-----    89   ___
nAmerikanski Slovenec" priobčuje v 7. št. naslednji dopis iz Londona od našega rojaka Aleksandra Tomana: John Buli (Anglija) je ravno zdaj obdan z  homatijami in nevarnostmi,   kakor še   malo   kedaj
v zgodovini.
Pred par meseci je ponosni Albion poslal močno ladijno krdelo v „Zlati rog", kakor se morski preliv pred Carigradom imenuje, da iztirja od sultana pravice tlačenim Armencem v mali Aziji. Skrivni nagon mu je pa le bil, si kolikor mogoče si turških dežela v slučaju razpada tega cesarstva, prisvojiti. Kazal se je, kakor bi on mogel ukazovati ne le nasledniku Mohameda, ampak tudi vsi ostali Evropi. Druge vlade, poznajoče perfidnost Albionovo, so slutile njega pravi namen, zato se je angleška dobra volja, pomagati Armencem, omlačila in turški meč divja med   tem   nesrečnim    narodom   ravno   tako,    kakor
poprej.
Ni še štiri tedne tega, ko je angleška vlada vkrcala. 1500 vojakov, kateri so imeli nalogo, da vpokore ashantee škega kralja Prempeh-ja in to radi preziranja neke zahteve angleškega governerja, kateri vlada angleški teritorij nahajajoč se v soseščini imenovanega afrikanskega kralja. Šest mesecev so poslanci tega kralja v Londonu čakali in prosili, da jih kolonijalni minister Chamberlain sprejme, naznanili so celemu svetu, da se njih kralj v zahteve angleške vlade uda — toda vse to ni pomagalo nič, angleški vladi ni bilo dosti in smrt in pogin so nesli med uboge ondotne divjake edino le v svrho, da zadoste svoji deželohlepnosti in roparskemu nagibu.
V južni Ameriki, kjer so Angleži sosedje republike Venezuele, gledajo poželjivo čez svoje meje tja, kjer leži zakopana zlata ruda v Venezueli in leta in leta že skušajo na vse načine to svojo željo vresni-J&ti Pripravljali so se zadnji čas s silo orožja kratkim potom naskočiti zlate bogate kraje, pa Cleveland, predsednik   Zjedinjenih   držav  je   čvrsto in mogočno
zaklical John Bullu: Stoj! Ni Američanom, ni nobeni evropskih vlad ni dovoljeno svoje že obstoječe tukajšnje kolonije povekšati. Predsednik Monroe je to načelo zapustil kot neprecenljivo svetinjo severo-ame-riškemu narodu in kdor se ne ravna po besedah tega načela, proti temu se bo vzdignil celi ameriški narod z orožjem v roki ter ga pognal nazaj čez morje". Tako moško in čvrsto je govoril Cleveland angleški vladi nasproti; amerikanski orel je zavrisnil in ta vrisk je odmeval v vseh srcih ameriškega ljudstva. Kakor bomba je Clevelandovo poročilo padlo med angleško ljudstvo. Ljudje So strmeU, sapa jim je uhajala in popraševali so se: ali je to res! To mora biti le volilni „trick", čas predsednikove volitve se bliža in Cleveland hoče zopet voljen biti ter se hoče na ta ceni način volilcem prikupiti. Tako so ugibali pa motili so se. Vsa poročila kažejo, da so Američani pripravljeni „Monroe doctrino", ako treba tudi z vojsko vzdržati.                                  (Konec sledi.)