oktobra v prostorih Mladinskega cen- tra Krško organizirala okroglo mizo z naslovom "Smo mladi - v spoštova- nju med sabo imamo se radi". Na podlagi izkušenj, predlogov in pobud mladih naj bi razvili projekt »Mladi za razvoj domačega kraja«, s kate- rim bi kandidirali na javnih razpi- sih. Okrogla mi- za pa je bila sla- bo obiskana. Po besedah enega od treh modera- torjev si to lah- ko razlagamo na tri načine: ali mladi problemov nimajo ali se jih ne zavedajo ali pa so pač zadr- žani drugje. Za- dnjemu razlogu je gotovo botroval tudi ne najbolj posrečen termin, saj se je ravno v ti- stih dneh začenjalo novo študijsko leto in študentov pač ni bilo več do- ma. Nerazumljivo pa je, da se je srečanja udeležil le ravnatelj leskov- ške osnovne šole, čeprav so bili k sodelovanju povabljeni predstavniki vseh osnovnih šol v občini. Sicer pa je v okviru letošnjega tedna otro- ka krška Zveza prijateljev mladine priredila še ustvarjalne delavnice in glasbeno-zabavne prireditve za otroke ter razstavo fotografij in izdel- kov, na vseh osnovnih šolah pa so potekali šolski otroški parlamenti na temo "Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost". P. P. Z /eve: moderatorji okrogle mize Bostjan Špiler, Jana Vizier in Tanja Božičnik PodeHli oktobrskB nagrade 2003 Ob obänskem prazniku so v Brežicah na slavnostni seji brežiškega občinskega sveta podelili nagrade in priznanja občine Brežice za le- to 2003. Oktobrsko nagrado za letošnje leto so prejeli Primož Koz- mus, Mihael Škvarč in Peter Skrivalnik, priznanja občine Brežice 2003 pa Atletski klub »FIT« Brežice, Društvo borilnih veščin Ka- tana Globoko in Klub posavskih študentov. Primož Kozmus iz Brežic je na svetovnem atletskem prvenstvu v at- letiki v Pariz osvojil 5. mesto, kar je bi izjemno odmeven dogodek v svetovnem, evropskem in slovenskem merilu, za kar je prejel na- grado. Mihael Škvarč iz Dobove je nagrado prejel za dolgoletno vo- denje KS Dobova od leta 1990 do 2002. V tern času je bila zgraje- na druga faza OŠ Dobova, Športna dvorana, oprvaljeno lastninjenje objekta stare OŠ in Kulturnega doma Dobova, sanacija Kultume- ga doma in mrliške vežice in podobno. Peter Skrivalnik si je nagra- do po mnenju komisije zaslužil kot vesten in požrtvovalen krajan, ki svoj prosti čas namenja gradu Pišece, kot soustanovitelj Dru- štva grad Pišece pa je poskrbel za program vzdrževanja grajskega kompleksa. Atletski klub Fit Brežice letos obeležuje 25 let izjemno uspešnega delovanja, v katerih so se zvrstili številni uspeŠni breži- ški atleti, ki so posegali po odličjih ne le na nivoju države, ampak tudi širše. Društvo borilnih veščin Katana ob svoji peti obletnici ze- Ip uspešnega delovanja ter KPŠ ob 50-letnici obstoja. L.P. Mestni park v krškem mestnem jedru so 3. oktobra v prisotnosti števil- nih gostov s prazničnim koncertom Pihalnega orkestra Videm in Moške- ga pevskega zbora Svoboda Brestanica tudi uradno odprli. ravne in kulturne dediščine v turistič- ni ponudbi Brežic in okolice. Ob tem so predstavili tudi projekt Mokrišče Cola - neizkoriščene možnosti v turizmu ter projekt Ohranitev kulturne-kmetijske krajine Jovsi. Letos in naslednje le- to poteka tudi program Znanje, mladi in turizem, kar je pomembno za razvoj turizma v gozdnem prostoru. Najbolj ogrožene ženska 20.Oktober je svetovni dan osteopo- roze, ki so ga obeležili tudi v Društvu za preprečevanje osteoporoze Posavje s sedežem v Brežicah. Posavsko dru- štvo, ki deluje od novembra lani, je v letošnjem letu že pripravilo nekaj pre- davanj o bolezni in zdravljenju, orga- nizirajo pa tudi pohode in redno telo- vadbo. Trenutno je v društvo včlanje- nih šestdeset Posavcev. Osteoporoza je bolezen, ki prizadene celotno okostje. Zaradi nizke kostne gostote kosti sčasoma postanejo po- rozne, krhke in lomljive. Bolezen naj- bolj ogroža ženske v postmenopav- zalnem obdobju, zbolijo pa tudi mo- ški. Glavni dejavniki tveganja za po- jav bolezni so predvsem starost, zlomi po 45. letu, zlomi kolka v družini, niz- ka telesna masa, zgodnja menopavza, kajenje, alkohol, neuživanje mleka in mlečnih izdelkov ter premalo gibam'a. Dolenja vas na Libni Kot zahvalo krajanom za dolgoletno podporo pri obstoju Prostovoljnega ga- silskega društva Dolenja vas so doma- č) gasilci organizirali že četrti tradicio- nalni Kostanjev pohod na Libno. Pohod so organizirali v spomin na lani umr- lega dolgoletnega predsednika dru- K štva Jožeta Goriška. Na pot se je od- pravilo 50 pohodnikov iz celotne kra- jevne skupnosti, tem pa so se pridru- žili tudi člani pobratenega Prostovolj- nega gasilskega društva iz Litije. Ves čas so se pohodnikom priključevali no- vi. Nekatere je zadnji vzpon pred na- črtovanim počitkom precej izčrpal, ta- ko da so se ustavili že nekaj zidanic prej, kjer so krajani postregli z mo- štom in grozdjem, kar je pohodnikom dalo moči vse do naslednje zidanice, kjer so udeležencem postregli s peče- nim kostanjem. Na Libno je prišlo več kot sto pohodnikov. Pred lovskim do- mom na Libni so gasilci Poklicne ga- silske enote Krško razkazali novo vozi- lo. Sledil je tudi prikaz gašenja poža- ra v gospodinjstvu z ročnimi gasilnimi aparati. Namen nedeljskega pohoda ni bil izobraževanje, tako da so po prika- zu vsem udeležencem postregli z gola- žem, za prijetno druženje pa so poskr- beli kar Dolenjevaščarii sami. Podobs mail kr48v Posavski muzej Brežice, Osnovna so- la Cerklje ob Krki in Vojašnica Cerklje ob Krki so v galeriji vojašnice pripravili razstavo z naslovom Podobe malih kra- jev na razglednicah. oktober 2003 ObBTfiiK trideset dni Osmi tedan vsaživijanjskaoa učanja V oktobru je v koordinaciji Ljudske univerze Krško potekal že tradi- cionalni teden vseživljenjskega učenja, v sklopu katerega je 14 iz- vajalcev iz Posavja izvedlo več kot 70 različnih prireditev. Posebno pozomost so letos namenili evrospkemu letu invalidov, zato ni bi- lo naključje, da je sama otvoritev potekala v Varstveno detovnem centru v Leskovcu, kjer so odprli vrata. Sicer pa so poteg prire- ditev, ki spodbujajo tolerantnost do drugih, teden vseživljenjske- ga učenja zaznamovali tudi dogodki s področja podjetništva, oživ- Ijanja starih obrti, starih znanj, spoznavanju domačega kraja, raz- vijanja turizma, učenja v tretjem življenjskem obdobju in učenje preko spleta. L.P. Dan odprtih vrat v Ozari Ob 10. oktobru, dnevu duševnega zdravja, je brežiško Društvo Ozara v prostorih Mladinskega centra Brežice pripravilo dan odprtih vrat, na ka- terega so povabili uporabnike svojih storitev, pa tudi vse, ki jih zanima njihovo delo. Brežiška Ozara je ena od devetih enot Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara, ki v Sloveni- ji že devet let deluje na področju skrbi za duševno zdravje. Društvo s svojo de- javnostjo pokriva celotno Posavje, po- leg Brežic imajo trenutno prostore še v Sevnici. K njim hodi po pomoč okoli 100 ljudi, od tega je 75 zelo aktivnih.V glavnem gre za ljudi, ki ki po zdravlje- nju v psihiatričnih ustanovah potrebu- jejo strokovno spremljanje, individual- ne razgovore, obiske na domu, skratka oporo pri vključevanju v normalno živ- Ijenje. Na dnevu odprtih vrat, kjer so pogrešali katerega od povabljenih po- savskih županov, je predstavitvi društva sledil kratek kulturni program ter nato še prijetno druženje ob pogostitvi, obenem pa so predstavili izdelke va- rovancev društva z ustvarjalnih delavnic. P. P. Vodja društva Ozara Vesna Vo$lar (levo) med prireditvijo Brežiški otroci za otroko iz Bosne Učenci OŠ Brežice so v začetku oktobra napolnili tovornjak Slovenske vojske z nabranimi oblačili, obutvijo, igračami in šolskih potrebščin za otroke iz Bosne ter tako prispevali za lepše življenje sovrstnikov. Za- čelo se je 12. septembra, ko sta vojaka slovenske vojske, si- cer pa bivša učenca osnovne so- le v Brežicah Adrian Spahalič in Matej Bausovac obiskala učence v Brežicah in jim predstavila ak- cijo zbiranja sredstev za bosan- ske otroke. V akcijo so se vklju- dle tudi druge sole, med njimi tudi brežiška Gimnazija ter Eko- nomska in trgovska srednja so- la. L.P. Brežiški osnovnošolci so napolnili eel tovornjak. Obnovi perišče na Zdolah Člani Turistično hortikulturnega društva z Zdol so s prostovoljnim udar- niškim delom s pomočjo Občine Krško in podjetja Kostak ob poti po Grabnu, ki vodi iz Potoč proti Zdolam, postavili perišče in ga 11. oktobra tudi uračlno odprli. Ob prikazu roč- nega pranja perila na perišču so so- delovali tudi mladi člani Turistične- ga podmladka iz Osnovne sole Juri- ja Dalmatina Krško, ki so v lanskem letu prav z raziskovalno nalogo o nekdanjih periščih osvojili prvo me- sto na državnem tekmovanju turi- stičnih podmladkov. In prav njim se je ob pisanju naloge porodila ideja, da bi obnovili perišče, kar pa so v Turističnem hortikulturnem društvu Zdole takoj podprli, saj njihova prizadevanja in delovanje temeljita na projektu celostnega razvoja podeželja in obnovi vasi. Otvoritve perišča se je poleg predstavnikov občine Krško in podjetja Kostak udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. B.M. Prikaz ročnega pranja perila rufr k/uxtfoo Ga^lske igre brez meja Na prenovljenem igrišču pri OS Kopriv- nica so 11. oktobra potekale sektorske Gasilske igre brez meja 2003. Name- njene so bile vsem pionirjem in mladin- cem iz gasilskega sektorja Senovo, ude- ležilo pa se jih je 70 otrok iz PGD Bre- stanica, PGD Senovo, PGD Mali Kamen, PGD Veliki Kamen in PGD Rožno. Zapojmo pod Gorjanci Ženski pevski zbor AKŽ Pod Gorjanci 8. novembra ob 18. uri prireja prvo sre- čanje ljudskih pevcev »Zapojmo pod Gorjanci« v Kulturnem domu Kostanje- 1 vica na Krki. Med drugimi bo zapela tu- di pevska družina Galič. Oktober 2003 ZqotbI kompresor V Tovarni Duropack Tespack v Brestani- ci je zagorel kompresor za izsesavanje prahu. Do požara je po podatkih Poli- cijske uprave Krško prišlo zaradi napa- ke na varnost- nem ventilu v rezervoarju z oljem za hla- jenje kom- presorja. Ker je zatajil var- nostni ventil, je eksplodiral desni fil- ter, nakar je vroče olje brizgnilo po notranjih delih kompresorja in nape- Ijavi, vse skupaj pa se je nato vne- lo. Ogenj se je nato razširil po venti- lacijskem sistemu, in sicer del v smeri streheproizvodnje, del pa v skladiščne prostore. V požaru je zgorel kompre- sor, delno pa je zgorelo 6 rol karton- skega papirja. Požar so pogasili zapo- sleni delavci, med katerimi ni bilo ra- njenih, in gasilci iz PGE Krško. Območno združenje Rdečega križa Krško vabi na drugo redno darovanje krvi, ki bo v PONEDELJEK, 10. NOVEMBRA, v Krškem v Osnovni šoli dr. Mihajlo Rostohar od 7. do 13. ure in VTOREK, 11. NOVEMBRA, na Senovem v Osnovni šoli od 7. do 13. ure. Darovanje krvi, ki temelji na prostc- voljnosti in anonimnosti, je moč hu- manosti, sočutje in skrb pomagati človeku v stiski in dejanje, s katerim spreminjamo svet na bolje. Potrebe po krvi, ki jih povečujejo naraščajo- če nesreče in obolenja, lahko zado- volji le množičnost prostovoljnih da- rovalk in darovalcev. Zato »DARUJMO KRI - REŠUJMO ŽIVLJENJA«! ObzbrniK forum Križpotja posavskega izobraževanja Soglasno za visokošolsko središče v Posavju 22. oktobra je v zeleni dvorani Hotela Sremič v organizaciji Zavoda Neviodunum potekal tretji forum, sicer pa drugi iz serije jesen- sko-zimskih pogovorov o aktualnih temah, tokrat pod naslovom »Križpotja posavskega izobraževanja«. Kot je uvodoma povedal po- budnik foruma Silvo Mavsar, je organizator s to temo želel »po eni strani načeti problematiko, ki se je porodila z začetkom novega šolskega in študijskega leta in je sploh ena zelo aktualnih tem te regije, po drugi strani pa seči preko občinskih meja.« Moderator fo- ruma prof. Ivan Mirt pa je za iztočnico povedal naslednje: »V zadnjem času vse bolj dojemamo, da naravnih virov preprosto ni več oziroma da jih zelo hitro zmanjkuje. Nadomešča jih t. i. socialni kapital.To je v bistvu neomejen vir, inovacija človeka in družbe. Ta- ko je osnova razvoja in konkurenčnosti nacionalne ekonomije prav to, inovativnost in znanje. Če je regija v tem smislu ozaveščena, potem gotovo prepozna, da je ključna vloga prav v izobraževanju.« V nadaljevanju pa nekaj odlomkov iz razprave. Alenka Žuraj, Srednja sola Sev- nica: »Res je seveda, da živimo v družbi znanja in da se ne mo- remo delati, da je ta družba še- le pred nami. Vedno pa obstajata dve plati. Znanje je seveda moč, ki jo lahko razumemo tudi kot moč nad ljudmi, se pravi, da bo pešči- ca posameznikov, ki bo znanje po- sedovala, obvladovala svet. Lahko pa bo znanje kot moč tista sila, ki bo ljudi povazovala, združevala, ki si ga bomo delili in dali priložnost večini ljudi. /.../ Toliko, kot je tu- kaj priložnosti za razvoj, toliko je tudi priložnosti, da znanje postane še ena oblika moči za nadvlado.« Jadranka Gabrič, Občina Krško: »V Občini Krško si prizadevamo prido- biti visokošolsko središče v Posav- ju, ki ima podporo tudi v nacional- nem programu visokega šolstva. Že dobri dve leti podpiramo projekt ustanovitve Fakultete za logistiko, vendar ugotavljamo, da je usta- navljanje tovrstnih inštitucij izred- no zahtevna zadeva, tako z vidi- ka same priprave programa kot tu- di tistih vmesnih stopničk, ki jih je treba prestopiti, da prideš skozi si- to Sveta za visoko šolstvo RS. Dolo- čeni pogoji so namreč tako otežu- joči, predvsem kadrovski in mate- rialni, da je potreben izreden na- por za njihovo zagotovitev, še pre- den dobiš kakršnokoli soglasje.To je dolgotrajna in težka naloga z negotovim izidom, najbolj pa se bojimo, da na koncu sploh ne bi bi- lo interesa za vpis v tako šolo.« Bernardka Zorko, Ljudska univer- za Krško: »Ponudnikov neformal- nega izobraževanja je v Posavju res ogromno od društev, različnih služb, obrtnih zbornic, krajevnih skupnosti, župnišč, kmetijskih sve- tovalnih služb... V bistvu vsi imamo različno ponudbo za odrasle, teča- je, delavnice, krožke, seminarje, kjer udeleženci lahko dobijo po- samezna funkcionalna in specifična znanja.Ob tem pa se pojavlja pro- blem, da so potencialni uporabni- ki zmedeni ob tej različni ponudbi in nepovezanosti izvajalcev. Teden vseživljenskega učenja ima tudi ta cilj, da se izvajalci vsaj v tem ted- nu, seveda pa tudi za naprej, po- vežejo in skupaj ponudijo določe- na izobraževanja. Posavje vendar- le ni tako veliko regija, da bi pro- grame lahko izvajalo toliko različ- nih izvajalcev.« Ernest Simončič, Srednja sola Kr- ško: »Eden izmed teh citatov go- vori: izobraževanje se odvija mi- mo potreb in sodelovanja z gosp- darstvom. Verjetno je to res, a ne verjamem, da bi za to lahko okrivi- li nas. Mi ves čas hodimo od firme do firme in bi radi izvedeli, kaj in kakšne kadre gospodarstvo potre- buje, v kaktero smer naj usmeri- mo naša prizadevanja za nove pro- j grame v soli, vendar nekih konkret - nih odgovorov do sedaj nismo dobi- li. Te potrebe se izražajo samo ta- krat, ko nekje od danes do jutri ra- bijo toliko in oliko ljudi z določe- nim poklicem.« dr. Janez Usenik, Valvasorjev raz- iskovalni center: »Ko sem jaz pri- šel pred dobrimi tremi leti v Krško z idejo o visokošolskem središču, sem bil s strani politikov sprejet z naklonjenostjo in še ves čas čutim veliko naklonjenost ideji o razvoju visokega šolstva v Posavju. /.../ Ta delSlovenijegotovozasluži, potre- buje in zahteva neke visoke sole. / .../ Vsaka visoka sola, vsaka fakul- teta pomeni za tisto mesto, kjer je, gibalo, napredek, nov zagon, eksplozivno moč, ki se sprošča. / .../ Moje trdno mnenje je, da je potrebno v Posavju pa mislim, da je popolnoma nepomembno, ali je to v Krškem, Brežicah, Sevnici ali v Kostanjevici - ustnanoviti visoko šolo. /.../ Žal se župani med seboj ne uspejo dogovoriti, kje naj bi bi- lo to visokošolsko središče.« Anton Bizjak, Osnovna sola Lesko- vec pri Krškem: »Prva misel na va- bilu za križpotja posavskega iz- obraževanja je, da je izobrazbe- na struktura na našem področju med najnižjimi v Sloveniji. Mislim da ena določena skupina populaci- je to povprečje znižuje - to so Ro- mi. Večina Romov namreč nima niti osnovnošolske izobrazbe. /.../ Na- sa sola se veliko ukvarja s to pro- blematiko tudi s podporo raznih nacionalnih inštitucij. Mislim, da smo kar uspešni, a le nekje do pet- ega, šestega razreda, naprej pa ne gre. Zato se sprašujem, kaj lahko | naredimo da bi se ti ljudje izob- raževali in pridobili osnovni poklic terse zaposlovali.« Antonija Glas Smodič, Osnovna so- la Krško: »Dostikrat ugotavljamo, da je potrebno ljudem, ki se po- zneje odločajo še za neko »doizob- raževanje«, kar precej poguma, k uspehu pa pripomore tudi kanček veselja. /.../ V osnovnih šolah pa ugotavljamo, da kar dosti učencev izgubi veselje do izobraževanja že v osnovni šoli. /.../ S sodelova- njem med osnovnimi in srednjimi šolami, z izmenjavo izkušenj med njimi, bi bil marsikaterermu otro- ku prihranjen šok srednješolskega izobraževanja.« Peter Pavlovič ObzörhiK Oktober 2003 intervju BornardkS ZOPkO, direktorica Ljudske univerze Krško in Družbe za ohranjanje podeželja Vrbov log Drevesa nas lahko veliko nauoijo... Na dan, ko je padel prvi letošnji sneg, ko je na Brezovski gori pri Leskovcu že močno dišalo po zimi, sva se v topli doma- či kuhinji ob čaju, domačem pecivu in jabolkah pogovarjala z Bemardko Zorko, ki je formalno sicer kar dvojna direkto- rica - Ljudske univerze Krško in samostojna podjetnica v lastni družbi za ohranjanje podeželja z imenom Vrbov log, v resnici pa ženska sredi tridesetih letih, ki ji je težko našteti vse aktivnosti in področja, s katerimi se ukvarja, naj si bo v službi ali v prostem času, ki se nenehoma prepletata, in Bernardka je mojstrica animiranja, organiziranja in združe- vanja ljudi in uresničevanja idej. V „dolini", t.j. v njeni službi, se ob začetku novega študijskega leta pravkar počasi iz- teka letošnji Teden vseživljenjskega učenja, ki obsega na desetine prireditev, ki jih s soorganizatorji že nekaj let koor- dinira prav ona. Tu, „na hribu", pa potekajo zadnje priprave za doslej največjo prireditev Vrbovega loga - tridnevni Fe- stival življenja Simhain, v okviru katerega bo od 30. oktobra do 1. novembra vrsta delavnic, koncertov in druženja. V tern okolju si preživela svoje otroštvo? Ja, na otroštvo imam zelo lepe spomine. Ker mama ni bila v služ- bi, je za nas dobro skrbela, imeli smo malo živine, nekaj njiv, vse- ga po malern. Tukaj sem se nav- zela odnosa do zemlje, na katero sem zelo navezana in sem na njej tudi rada delala, kar je bilo treba. Zdaj sicer nimam časa, a še vedno rada kaj postorim. Moj stari ata je nekoč dejal, da me je škoda za v šolo, ker bi bila lahko dober kmet (Bemardkin značilen smeh.) No, mogoče pa še kdaj bom dober kmet... Ampak zdaj si že drugi man- dat direktorica javnega zavo- da Ljudska univerza v Krškem! Tega si nisem želela, še posebno ne tako zgodaj in v času, ko sem doživljala težke trenutke v zaseb- nem življenju. A ker so želeli, da bi to mesto sprejel nekdo iz ko- lektiva in sem izpolnjevala po- goje, sem se morala tako odloči-- ti. Tudi to nalogo sem nato takoj sprejela kot velik izziv. Žal pa to delo zahteva tudi veliko birokraci- je, sama pa sem bolj ustvarjalec, človek vsebine. Kako bi kljub temu ocenila do- sežke zadnjih let? Mislim, da smo s sodelavkami in sodelavci uspešno nadaljevali dol- goletno tradicijo nekdanje Delav- ske univerze in Centra za perma- nentno izobraževanje kot izobra- ževalne organizacije regionalne- ga pomena, čeprav je ostala naš ustanovitelj samo Občina Krško. V zadnjih letih smo z okrepljenim in pomlajenim kolektivom ter števil- nimi zunanjimi strokovnimi sode- lavci, predvsem pa z izvajanjem široke palete programov uspešno odigrali svojo vlogo na področju formalnega kot neformalnega iz- obraževanja, Ljudska univerza pa je postala pomemben člen v druž- benem dogajanju Krškega in širše- ga prostora. Kakšne pa so sedanje razmere in možnosti za nadaljnji razvoj? Ob že tako släbem položaju, v ka- terem smo se znašli javni zavodi s področja izobraževanja, se pojav- Ija vrsta okoliščin, ki Ljudski uni- verzi Krško ne obetajo svetlih ča- sov. V domačem okolju se pojav- Ijajo konkurenčni programi, z dr- žavnimi razpisi je vse več težav, za pridobivanje sredstev iz evrop- skih programov pa je potrebno ve- liko priprav in razvojnih vlaganj, za katera ni sredstev, saj nam ustanovitelj ne zagotavlja niti materialnih pogojev za delovanje. Če bomo izgubili vse te programe, iz katerih v. bistvu ves čas financi- ramo vse te razvojne in tudi ne- profitne, kot so krožki in delavni- ce, bomo morali zmanjšati število zaposlenih. Je že res, da je veliko govora o potrebi po dvigu izobra- zbene ravni, a na koncu je vendar- le odločilen proračun ... V zavod si prišla v času uvaja- nja novih oblik dela, kot so Klub iskalcev zaposlitve, študijski krožki, delavnice in podobno ... Študijske krožke smo v Sloveni- ji začeli uvajati po zgledu ZDA in Skarrdinavije v letu 1993, v Kr- škem pa nekje v letih 1995 in 1996 in so se dobro prijeli. Žal pa je na- daljnji razvoj na tern področju tu- di omejen, saj so financirani z mi- nistrstva za šolstvo, ki omogoči vsakemu zavodu izvedbo le treh krožkov letno, ti pa so hitro za- sedeni (v skupini je ponavadi 12 do 15 udeležencev), saj tisti, ki so enkrat začutili prednosti dela v krožkih, ne pustijo veliko pros- tora drugim, ki bi jih to tudi za- nimalo. Tudi meni osebno so veliko pome- nili, saj sem ugotovila, kako veliko vlogo imajo lahko neformalne ob- like učenja pri vzpodbujanju volje po učenju, kako drugačen je pri- stop do tistega znanja, ki ga po- tem lahko tudi konkretno upora- biš. To je tisti emocionalni naboj, ki je zelo pomemben pri učenju - če te nekaj res vleče, če nekaj rad delaš, raziskuješ. Tudi krožki, ki sem jih vodila v Krškem, so bili ves čas raziskovalno naravnani ... Iz krožkov in delavnic pa so na- stale organizirane skupine in društva. Kot nadaljevanje dela smo potem tudi formalno oblikovali skupine, kot so pevci ljudskih pesmi in Iju- bitelji fotografije, iz katerih sta izšli Društvo ljudskih pevcev Ro- ženkravt in Društvo ljubiteljev fo- tografije Krško. Seznam tvojega kulturnega in družbenega angažiranja je seve- da mnogo daljši. Če me je neka dejavnost priteg- nila, sem se vedno takoj poskuša- la vanjo aktivno vkljudti. Ne mo- rem biti samo opazovalec, ampak se vključim dm bolj dejavno. Ve- liko sem vsa ta leta vložila v krož- ke in klube, v skupinah delam s sr- cem in morda bi bilo včasih bo- Ije, da bi bila manj zagnana, a ta- ka sem. Zato se mi ne zdi čudno, da sem bila tudi med ustanovitelji Kulturnega društva Leskovec, še prej pa Gorjanske konjenice, da sem se pridružila potapljačem v Diving teamu, da sem kljub začas- ni prekinitvi zaradi zdravstvenih razlogov še vedno članica artiške foklorne skupine in skupine Tuflci. Slednje je tesno povezano z mojo veliko ljubeznijo do petja in ple- sa, ki me sploh ves čas dviguje. S plesom si povrnem energijo, ki jo „pokurim" drugje. Tudi če plešem vso noč, sploh nisem utrujena (se zasmeje). Druga stvar je petje, ljudsko petje. Na to temo bom na bližnjem festivalu vodila delavni- co - Ali ljudska pesem zdravi.. Ves čas se učiš novih stvari in jih prenašaš drugim, izobraževanje je očitno kar tvoje življenjsko poslanstvo? Res je. Pogosto pravim, da je živ- Ijenje sicer polno nenehnih spre- memb, a k sreči imamo ljudje spo- sobnost učenja, da lahko sledimo. novim izzivom. Slogan o vseživ- Ijenjskem učenju zame prav goto- vo drži (spet smeh). Tudi programi lani ustanovljenega Vrbovega loga so namenjeni predvsem spoznava- oktober 2003 OtMrhiK BERNARDKA ZORKO je otroštvo in mladost prežive- la na Brezovski gori pri Leskovcu, od koder je hodila v leskovško osnovno solo in brežiško gimnazijo. Po pokli- cu je socialna delavka in andragoginja, prve delovne iz- kusnjeje nabirala kot pripravnica v Prehodnem domu za tujce v Ljubljana nato pa seje zaposlila v Ljudski univerzi Krško, kjerje po štirih letih dela na področju izobraževa- nja in študijskih krožkov postala direktorica zavoda. Po- leg tega je opravila več usposabljanj in pridobila vrsto li- cenc za opravljanje svojega dela, pa tudi tečajza turistič- nega vodnika, vodenje folkornih skupin in podobno. Ak- tivna je v vodstvih Zveze fotografov Slovenije, Društva kadrovskih delavcev Posavja inje (alije bila) članica šte- vilnih drugih skupin, kot so slovenska druidska skupnost Borov Log, Turistično društvo Jamska skupnost Brezovska Gora, Pevsko društvo Roženkravt, Folklorna skupina Ar- tiče, Gorjanska konjenica, Potapljaški klub Diving Team, Društvo ljubiteljev fotografije, Kulturno druitvo Lesko- vec, Društvi vinogradnikov Sremič in Veliki Trn in druge. Vletu 2002 je ustanovila Vrbov log, družbo za ohranjanje podeželja, v okviru katere razvija dejavnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine, s turizmom povezane de- javnosti in izobraževanja, raziskuje ljudska izročila, na- ravne metode zdravljenja... nju in učenju - v tesni povezavi z Naravo, kakor so to počela že sta- rodavna ljudstva. Približuje se festival Vrbove- ga Loga, ki ste ga poimenova- li po starem keltskem prazniku - Samhain. Ta starodavni keltski praznik, kas- neje znan tudi kot Halloween, Fe- stival senc, Martinovo, Vsi sveti, Dan mrtvih, Noč vseh duš itd., se odvija v času med 30. oktobrom in 1. novembrom. V našem prime- ru gre za obujanje in ohranjanje praznika, dopolnitev vloge in po- mena bližnje Ajdovske Jame kot starodavnega svetišča, katero so ljudje nekoč videli kot eno najlep- ših mest za prehajanje med sveto- vi. Videli so jo kot kraj, kjer lahko umreš, zaključiš svoj krog in kraj, kjer se rodiš - začneš nov krog Živ- Ijenja. Zato Festival Samhain v Vr- bovem Logu, zato razmišljanje o Življenju in naši vlogi, poklicano- sttslehernega izmed nas v tern ne- skončnem Krogu... Kako tečejo priprave na to pri- reditev? Zdaj lahko z zadovoljstvom ugoto- vim, da gre vse po načrtih. Seveda pa je bilo vmes kar mnogo zapet- Ijajev in težav, saj so se nekateri, na katere smo računali, umaknili, ker so najbrž podvomili v uspeh tega projekta. K sreči pa so pri- skočili na pomoč drugi, za katere sploh nismo vedeli in smo jim za- to toliko bolj hvaležni. Naj ome- nim, da bo na festivalu poleg de- lavnic, ki se jih bo lahko udeleži- lo le omejeno število najbolj zai- teresiranih, še vrsta dogodkov, na- menjenih širšemu krogu obisko- valcev. Tako bo igralka Romana Er- cegovič nastopila z obredno pred- stavo Rojstvo Bele bizonke, svoj koncert bo imela skupina Truta- Mora Slovenica s člani ansambla Vedun, z glasbo pa nas bodo ob- darili še Katice, Katalena, Tadruj, Kvartet božanskega glasbila, Nino Mureškič s prijatelji in drugi. Še zlasti ste v Vrbovem logu očit- no zadovoljni z odzivom preda- vateljev v delavnicah? Odziv nas je presenetil, predvsem v tujini, saj honorarjev za izvedbo delavnic ne bo. Na njih se bomo letos ukvarjali predvsem z vpra- šanji etike, vzpostavljanjem mo- stu med uradno medicino in kom- plementranim-altemativnim zdra- vilstvom in tudi s prakso: Zloraba psiho-aktivnih drog, Narava kot učilnica, Mesta mod na vzhodu in zahodu, Zdravljenje s plesom in petjem... Pomembno je, da bo prisoten najboljši naravni zdravi- lec na svetu, vendar smo mu orga- nizatorji morali obljubiti, da bo- mo njegovo ime lahko povedali še- le na sami prireditvi. Najbrž ne bo malo tistih, ki se bodo vprašali, zakaj ti je vse to potrebno - ali se to izplača? (Sogovornica se najprej nasmeh- ne) Tiste, ki jih zanima ta plat, lahko potolažim, da bomo z letoš- njim festivalom zagotovo imeli fi- nančni primanjkljaj, od števila ob- iskovalcev in sponzorjev, ki pa jih težko dobimo, je odvisno, ali bo minus večji ali manjši. Toda s tern se moramo sprijazniti, saj dela- mo na dolgi rok. Prepričana sem, da je to vlaganje v prihodnost nas samih, tukajšnjih ljudi in kraja. V času moje mladosti so bile dru- žine po teh hribih še precej pove- zane, skupaj so sušile krmo, pobi- rale krompir, zadnjih deset, pet- najst let se je to spremenilo pred- vsem zaradi strojev in avtomobi- lov. Včasih so ljudje hodili skupaj k maši v cerkev, ki je oddaljena uro hoda, zato je bilo dovolj pri- ložnosti za pogovor, za druženje. Zdaj pa ugotavljamo, da ni razlo- ga, da se ne bi ponovno poveza- li. Jamska skupnost je kar dobro zaživela, ljudje so nekako čakali, da bi lahko kaj skupaj počeli, zdaj nas je spet povezala jama. Pa vendar si najbrž ne želite in ne obetate množičnega turizma? Seveda ne. Naš program 3E turiz- ma (eko, etno in eno), ki se jim pridružuje še četrta »E« - »ezo« turizem, cilja na razbremenjeva- nje okolja, ne na obremenjeva- nje. Pod jama, kraško polje pred Ajdovsko jamo, je čudovit pros- tor za različne raziskovalne, nara- voslovne tabore, zidanice, sadjar- ske hišice na obronkih Podjame, pa nadvse primerne za malo dru- gačne počitnice manjših skupin in družin. Ni vse v količini. Tega se vse premalo zavedamo. Potrošni- ška družba nas kar vrže v to hla- stanje in kopičenje stvari, s kate- rimi potem sploh nimamo kaj po- četi. Enako je tudi s turizmom. Ponudimo lahko toliko, kolikor lahko - da imamo v končni fazi še kaj drugega od življenja kot stres in z njim povezane bolezni. In ne pozabimo na prostor, Naravo - po- nujamo bisere, ki jih lahko kaj hi- tro uničimo. In take dragocenosti oktober 2003 9 intarvju si je potrebno tudi zaslužiti. Vsaj za Ajdovsko jamo že lahko rečem - po vsej verjetnosti bo imela pose- ben režim vstopa tako zaradi ko- lonije netopirjev kot zaradi sveto- sti prostora. Narava z veliko začetnico je zdaj očitno v središču tvojega zani- manja. To ni novo v mojem življenju. Že ves čas bivanja v Ljubljani sem močno pogrešala to zeleno okolje, travnike in gozdove, bila sem ze- lo nesrečna v tistem betonu. Tu- di motivika na mojih fotografijah so na primer predvsem drevesa in portreti starih ljudi. Od obojih se lahko veliko naučimo. Tu v bliž- njem Drenovcu imamo enega naj- lepših in najstarejših skoršev, ki je čudovito drevo, a na žalost propa- da. Drevesa nam lahko veliko po- vedo, nas veliko naučijo, če jim le znamo prisluhniti. K sreči ugotav- Ijam, da je tudi v našem okolju nenavadno. veliko ljudi, ki jih za- nimajo te drugačne poti k k starim znanjem, k Naravi. Tu opozarjaš na neokrnjeno na- ravo, a v dolini ni vse tako, kot bi moralo biti__ Ekoloških problemov našega oko- Ija se zavedam, ne bežim pred nji- mi. A menim, da moramo v prvi vr- sti ohraniti to, kar se še ohraniti da, in se predvsem naučiti spošto- vati naravo in vse, kar nas ta lah- ko nauči. Nisem pristaš konfliktov in agresivnega nastopanja, me- nim, da bomo več dosegli posto- poma in z izobraževanjem, osveš- čanjem. Prav gotovo se bomo v prihodnosti lotili tudi konkretnih problemov našega okolja, saj je to tesno povezano s cilji na podro- čju turizma. Tudi v tern pogledu ima Ajdov- ska jama še posebej pomemb- no mesto. Ajdovska jama je zelo močno oba- rvala moje otroštvo, pod jamo smo se otroci igrali, pasli krave, brskali po jami, se skrivali po vrtačah. Že arheološke najdbe dokazujejo po- membnost in svetost jame, še bolj govori Narava v okolici Jame, ki na trenutno bolj naključne obis- kovalce Podjame deluje pomirju- joče in zdravilno. Zato najbrž ni odveč a pel vsem, ki bodo v Pod- jamo še prihajali: raziskovalcem, turistom, turističnim delavcem in domačinom: odgovorno spoštuj- mo dediščino Podjamcev, saj bo le tako dolina še vedno dajala to, kar je že vsa tisočletja pred nami. AM ni tvoje ime za današnje poj- me precej dolgo in za tvoje de- lo morda preveč igrivo? Si kdaj razmišljala, da bi ga spremeni- la, morda iz numeroloških raz- logov? (spet smeh). Ne vem, kdo se je spomnil tega imena, vem pa, da si ga stari oče najprej ni mogel za- pomniti, zato ga je napisal na list in potegnil iz žepa, ko ga je bi- lo treba povedati sorodnikom. Z imenom pa sem čisto zadovoljna in ga ne bi zamenjala. Celo všeč mi je, da ne deluje preveč resno, po drugi strani pa v nekaterih (tu- jih) izpeljankah nosi zanimiv po- men - medvedja moč. Ali je zgolj slučaj, da je bila uso- da svetnice, katere ime nosiš, tudi močno povezana z jamsko votlino in zdravilnim izvirom, v svojih zadnjih letih pa je bila re- dovnica - učiteljica? Ne upam si delati takih primerjav, a po drugi strani je res, da ved- na stvari na tern svetu ni naključ- • nih. Na primer, ko srečaš človeka, ga srečaš z nekim namenom, četu- di ga v tistem trenutku še ne po- trebuješ, še ne poznaš tega name- na. Slej ko prej se to izkristalizira in gotovo je nekaj na tern. Verja- mem pa tudi, da je mogoče z moč- jo volje in prenosom misli marsi- kaj dosed ... Tudi tvoje sedanje ukvarjanje z zdravilstvom ni povsem slučaj- no, menda gre za uresničenje neke želje iz otroštva? Bolj kot telesno zdravljenje me zanima duševna, čustvena plat človeka - vse v povezavi z Naravo. Želja po študiju medicine se mi je rodila ob dogodku v otroštvu, ko sem bila ob nekem padcu nemoč- na priča začasni nezavesti svoje sestrice. Takrat sem vsem pove- dala, da vem, kaj je moja pot, da bom postala zdravnica! Na tej poti sem vztrajala tako dolgo, da sem končala dva letnika medicine, če- prav sem že kmalu spoznala, da me bolj zanima alternativna ve- ja medicine. S poudarjanjem Ajdovske ja- me kot svetišča, njenih zdravil- nih učinkov in obujanjem pogan- skih običajev stopaš na negoto- va pota... Če malo pomislimo in opazujemo naše obnašanje, obrede, ki jih iz- vajamo v tern času leta, ugotovi- mo, da je veliko starih običajev še živih, le v novi preobleki. Ni po- trebno, da jih opustimo, prav pa je, da se zavedamo njihovega iz- vora in da strpno upoštevamo tu- di druge vidike praznika, zlasti če so na podlagi resničnega spoštova- nja Narave. Tveganja pa se povsem zavedam in nekaj pomislekov sem bila že deležna. Ne želim vnašati nemi- ra aLi celo konfliktov z obstojedmi navadami ljudi in celo institucija- mi, saj sem po naravi in pri svo- jem delu zelo nekonfliktna oseba. Želim pa odkrivati in za današnji čas in današnje potrebe uporabi- ti znanje starih ljudstev, ki so bi- la prisotna v naših krajih. To nas, bolj kot smo slutili, povezuje v sir- si človeški skupnosti in z ljudmi v toliko opevani Evropi. V teh svo- jih namerah pa sem neomajna, saj vem, da so moji cilji pošteni in do- bronamerni. Ko se vračam z Brezovske sore v dolino, snes že močneje naletava in počasi pokriva strehe in dreve- sa po okoliških gričih. Zvečehlo se je in v hišah prižgajo luči, ki sko- zi okna ob cesti mečejo curke sve- tlobe na rahlo pobeljeno pot. Pr- va misel na bližnje praznike in iz- tekajoče se leto. Tu gori bo praz- novanje tokrat nekoliko drugacno. Potiho zažeiim Bernardki, Zlatku in njunim sodelavcem, da bi jih obiskalo čim več dobro mislečih ljudi, ki se bodo odzvali Sporo- čilu Vrb (slej besedilo v okvirju). Tekst in fotografije: Silvester Mavsar SPOROČILO VRB Tisočletja so v svoja nedrja sprejemale otroke, smeh, ljubezen, iskanja, razočaranja, radost ustvarjanja, raziskova- nja,... Nemo hranijo vsa ta znanja... in občutljivim ušesom tiho pripoveduje- jo, kam... Jočejo nad človeškim strahom in v potokih zrcalijo neuspela iskanja... ...ki pa se počasi - val za valom razblinijo v svetu... In Vrbe... ponujajo svoje nežne, a čvrste veje... lahko se rešimo toka, ki nas vse nese, nekam, kamor ne želimo... In počasi plezamo po teh nežnih rokah... ... od lista do lista... nabiramo znanje... od vejice do veje...do debla spo- znanja... Nikoli ni prepozno začeti plezati, spremeniti smeri... ... se začeti učiti, ljubiti in spoštovati... ...Vrbe so nam dovolile povabiti Vas v njihov Log... v Vrbov Log... ...da skupaj z njimi najdete/najdemo tisto, kar smo včasih že imeli... UUBEZEN, ZNANJE in SPOŠTOVANJE do sebe, do ljudi, s katerimi se srečujemo, do naših prednikov in po- tomcevin... ... do NARAVE, katere del smo, čeprav to veckrat pozabljamo... V čudoviti naravi z nešteto močmi, v naravi, ki je ni potrebno iskati na drugih koncih sveta, v naravi, ki je tako preprosta in domača, boste svojo pot lažje našli - z ljudmi, ki so malo pred vami stopili na podobno pot, in vas pričakujejo z vsem gostoljubjem, ljubeznijo in spoštovanjem... Bernardka Zorko z iskalci iz Vrbovega Loga (s predstavitvene strani na svetovnem spletu) oktober 2003 ObzöfniK spotikanja u sodelujoöih ob 18.00 O^I Me prvensfvo v Enki (karte) jß ob 19.00 AID8 V ME8TU Alternativni večer: Koncert skupine OQ WHITE CRIME CIRCLE CLUB (Belgija) ^ V ob 21.00 ^ Petek_____________________________________________ OQ AID8VME8TU sZtoL Dan npuMfce_____________________ aTdsVmestÜ ^fj Filmomeka: Dokumentarni filmi Nedtija na femo AID8 ob 18-°° \ AIDS V ME8TU Ponedetiek DNEVNI CENTER: poh.-cet.: 12.00 -17.00 PLESNA DELAVNICA: {DruŠtvo Izvir) sobota: 10.00 - 12.00 Legenda: Mla'dinski center Krško Klub Milka Klub 2a mlade Zuezda Klub posavskih študentou FOTOTeATER Aßencüa za mlade Punkt Javni sklad za kulturne dejavnosti Dijaška sküpnost Posavia KUD BUTN'HRUPN Preživite svoj prosti čas skupaj s prijatelji v Klubu Milka. Vsak dan so vam na voljo: ¦ Big screen TV (prenosi žportnih dogodkov, filmi, TV po vaši želji), ¦ informacije o aktivnostih za mlade in svetovanje, ¦ prost dostop do interneta na 6 racunalnikih. ¦glasba po vašem okusu, ¦ dnevni časopisi in revije (mladinske, glasbene, računalniške, modne) ¦ družabne igre in turnirji (tarok, remi, snops, človek ne jezi se, scrabble, šah), ¦ pijače in napitki, ¦ koncerfi, DJ večeri, potopisna predavanja, kino, V razsfave, ... > Bi radi ustvarjali. pa doma nimate opreme? V multimedijskem centru, ki je najvecja e-točka v občini Krfiko, vam je na voljo: ¦ tiskanje: črno-belo A4 (15 SIT), barvno A4 (150 8IT), ¦ skeniranje do velikosti A3, ¦ oprerna za izdelavo podatkovnih zgoččenk (pekači) ¦ oprema za grafično oblikovanje, glasbeno, video in foto monfažo, ¦ programeka oprema MS Office Xp, Front page, Corel, Photoshop, ¦ oprema za pripravo gledaliskih produkcij in multimedijskih kulturnih vsebin, ¦ brezplacen dostop do svetovnega spies a, IRC, videokonferenoe, ¦ brezpiačna uporaba opreme za projektno, izobraževalno in znanstveno delo, V^ ¦ računalniški teöaji in izobraževanja. J Concert: 8KAT 8. november 2003 ob 21.00 Iz Domžal prihaja skupina SKAT: energičen, na trenutke z orientom ozaljšan rock so zabeležili na cd- ju NA8EDLA LADJA. 8KAT bi lahko označili kot križanec med senzibilnostjo vokala skupine Panda, udarnostjo kakih Foo Fighters ali ritem sekcije Rollins banda. Besedila se oddaljujejo od klasičnih slovenskih besedil: medosebne odnose seoirajo na prafaktorje, brez dlake na jeziku odjebejo neumnosti in pretvarjanja. Bodi to, kar si, je rdeča nit tega všečnega benda. Pridite poslusat novo ero slovenske glasbe. .Vstopnina 400,00 sit. J »NAM BE ROLA BREZ DROG IN ALKOHOLA PARTY« 21. november 2003 ob 18.00 Vabimo oeme oz. devete razrede osnovnih sot, da pridete na žur, ki je namenjen samo vam. Med drugim vas bo zabavala tudi glasbena skupina Pilatus (00 Leskovec). Pridite, ne bo vam žat! . ^GIedališka predstava: DVOJČICA 15. november 2003 ob 20.00 Improklub KUD France Prešern Improklub je nastai leta 1999 z namenom, da bi na slovenska tla prinesel tudi daljče oblike gledališke improvizacije. Dvojčica je logform oblika improvizacijskega gledališča, v kateri se prepietata dve zgodbi iz dveh žanrsko različnih filmov, za katera občinstvo določi naslova in žanra. Več kot dvesto izvedenih predstav je zagotovilo za od smeha .razbolele trebuhe. J /Alt ernafivni večer WHITE CIRCLE CRIME CLUB 28. november 2003 ob 21.00 White Circle Crime Club se vračajo na slovenske odre in tokrat smo se potrudili, da jih pripeljemo v Krško, saj so kot predstavniki tako imenovanega Highstreet Punk Rocka, pravšnji repertoar drustva But'n'Hrupn. Za seboj imajo že kar nekaj let koncertiranja in v tern, kar so v živo pokazali, jih lahko uvrstimo nekje med blažji Noise in Pop melanholijo s pridihom vpliva veličin kot so stari XTC, MC5 in Fugazi. Na letosnji turneji promovirajo svoj album These Are The 8ecret Sounds Of Fear, ki nam zagotavlja veliko kvalitetnega i poslušanja in koncert, ki si ga je vredno ogledati. j KUD Bufn'hrupn sekoija FOTÖTEATER ¦ Vabi k vpisu nove ölane. Vabljeni sie vsi, ki imate veselje do fotografije in sploh do dela na tern področju. Skupen eestanek vseh: starih in novih členov bo potekal v MC Krško v petek, 14. novembra ob 18.00 uri. ¦ Razpisuje fotonatečaj z naslovom KONCERTNA FOTOGRAFUA. Vsak avtor mora predložH» 4 drno- bete ali barvne fotografije na naelov Mladinski center Krško, CKŽ 105, p.p. 246, Krško do 17. decembra 2003. Najboljše fotke bodo nagrajene in razstavljene vgaleriji Kluba Milka. Več informacij o razpisu dobite na spletni strani MC Krško, Vabljeni! ¦ Napoveduje razstavo fotografij z naslovom ŽIVI DRAOUUI avtorja Žige Čamernika, katero bomo odprli v petek, 7. novembra 2003 v Klubu Milka. Žiga Čamernik je Ijubiteljski fotograf, po poklicu pa agronom. Ti dve svoji ljubezni uepešno združuje in tako nastanejo fotografije dudovitih avtohtonih orhidej, katere si lahko ogledate v Klubu Milka. sekcija Plesna skupina TARANTELA Vabi na plesno glasbeni epektakel TANZTEATER, ki bo potekal, 5. decembra 2003 ob 20.00 uri v Kultumern domu KrSko. Obeta se vam večer poln ^zabave. " j Računalniški tečaji v Multimedijskem centru Krško: V mesecu novembru in decembru pripravljamo naslednje računalniške tečaje za začetnike: ¦ Microsoft Word - osnovni, 0B8EG: 20 ur, ¦ Microsoft Excel - osnovni, 0B8E6: 20 ur. ...in delavnice za tiste z nekaj predznanja: ¦ delavnica Coreldraw ( IZDELAVA 8EMINARSKE NALOGE), OBSEG: 6ur, ¦ delavnica Fotoshop ( 8LIKANJE IN UREJANJE). OBSEG: Gut. INFORMATIVNI SE8TANEK: četrtek, 13. november 2003 ob 17.00 uri. PRIČETEK TEČAJA: sobota, 15.november 2003 ob 9.00 uri. CENATEČAJA: - Dijaki, studentje, nezaposleni: 19.900,00 SIT. - Zaposleni: 24.900,00 SIT. CENA DELAVNICE: 9.900,00 8IT Aerobik« V Mladinskem centru Krško bo pod vodstvom Jadranke Oljače od predvidoma 15. novembra potekala aerobika ob sobotah od 15.00 do 16.00 in ob nedeljah od 10.00 do 11.00. Cena: 3.000,00 SIT/mesec. Vabimo k vpisu! Tečaj hip - hop-a (HIP- HOP Galerija) Vabimo k vpisu dekleta in fante, ki si želijo naučiti plesnih korakov hip hop-a. Prijave zbiramo v novembru in decembru na tel. številki: 07/49-488- 22-87. Cena: 3.000,00 SIT/mesec. Pricetek tečaja bo predvidoma v 2. tednu januarja 2004. Plesne urioe za mlade in malo manj mlade Vabimo k vpisu pare, ki se želijo naučiti ali obnoviti plesne korake standardnih in latinsko ameriških plesov. Prijave zbiramo v novembru in decembru na tel. številki: 07/49-488-22-87. Cena za plesni par: 14.000,00 8IT/ 2 meseca. Pričetek tečaja bo predvidoma v 2. tednu januarja 2004. Tečaj nemščine Öe vedno se lahko prijavite k obnovitvenemu tečaju nemščine (50 ur), ki se bo predvidoma začel v sredini novembra. Več informaoij ter prijave na tel. številki: 07/49-488- \22-87. J ^Dan boja proti AIDS-u 2003 AIDS VME8TU 26.11.- 01.12.2003 Mladinski center Krško, Agencija za mlade Punkt in Klub posavskih študentov smo se letoe zopet, že drugič zapored, odločili za skupno pripravo programa ob dnevu boja proti aidsu. V eredo, 26.11. in v oe+rtek, 27.11. boete lahko informacije in reklamni material dobili v Me Krsko in Agenciji za mlade Punkt, rnedtem ko bodo prostovoljci Me Krško lepili plakate in defili letake s štiri dnevnim programom ter okrasili mesfo. Glavne aktivnosti bodo potekale predveem od petks, 28.11. do poneddjka 01.11.2003. V petek bomo v Me Krsko pripravili okroglo mizo....., v Klubu za mlade Zvezda pa se bo zveeer zvrstil blues koneert. V soboto zvBčer boste v Klubu Milka Me Krfiko labko uživali ob koncertu belgijskega alternativnega benda, v nedetjo zvečer pa bomo v Filmomeki predvajali filme in dokumentäre© s tematiko aidsa. V ponedeljek bomo program zaključili s prisotnoetjo na vseh aktualnib mestih v Krškem, Sevntei in Brežicah, kjer bodo prostovoljci delili reklamni material in ^odgovarjali na morebitna vprašanja o tej bolezni. J Milko Info: moasdni riBpovmtr,* prlredHsv in dogoiftov za mtade v obAfni Kriko T UdojaMj: Mladlnokl center Kr&ko, C.K.Ž. 106, p.p. 246, Kriko. ««t/fax: 07-48-82-280/285 tnfo@mo4nsko.iif www.mc-kreko.ni | QfteffiJS! WSdntk: Robert OshslKS ; 0Wikov8l^»_ifi_firfi|o(ii: CsoW, Zevod REOtO Vse rmpovedi in prlspevtt« j« za objavo v tskoä ifevOkl mme6nfk* Mfflta info potrabno posredovsfi do 22. v meneou z« nsslednji m»»ec \rana«iov uradnMtva. Mladinski osnter «1 pridrruje pfavico do krajianja pHtpevkov. j Pod^rajiOjn^za_DaiL^j!byo: Občina Krško, Urad R8 za mladino.Minis+rsfvo za kulturo, Ministrstvo za informaoijsko družbo sport in rokroacija Hriberšek državni prvak v taakwondoju 25.10. se je v Litiji končalo državno prvenstvo v taekwondoju 2003. Tretjega kroga prvenstva se je udeležilo 5 članov KBŠ Rajhenburg, ki se domov vrnili s tremi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Mar- tin Hriberšek je zmagal v kategoriji članov nad 84 kg in postal državni prvak za leto 2003. Mladinska državna prvakinja je postala tudi Jasmi- na Grilc, ki je na vseh treh krogih prvenstva zmagala v kategoriji do 68 kg. Marija Jeler je v tretjem krogu prvenstva blestela, saj je polfinalni boj mladink kategorije do 59 kg zaključita predčasno s kar 13:0 in bila proglašena za najboljšo mladinko na prvenstvu. V letu 2003 se bo zaradi zloma morala zadovoljiti z naslovom viceprvakinje. Pri članih je nasto- pil še Damjan Fila, ki je zaradi kazni izgubil v polfinalu in osvojil tret- je mesto. Damjan je tudi v skupni razvrstitvi za leto 2003 osvojil bro- nasto medaljo pri članih do 67 kg. Pri članicah je v kategoriji do 59 kg v skupni razvrstitvi srebrna medalja pripadla še Danijeli Grilc. Sara Je- ler pa je v treh krogih prvenstva končala enkrat kot prva in dvakrat sre- brna, zato je v letu 2003 postala državna viceprvaknija pri kadetinjah do 14 let nad 50 kg. Rokometni kluö Krško v novi sezoni Po četrtem kolu 2. slovenske rokometne lige so krški rokometaši z eno zmago, enim neodločenim rezultatom in dvema porazoma na osmem mestu. Na začetku prvega srečanja v Športni dvorani v Leskovcu proti Alplesu so povedli domači in tako se je nadaljevalo vse do polčasa, bi- lo je 14:7. V 32. minu- ti je uspelo gostom za- deti z igralcem manj, varovanci Kovača pa so uspeli obraniti številne lepe priložnosti gostov, tako da se je prednost domačih povečevala in na koncu znašala 16 go- lo, bilo je 33:17. Naj- boljša strelca za doma- čine sta bila Sebastjan Šoba z desetimi zadet- ki ter Sandi Markl s sed- mimi zadetki. V drugem krogu so se Krčani 11. oktobra v gosteh pome- rili z ekipo iz Izole in doživeli poraz z rezultatom 25:28.Tretje kolo se je pred približno sedemdesetimi gledalci 18. oktobra začela zelo obetav- no za domačine, saj je vodstvo v 17. minuti srečanja znašalo že štiri za- detke. Najvišje vodstvo so si pri prestreženi žogi nasprotnikov in uspeš- no izvedenem protinapadu domači rokometaši priigrali v 23. minuti, a je bil ob polčasu rezultat 17:17. V drugem polčasu so najprej povedli gostje in vodili vse do 44. minute, ko so se domačini ponovno zbrali in počasi začeli zmanjševati vodstvo gostov in v 50. minuti prišli do izena- čenja. Zadnje izenačenje je deset sekund pred koncem srečanja uspel domačinom; rezultat 36:36. Najboljša strelca za domače so bili Markelj z devetimi, Šebalj s sedmimi. 25. oktobra pa so krški rokometaši gosto- vali v Radgoni in zabeležili poraz za en zadetek - 33:32. Stava za pot v Atone Misel za precej visoko stavo se je trenerju AK FIT Brežice Vladu Kevu in njegovemu nekdanjemu varovancu Severinu Lipovšku z Blance poro- dila na pripravah v Kopru v začetku leta. Tu je Kevo Lipovška izzval, da ne more v 65 urah prehoditi 225 kilometrsko pot od Brežic do Kopra. Li- povšek je stavo sprejel in 16. oktobra ob 20.00 odpešačil iz Brežic. Pr- vič se je na poti do Kopra ustavil po --------------------------------------------------- 32 urah hoje, ker je moral poiskati zdravniško pomoč. Podvig je na ko- lesu spremljal tudi nekdanji varova- nec AK FIT Jure Vodopivc. Po zdrav- niški oskrbi je pot nadaljeval do Ko- pra, kamor je prišel 19. oktobra ob 2.12 zjutraj, kjer so mu pripravi- li lep sprejem. Za hojo od Brežic do Kopra je porabil dobrih 54 ur, tako da je dobil stavo, s tern pa tudi biva- nje in vstopnice za ogled atletike na Olimpijadi v Atenah 2004. Lipovšek praviT da ni niti enkrat pomislil, da bi odnehal, četudi so ga izdali skle- pi in žulji, kot je vidno na fotografiji. Poraženec stave pa je vesel, da je Severinu uspelo prehoditi pot do Kopra, saj bo tako imel Kevov varova- nec Primož Kozmus na olimpijadi še enega navijača več, kot bi ga imel sicer, hkrati pa je Vlado Kevo ob obisku v naši hiši Lipovška izzval z no- vo stavo, in sicer če prehodi pot Brežice - Köper - Brežice v 110 urah, mu financira ogled olimpijade v Pekingu 2008. rvcv k/lcCtfco Zmagal Kastelte V Šahovskem društvu Novo mesto so organizirali 3.hitropotezni šahovski turnir po Fischer sistemu za leto 2003, ki se ga je udeležilo 32 šahistov iz do- lenjskih in posavskih šahovskih klubov. Zmagal je Marjan Katelic iz ŠK Krško, njegov klubski tovariš Igor Žitnik pa je prišahiral tretje mesto. Evropski pokal v Dobovi V Dobovi je 11. oktobra potekala tek- ma za evropski pokal v ju-jitsu, ki je bila prva v Sloveniji nasploh, sočasno pa je potekalo tudi peto tekmovanje za pokal Brežic v počastitev praznika Občine Brežice. V mladinski in članski kategoriji je nastopilo kar 322 tekmo- valcev iz 14 evropskih držav in dese- tih stovenskih ju-jitsu klubov. Najvišje uvrstitve so dosegli tudi domače tek- movalke in tekmovalci iz DBV Katana Globoko. Med mladinkami v kategoriji ženske nad 68 kg sta se na 3. in 4.me- sto uvrstili Maja Ferenčak in Valerija Bogovič, v kategoriji moški do 68 kg je 3.mesto osvojil Dejan Harapin, v ka- tegoriji moški d tudi stnunlcwsko složfiost. PROT1USLUGA?! - Če je novtnar- Ka R^'dia Sneiice ob nedavni otvorit> vt fcroiiščd v Brttžtcah župana Vbj»- luvarovaUpfeddežjem,kajbožupan stortl ta Radk» ob njtttovi 4 VILI IN VERA - Na zabavi ob 75-letnici Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo sta se zopet sre- čala znanca študentka slovenščine s Češke Ve- ra in predsednik Društva Karbid Senovo Vili Pla- ninc - Bulič. OOHOD" - Kdo öi lahko zamenjal vodfo oddel- kazapravneinsplošn« za6e\e na Občim Krško Franca Pavfina* k» si ž«U »a nwsio genetati+ega «firektorja Siovenske poliqje? OI>w:rijilC «*»etoes :cc.i nagradna križanka C^B i AVT0R: ¦ PLAHA 'trRil'ti* IUAU -«.A MLEČNI . ^V- **t§^ ^^HA i MATJAŽ G0ZDNA (SGOURNEY TAVČAR 100 IZDELEK Ü,«»U»K % JPJHr*' I^Hr HUDNIK j j™^™>: , ZLUKNJAM, _ ¦ , Dccuir a i ORAN JE V ^X mSsER fBDELOWUic! ^»a,,^**'^ MUSER I ' INPOPRAV-S«. Ul&rcalLornawolm sosed \ i 1 i 0KRET ] J J 1 ! j j i : ZAsuK ČRNILO /• [ i ' ' 1 1 NEMŠK, *y?" ^^^r^^11^ 1 J^. ! DROGZA S™-r^T^ (THE™ RUDAR - i N1KELJ eR^ 1 m:ZT BOGEA 1 .^ ^& (THEODOR). . |NnA N. po| JARMA i cpnSA : I r^. ^A ADORNO LINDA NA POL M4OIF E"OSA \ '^ ^B A°O«NO EVANS SUHODREVO NA0JE -----STRiNA ' \ \ /^B !r__ OKRASNA LUSKINE \ /^^^M SOZVOK ' SREDOZEM. ROMUNSKA V 'W TREHTONOV "«TUMA j TELOVADKA X^^ II COMANECI SPREMIN- ^^*^^ j i , . JANJE j j ! j TEKCEZ j SMERI ¦ ¦ 1 ...IN i VOZNJE | STRN i LUKANA LEWIS i 1 nnen YU LETAL-SeSeRU „CARROLL 1 «JIU SKADRUŽBA "akko*' • SPREDNJI "benetke" tepec' l i DELGLAVE j | BENETKE BUTEU ; | KRIVUUA ! SPREMNI VFIZIKI I P0JAV WATLai ! NEC(TOMAŽ) BETEŽEN UROj KRANJ LKAÜirE «"«O DODATNA ^ IZSTAREGA pS,ČEK | OBDELAVA HLEBČKOy __ .. TKIVA________.______l_............... _______ KUŽa' ^ | 7.GRŠKA PRIMOŽ 1 DAVO NSMŠKI CRKA TRyBAR ; KARNIČAR FILOZOF ------------------\ • DOMAČE i ! (THEODOR) pRVA | ORIENTAL. PREBIVALEC ' VOKALA I SUKNO i ; ! SEMIČA___1 ' MITOLOSki T VELIK riAi ) -J a L KZ Krka kmetijski material gradbeni material - VSe Za VrtiČkarStVO lokrasno grmicevie loncnice sadne sadikel gospodinjski plin IVAN IN MARIA d n o. Oö potoku 9 8270 Krsko. lei 07 49016 OS Tel fax 07 492 66 06. el pasta tprrunovec a car si UNETIČ d.o.o. ^ nova lokacija nasproti centra TA - BU v obrtni coni vulkanizerstvo - ročna avto pralnica - prodaja pnevmatik in ALU platišč - menjava olja - trgovina ^ tet.:07/4921»07)CSIW:03166S4S5 Trjovina in servis biro opreme «el.: 07/348 1170 RAČUNALNIKI, TISKALNIKI 1 MONITORJI Gostinci, pozor! racunalniski programi Zct 3°^^'nc^ (v windows okolju) Oekin VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET, BAR, RDČNA AVTDPRALNICA CKŽ 132 B, 8270 KRŠKO TEL.! D7/490 34 7D, FAX! 07/490 34 71, Q5MS 041/697 B39 POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJE -kadrovsko-pravno področje (delovna razmerja, akti,...) -vodenje poslovnih knjig -podjetništvo Anica Koprivnik s.p. ^^f Cestakrškihžrtev132/b ^270 Krško HÜJ7 490 48 00, GSM: 041 481 698 ^" PROD/UALNA NOG AVIC IN SPODNJEGA PERILA Unetič d.o.o. • prodaja nogavic POLZELA - spodnje perilo za moške in ženske kopalke LISCA. TRIUMPH I Poslovni center TABU Krško. CKŽ141, tel 48 80 42^ oglasi Plvr^pi APOLON d.o.o., gostfhstvo fn turfinfyi, Dalmatinova 3 Krško, tel.: 07/ 4§ - ö2- 360 f illjj^^.i „žB^BbS^^" IPvP^tf^ VHnM w ^((^«p^w^BPFBB^IBBW^TB ^i^^^^ H^MI^aHilMiHHilHHfHHIiB Ü PfpDI PO NAROČILU UifcLLCE ^ -DOSTAWHRmNA DOM jZAKLJUCENEDilÄ do 40 oseb (po doj^Bu) KeLOVNI CAS» ¦ ;Hsak:dan) W PON-PET 8-24 SOBOTA 8 - 01 NEDELJA11-23 ^t, *» '•'¦¦¦¦¦¦'¦ ~*m*»^ •¦----------v, (5. i-iiiLiioi7i4?t iirri TTo^WjiEViL7JCf7i>uiaa3 FRIZERSICI SENOVO, Bohoreka cesta 11 SC-7UD1O (BIVSEKEGUlSÖE) 77Ü WI *¦L> Tel.: 07/ 48 81 927 A JsTlHsls)s7l "^^P®n- = P^=8 = 10yr» Ste se naveličali svoje pričeske? Zelite popolno preobrazbo? Pri nas boste našli vse to in še več po izjemno ugodnih cenah: • STRIŽENJE • BARVANJE ¦ UČENJE ¦ÄMilJf>Itl:llllMVJ!llJJ;lM^!f/il^i^?iJJ:J ObzorniK oktober 2003 39 ZAD0L60 IN BREZSKRBNO ZIVLJENJE Jabolko je vir številnih vitaminov, mineralov in drugih hranljivih snovi, ki varujejo naše zdravje. Pektin, ki je v njem, znižuje holesterol, flavonoidi preprečujejo bolezni srca in ožilja, netopne vlaknine pospešujejo prebavo, tanin varuje zobe in dlesni... Pojejte vsak dan dve jabolki. s*===žr^\'\ /A if /A i /\ O // P A (T /^y^ Iri \1 ir\ \ ] lt\ L, ^ ^L Qj lr\ ^^^življenjsko zavarovanjef Zlata naložba je kvalitetno in celovito življenjsko zavarovanje, ki vključuje tudi vse prednosti in ugodnosti dolgoročnega varčevanja. Z njo si boste zagotovili bogatejšo jesen svojega življenja, če se vam kaj pripeti, pa svojim najbližjim omogočili socialno varnost in neodvisnost. Izbirate lahko med številnimi oblikami in možnostmi zavarovanja, tako da bo Zlata naložba resnično ustrezala vašim željam in potrebam. Po preteku zavarovalne dobe (ob doživetju) pa vam ostane le še odločitev, kako vam naj izplačamo zavarovalno vsoto. V enkratnem znesku ali rentno? Oodatno zavarovanje za hujšo bolezen sedaj zajema kar 11 vrst bolezni. Ob pojavu katere koli izmed njih, se zavarovancu predčasno izplača 50% zavarovalne vsote. Zato, da bi bilo premagovanje bolezni lažje. P.S. Dlje boste živeli, dlje boste uživali rento Zlate naložbe. AGENCIJA AMFORA d.o.o. Cesta krških žrtev 137, 8270 Krško, tel.: 07/490 28 30, faks: 07/490 28 31, e-pošta: zm.amfora-krsko@siol.net Zavarovalnica Maribor d.d. .Cankarjeva 3, 2507 Maribor, tel.: 02/2332 100, faks: 02/2332 530, e-pošta: info@zav-mb.si, spletna stran: www.zav-mb.si