Stev $2 «STJOVFNSK! MAR ПП» Hrte 7. aprila. $t Г.-ТП 5. Ivan Albreht: , J. Zupančič: Velikonočni govor (Anno Domini MCMXXVII1.) Se vem, kaj bi dejal za ta slovesni čas. Težko, težko je menda vsem med nami in bolj prijetno bi bilo nam v črni jami ko da vstajenje zdaj praznujemo pri nas *Te deum» eni, «Miserere» drugi nam pojo. Komu verjame človek naj v tej obči zmedi? Jeiii resnica zlata vedno v mirni sredi? Zaman razbrati pravo trudi se oko. Imam prijatelja in Stud mu je ime, srd vsemu, kar z lažjo nas plehko veže, strupeno nas v meso in mozeg reže — Prijatelji, pošteno, roko na srce; Zaman je Irpel Krist. zaman ie vstal!... Da stopil danes bi med nas, bi ga pobili in mu potem pogreb slo\>esen prirediti in kamen še na grob, da bi bolj trdno spal. Pustimo to! — Zavesa! — Saj ni res. Vse je lepo in blago, prav med nami in v slednjem srcu se zgolj Aleluja drumi in delež naš je Jagnje iz nebes. In eno smo v ljubezni zvesti vsi: na petek veliki bi radi našli Pusta tn strupa polna srca so, molitve usta, vse v božjo čast in blagor naših dni. 99 Vstajenje' Marija G rosi jeva: Kalvarija Kaj vi ješ v nedogled se strma smrtna cesta, predzadnja muka božjega edinca, glej, z biči ga podžigajo biriči z mesta, ko klone noga mu, vsa težja kot iz svinca. In les vrh golih ram leži kot kamen, zajeda se v razbičano telo, a sinje ustne dregetajo: »Amen, Gospod, če hočeš, pa tako naj bo!» sredi dveh križev vkopan, a kralj na njem opljuvan. Na c\fetno nedeljo kralj med Caheji, prvi kovač, ki dvignil je kladivo, da bi drugim srečo koval. Na veliki petek ob treh je imel žeblje v kosteh in trnjevo krono na glavi. Križ se je vzpenjal k nebu, z net dolžno krvjo opran, sredi dveh križev vkopan, a kralj na njem opljuvan, ponižan, z hiči razsekan in poln ran ni bil več kralj v Judeji — žig razbojnika so mu pritisnili farizeji- ln šli so po svetu črni grobarji, v škrlat in svilo so se zavili, svojim hlapcem ko dali kute. ves sok so jim izsesali in kri izpili, kot žive sence so jih po svetu pognali oznanjat čudo vstajenja. A sami na grobu sede in se kutam reže. kamen k tlom tišče in nikogar na grob ne puste, da bi ne videl največjega čvda metamorfoze: kako čepel fe na veji Cahej. a zdaj sedi na nji farizej, kako trohni v zapečatenem grobu kralj Z razholjniškim žigom na čelu in kako so črni grobarji privlekli iz groba — boga, Vsako leto imajo grobarji vstajenje, na svetu ie vsako leto več kut, na vseh vejah sede farizeji in trhlo deblo se kar šibi. A kralj;boQ še vedno na križu i 'isi. ves krvav, opljuvan tn poln ran čaka vstajenja zaman. > 11111 f II (f П11111111 r..... Velikonočni običaji pri Slovencih VelikonoČ, praznik prebujenja in vstajenj-i narave, obhajajo na deželi mnogo slovesnej-šp ia г mnogo večjo svečanostjo, kakor pa v mestu. MeSČanu je praznik le dan počitka ia razvedrila, kmel pa praznike v resnici doživlja. Vse njegovo dejanje in nehanje je v nekaki notranji zvezi s pomenom praznika. Zalo so se na deželi vse do današnjega dne ohranili stari običaji, kafere je lako zvana moderna doba drugod že davno izpod rinila lako, da jih mlajši svet, zlasti pa mestna mladina, niti ne pozna. . Kakor *e poedini kraji razlikujejo po narečju, tako so tudi običaji oh raznih pravnikih in svečanih prilikah različni. Zlasti velikonočni običaji so pri nas zelo slikoviti in pestri ter precej strogo diferencirani po raznih pokrajinah. V Ljubljani Velika noč je za Ljubljančana poglavje zase. Z naravo vred se prebudi iz mrtvila tudi Ljubljana in njeno prebivalstvo. Zanimivo ho ogledati si Ljubljano, njene šege in tradicije o veliki noči in jih primerjati z onimi na kmetih. Najprej običaji. Па Ljubljančani kljub temu, da so framazonsko navdahnjeni, kar smo že nedavno omenili, radi moliio in radi zahajajo v cerkev, drži. Zlasti o postnem času in vse dni velikega tedna. Takrat pohaja io in romajo od cerkve do cerkve, ogledujejo božje grobov e in jih primerjajo, češ, da je nunski lepši od frančiškanskega dočim se drugi zopet navdušujejo za križan- skega ali celo za viškega. Silno tudi spoštujejo vse tradicije in zapovedi Veliki teden ni baš najboljša konjuktura za mesarje. če Izvzamemo oba praznika. Za ta dva dneva se namreč Ljubljančani bogato za To že z- jestvinami. celo preko purrebe kakor bi se hoteli oškodovali za oost. K tradicijam spada v prvi vrsti problem gastronomije odnosno gurmanstva Ljubljančan hoče imeti za praznike bogato obloženo mizo, četudi je poprej stradal In pazil na vsak dinarček Sihiti se rnora miza pod težo polic, irnjatl s hrenom, pirhov in pomaranč. Uboge gospodinje ves teden begajo po trgu. iščejo in love mleko, tarnajo, da ni -našla in tudi med -im ni oo volji itd. Toda s tem za gospodinje Se ni konec trplienia So še druge skrbi kako bo pek spekel potice? ln da jih ne ho za-žgal a!i prisinodi! ali ccio zamenial? Je križ s peki.., In pomirilo se šele gospodinje, ko lo v soboto popoldne mahnejo v cerkev S polnimi jerhasi in košarami gredo do žegen Ce potica nima žegna, Ljubljančanu ne tekne. Za praznike se Ljubljančani založe in goste, da bi jim človek očital, da so gurmani. To pa ni res. kajti poleg vseh dobrot ki iih uživajo, si grene ptaznike s posebno ledjo. ki prav gniovo ni gurmanska posebnost. To je »aleluja» Kisani repni olupki, ki baš ne gredo posebno v slast, spadaio pa k tradiciji So baje spomin na slabe čase. nekateri celo zatrjujejo. da na turške Med tradicije spada tudi zavezanie zno-nov na veliki četrtek, umivanje nog v stolnici 12 starčkom in vsi ostali cerkveni obreda in ceremoniie. To so dejstva, s katerimi L'ubliančan računa Omeniti pa ie, da ga poleg tega tudi zanima, kako reki gospod škof pogosti tistih dvanajst starčkov in kaj iim servira za obed. V Ljubljani ie tudi ukoreninjen običai. da se potem, kadar so zvonovi zavezani, oglasi v cerkvi raglja. To mora biti. In da ie raglianje čim efektnejše, kupuiejo roditelji tudi svoji deci ragl-e. Ta ^;oni potem tisto vretence do onemoglosti tako. da človeka ušesa bile Deca ima s tem seveda ve!iko vesel ie. za fin tiče je pa tudi posebna rrdost, ko v soboto zjutraj svečenik pred cerkvijo blagos'ovf ogenj Zrgnani ogeni nos i to n3to po hišah in pnkadt? stanovanfe Seveda ne brezplačno, toda cene za tako tislugo niso Pksirnne in te to prepuščeno darežliivosti in gmotnim razmeram stranke. či:e stanovanje ic bilo deležno blagoslovljenega ogri'n Velika noč pa ic rudi za Liuhliančana atesti pi za LtirMiančnnko. še posebnega pomena. Ze štirinajst dni poprei so avirira-ni in mnb'lizirani vsi kro'aći. šivilie ne vedo. kateri bi najprej ustregle in modistke fn.ato dela čez glavo. Za veliko noč hoče biti Lluhllancan nov. pri velikonočni procesiji hoče paradirati In če je velikonočna sobota lepa In solnčna — sam bngj varuj, da bi deževalo — se nališpaio. na šarijo ln »naštImajo< Ljubljančanke, da je veselje. Vse ie novo, vse dehti. živiitMve kipi iz niih in res jc. da te velikonočna sobota nekaka pomladna in poletna revija novih toalet, pomladnih klr-bučkov. čeveljčkov- itt vsega drugega, potrebnega m nepotrebnega. Seveda v tem pogledu tudi noče zaostajati močni spol in tudi mošk' paradirajo v novih oblekah in svršnikih. Procesne so za Ljubljančane zelo privlačne in v soboto popoldne jc vse mesto na nrurah. L.mbliančam pa niso zadovoljni z eno procesijo, marveč hite od nunske k frančiškanski, od tn v Trnovo in zvečer v bajno razsvetljene Križanke, mnogo jih celo maha ob 4. zjutraj k cerkvi srca Jer z u sov eg a. Omeniti je končno še običaT, da si v soboto vsak Ljubljančan, ki spoštuie tradicije. umtie obraz v hipu. ko zopet razvežejo zvonove Ljubljančani namreč veru-leio. da ostane poten obraz vse leto lep... 7.a praznike se pa Liubliana skoraj izprazni Ce ie lepn vreme, jo najmanj dve tre-t'in' Ljubljančanov mahne iz mesta, na Srrarno goro. na Katarino in druee izletne tfv-ke. edino sport ljubeča publika ostane doma Na Gorenjskem prične velikonočno razpoloženje in « prazniki združeni običnji i/p na cvetno nedeljo. Mladina ie * postu prepeva samo velikonočne rwr-mi. in vsakogar, ki bi poskušal kako druge vii.-> opominjajo, če ie ne z besedami. pa /. jeznim, zamčevalnira oogledoni. Bog ne dnj d& bi kdo zufiel kako poskočno in razpoeajf» no pesem V pondeljek velikega ledna pa i*-vlečejo podstrešja svoje mglje in to od male tablice pa do velikega ropotca preden zavežejo zvonove, ki tgredo v Rim«, ka kor pravijo. rofMtla in raglja mladina na vseh bnneih in kraiih od ranega jutra dn рпкпе Ko етгоро?е raglja v r*»rkven»*m sini pu. je žp ve« vaSki drobiž zbran pred ррг kvijo Nekaj časa ragljajo okrog eerkve. nato pa jo uber^jo po vasi, neprestano ponavljajo? veliko tedenski ropot. V nekaterih krajih razbijajo tudi zaboje in pravijo, da boga strašijo To traja vse od vslike srede do ve like sobole. Prvi glavni dm je velika sobota. Na vse zgodaj zakurijo pred cerkvijo , in lo pred glt»viiitn vhodom, sveti oget.j Vsaka hiša «e mora preskrbeti i njim Eni nesejo domov ostauke ž«rjavice, drugi pa prižigajo raznr-predmete, «ia jib nato položi rm domaJip 02 njisče. Najbolj običajno je pten^šinijp $vet»*gfc npnja џ k rešilno gobo. Večji aH manjši komad. w knr je merodajna »»ddalienost od oer kva. navežejo na prižgo gobo pri ?vp. tem ognju in jo nato neprestan»» vrteč, da nf usanip. nesejo domov, kjer najprej pokadč vse prostore od kaSfP do kleli od «vinjaka do hleva, nato pa -vržejo na ognjišče in pri «tavijo velikonočno gnjal ler »bročijot pi-rulie. Knkor je odhod zvonov v Kirn težko pričakovan trenutek, prav tako zopel ležko čakajo. da «e zvonovi vrnejo Ko se na veliko •nboto zopet oglase iz eerkvenih 'in. takrat pravijo, da leče z.Iata voda. ki oPi-sli kožo iu ez>1ravf najrazličnejše bolezni V««, kar more hifl k potoku ln ee tamkaj umije, drugim pa prinašajo vodo domov Najbolj n veča no je vstajenj»», k* че obhaja deželi običajno le v pohoto /v*»fer s procesijo Vstajenja =e udeleži vse, kar sse le nib Ije K proeesiii trrede tudi ti=li ki «irer h<»z.it hrj»m raiSi gledajo od iimnj Пот» n=1nnejn le bolniki in varuhi. Pri rstajeniu prvič zagr me topiči ali mornarji in vsaka fara pi šteje v svojo sveto dolžnost, da je v procesiji tudi godba Po končani procesiji «e zbor«» starn in mlado pod va^ko lipo. ki^r črkit na vaška do. klela, ki nesejo k >žegnn* O oni ki «e prva vrne pravijo, da »e bo še v lisiem lelu ?■> tovo poročila Vjej na čast zajjrme ^si topiči Zel« vf>žno opravilo je na veliko soboto Midi »bročenje« pirnhov Zbirajo jih že «kozi ves p-int Zredno«t imajo jnjca od ?tarili kokoši To pe zato. ker so močne|S,-> in od-prrneisa za »Strueenie Pravi gorenjski pi-rtih i morajo biH rdeči. Pi^ine piruhe so 00-v7pH self po drugih krajih, zlasti pa po Bp-Irkrajini \a velikonočno nedeljo je vsa vas z* na vse z.godaj pokonci. Ob prvem evitn zndoue zvonovi in grme topiči. da se razleua rnl vn^i «■lo vasi Fantje med peboj tekmujejo, kilo zna bolj nabiti, da poči kakor »največji ka non «. Po končani jutranii masi zbere vsa družina k velikonočni gostiji, pri kateri pa «p ne sme uporabljali jedilnega orfwlja. marveč se mora vse lomiti in trgati z rokami какот «o to delali apostoli pri zadnji večerji Po gostiji pridejo na vrsto piru^i T r sktele src di mize jih zbirajo in preskušajo r lahnim tikanjem po zobeh. Prednost ima|o oni. ki zvenA tr5e Ko so jih zbrali. pr.;čno t^lrucalit Eden drži piruh, drt.igi pa lolč? najprej k»> ničastl del na koničasti, nalo pa zopet |opt na tojii. dokler ni eden razbil Razbiti рчтић je zguba Ponekod piruhe f mesto niih ponekod ludi pomnrance) seknio. ponekod pn »lakalijot Va zeleni trati poleže nekoliko nagnjeno '2 palici irt po niih »puščajo piruhe Kdor z,ndene sosedov plrnh. ie debil in na «(•rotnik mora plačati Med slare vellUonoČ-n*> običaje pa spada tndi uživanje vtleluje« To je nrav okusno pripravljena jea ulica Na Notranjskem Velikonočne stare šege in običaji Notranjskem se bistveno mnogo ne razli-kujeio od onih na Dolenjskem in Gorenjskem. Lepe tradicije scer izginjalo in namesto ü'ih prihaia tndi ла Notrainskem nov način življenja, prilagoden modernemu napi tdku ter sedaiiiiin gospodarskim in soci-ialnim razmeram. Stari Norramci so se krčevito držali svojih običajev. nf dolgo, ko so ljudje točno, vestno In po vseh cerkvenih predpisih držali 40-danski oost Oh slndkem makovničnem aH ob irdetn ovsenem kruhu so preto'kli post in nato >e na velikonočno nedelio nastopilo v hiši pravo pieroienie Na mizi se ie poiavll bel kruh in pole« te^a želodec, sniat. potice, pirlii in hren, vse seveda blagoslovljeno. Ponekod pa ie postavil glavar družine na sredo mize na cvetno nedelvo blagoslovliene olike a pod nie toliko pirhov. kolikor ie h lo članov družine Simbol miru in «orave se ie družil z veselo «Aleluio!« Moderni časi so naravno rzpremenili tnd: način ?.iv1jenia naših Notranicev. ki splošno še vedno vi-M>kn cenijo stare običaje. Ze na cvetno nedelio se pričenja med mladino sekanje pomaranč, ki traiu ves ve-'iki teden ter se stopniuie na veliko soboto ozironta oba praznika. Pred voino so h ti takratni avstrijski kraicarii prav primerni za ta posel. Med vojno m prva leta po vojni, kn ie avstrijski kovani denar izginil ter ga nadomestil papirnati, ie sekanje skoraj prenehalo Polagoma pa ie zadnia leta /,opei oživelo. Dobri sekači so si shranil) kiaicarie. i:h opilili in ? ni ini seka o. da ie veselje. Ta »domači sport* pozna -^гип пшга sekać globoko vsekati pomarančo, da veliu, da je noveič popolnoma skril Drugo pravilo Pa zahteva, da ce novčič prime lupine Sekajo ali za denar ali za pomarančo. Sekanie pirhov sc prične na veliko soboto in je še živa line iStr nes;o se-kan.ie pomaranč. Sekanje tz\aiaip n:i več načinov Najenostavnejši način ie. da položi,-pirli na tla ob kak hišni zid Sekač ninra potem pjrh sekati iz določene razdalje. So nekateri tako izurjeni, da zadenelo pirli trdi na 10 in več korakov Dragi nač n je ta. da lastnik drži pirh v rokah med palcem. Seveda se dobe pri tem poredni sekači, ki raie meriio na palec ali v roko, samo da lasttrk potem mi'o zapoje; »Av, av!« Tretji način je zanimiv in n! povsod v navadi. Po nekaterih krajih iaice nasade na drobno palico ler ga mora potem sekuč v zraku sekati. Največto živahnost pa vzbuja med Notranje! trkanje pirhov Tu se Doredneži preskrb^/ umetnimi pirlii. največ s tako-z\animi »smolikami«, s katerimi skušajo naivnega nasprotnika prevarati za iaice. Seveda so zelo redki slučaji, kaiti vsakdo poprc.j pirli temeljito preizkusi ig ga ogleduje na vse strani, končno pa ž ni'm potrka na zobe. Takoi spozna, ali je pirh nravi ali »sniolika«. Ko so pirhe tako preizkusil:, se začuje kralko geslo: »Spčka! Tresk1* Ali narobe In že ie končano... Nekateri ktrečki fantle so v tem poslu zelo izurjeni in prineso domov do 100 ali še več pirhov v enem dnevu. Vse to se vrši ponavadi pred farno cerkvijo ali pa na vasi. Prcneso pa tudi sc-кг-nie pirhov in trkanje v razne Gostilne,.. Velikonočno življenje v družim poteka Nctranicu v znamenju veselja, miru in družabnosti. Naisvečanejši trenutek ie v nedeljo po prvi maši, ko se prigrizne »žegen<. Diužina se zbere okoli mize. (iospodiuja p-inese na mizo narezan želodec, šunko, kose potice, velikonočno iaice in hren. Po kratki molitvi prično prigrizovati košček za koščkom. Vse drobtinice tn odpadke pa z največjo skrbjo spravijo in zbero tei jih potem gospodinja sežge. Za naivcčji greti Spisala Marija Grošljeva: Iz življenja Zajčkov Rjavo-srajčkov Velikonočna basen. Jutranji solnčni žarki so objeli sveži vrh stasitega bora, da so se bujne isle zalesketale v jasnem zlatu. Majka obilejia zaroda, gosüa Zajka je po krempeljcih pristopicala v zračno spalnico svojega zajčjega drobiža in odgrnila zelene zavese, da so solnčni prameni neovirano smuknili na mlade zajčje gobčke in se pokrili v mehke kožuščke. Majka široko odpre rnzkliani gobček in zakliče: »Otroci, vstanite. čas je ie. kukavica na streiii se vam roga in kliče brez miru: Kuku. kuku, zajčkov ni tu.« Pa ni zaleglo. Jakec liitrokrakec ie vlekel dreto, Mihcc PoDihec je v sanjah momljal, Pavček Hrustavček je sanial o sladkih korenčkih. Spelca Čeoelca ie skrivala svo-j tolsti trebušček Dod odeio in najmlajši Punkeljček Strbunkeliček je ležal v mehki zibki in molel vse štiri od sebe Poganjale so mu ood noskom prve brčice in prvi «lodaček mu je silil iz rožnih diesen. Sirotek je Imel slabo noc in je šele ob zori zaspal. Ker se potuhnjenci niso odzvaii. prime maika svoje lene otročiče za dolga ušesa in pomeče druirega za drugim iz gorke uostelie. Branili so se. oteDali so s tačicami, kobacali in cvilili. iezno do mehkem mahu preobračali kozolce, a sled.ijič vendar ubogljivo smuknili v svoje tepe. nove riave srajčke. Nato jih ie majka. gospa Zaika, t.a-govorila takole: »Dragi moii otročiči. Zajčki Rjavosraički. Velika noč ie tu. oprtajte si koščke, v gozd idetno po jajčka.« To je bilo veselega vzklikanja. Živahni otroški živžav na ie zbudil Punkeljčka Strbunkelička. ki mu je majka privoščila pokoini sen. Začel ie iliteti in milo prositi: *Ma.i-ka, jaz iti s teboj, ne ostati sam, psički pliti, lajati hov. hov. puške ookati pif. paf. In dobra jgosDa Zaika ie vzela še Punkeljčka Strbunkeljčka. živo pokor-co s seboj. Prvi jo ie brisal Hitrokrakec. za niim io ie pihal Mihec Ponihec. nato se je zibala Spelca Cepelca. za nio je skakljal Pavček Hnistavček. za niim ie korakala majka Zajka. zamajkoZa:-ko ie drobil Punkejiček Strbunkeliček in vlekel majčjco za repek. Skakal' so po travi in resjti. 00 veter-nicah in velikonočnicah. nreko korenin, jarkov in krtin, skozi grmovje in sip-čevje ter si veselo prepevali: »Hopsasa, čez tri gorice, idcirio oo jaička. nikdar ne bole nozice Zajca Rjavosrajčka!« Spotoma srečajo Veverico, ki jim ie iezno nihaje prekrižala oot. »Kam pa, kam. tako slabe volje«, vpraša gosna Zaika. *V Jelčin vrli. na orotestnn zborovanje kola iugoslovenskih Veveric, čule smo. da nam hočeio zanleniti vse češarke. In ti:« »Po velikonočna jeačeca.« * In skačejo dalie. Da sreča io ЈеЗЕа. ki ie nekam urno korakal pcoti gozdni jasi. »Kam pa. knm. doktar Ježek Bodica. g-i vpraša Zaika. »K sivemu Kuščariu v Skalnati grad. Sihček edeinček Martinček ie vrte glavil in švrkal oo prisojnih oečina* pa si je odščipnil repkbvo konico. Izr rem in zašiiem mu rano. nič hudega bo zraste mu spet In ti. milosliva? »Po velikonočna jaičeca.« In razideio se. Skoro so prispeli na cili. V votlem hrastovem deblu ie bila bogata zaloga laičec. sveta zaičja prastara tarna. Pokleknili so, so odprta li koščke in košare in iih zvrhom napolnili. Tudi Punkeljček Strbunkeliček ie dohil drobno iaičece v svoi mali košek. Vračajoč se. so zaoeli: »Hopsasa, čez tri gorice, polne so košare. varno dvjgajmo nožice. da $e kaj ne stare!« V veliki vijugi so se ognili lisičjega brloga, vesek) vriskali in zbijali Sale. Toda Punkeljček Strbunkeliček se je prehladi!, je staknil nahod in je začel kihati. Majka mu je obrisala mokri nosek. In Sli so dalie. Punkeljček Strbunkeliček ie začel veka ti: »Majka, busek buba.« Majka ga je odvedla za grmiček, pa mu ie kmalu odleglo. In šli so dalie. Toda. Punkeljček Strbunkeliček se e spotaknit, prevrnil košek in ubil jaj->ce. Maika ga dvigne in mu podari novo tičece. In hočeio dalie. Toda Punkeliček Strbunkeljček je omagal in se ni ganil z mesta. Majka ie silila nanrel Punkeljček pa nazaj in bilo se io bati. da ii izpuli mali repek. Ma.ika ga ie zadela štuoaramo in srečno so dospeli domov. Doma iih ie že nestrpno pričakoval strogi očka Olotlaček Godrniaček. Prinesel jim ie skodelice 7. barvami in čopič. Stepli in pulili so se za n.ie in začeli pomakati čopiče globoko, skoro do dna! da se šk«ropilo, curljalo iu liio vsenaokoli: po tleh, po jajčkih in po zajčkih. Jakec Hitrokrakec ie slikal rumene, s cvetočimi zvončki vse vorek okrašene, od poldne do ene. Mihec Ponihec žareče kot mak, okoli pasu pa- vijoličen trak. Špelca 7 banderci jc slikala jančke. Pavček Hrustavček na same oiščančke. Punkelj naredil najlepšo je sliko, s šapo namazal je piko veliko. In ker ie kibiciral zdai tam zdaj tu, ie bil koncev koncev ves pikast, lisast in marogast. Pogledal se ie v zrcalu, pa se je od smeha prjiel za nisani trebušček: imel ie vijoličen gobček, rdo-če uhlje, zelen rcoek. trebušček pa ves kot mavrica sama. Zajčki so se pražnle oblekli in odnesli piruhe malčkom v mesto. Seveda ie šel tudi Punkeljček Strbunkeliček '/ njimi. Stran в. «SEQVENSKT NAROD» dne 7. aprila. Štev. 82 velja, ako bi kdo iz malomarnosti metal drobtme na tla. Ni potem hujše zamere! Kakor pripovedujejo stari notranjski očan-c; oziroma žene. so v starih Časih praznovali »žegen« na velikonočno nedeljo Se z večjo pobožnostjo. Okoli mize zbrana družina je najprej molila cele litanije, nato so žegen pricrržovali kar pu ccto -dopoldne. ImovitejSi naravno so si privoičai mjno kapljico, ki je prišla navadno z dolenjskega Krasa m Goriškega odnosno Vipavskega- Na vetiko nedeljo miruje drugače vese-ljj.čei*je, harmonika še počiva v kotu. Na pciiedcljck pa se po gostilnah oglasi veseli in poskočni glas harmonike. Fantie se zbe-ro. pripebejö vaške krasotice in začno se vrteti pozno v noč. Včasi so se na ta dan ponekod bojevitejšl tudi pretepali, a pretepi so sedaj na Notranjskem popolnoma izginili. Le mate praske so še na dnevnem .redu. Notranjec je raie mireči in vesel. Letos bo pa na.ibrž po Notranjskem harmonika počivala, kajti gostilničarii si bodo dobro premislili, predno bodo pri županu vzeli »liccnco« z ozirom na tako visoko obiastno takso. Na Dolenjskem (Virenjec m Sotranjec «a povedala o veliVo-eojiim iesah in običajih na icmotih >to zjutraj s kračami, nepobar*ап:гт iajci, suhimi kranjskimi klobasami ia hrenom, na vrh pa petože vetrk itoljö. pa iti strah, da bi bit v sredia« voteLokrot bi ga oa nič ne bilo. ma*več ga ie okrug puWrupo ped ali pa s« več navzgor tn d->bra dva komotcA po taofcroženi vr je treba zbrati v«>e jerbase v eni biSi. da gre 1*1 sel hitreje od tek. Go&pcd dobe od vsakega jerbasa po nekaj jajc io se dodat&k v gotovini. Vsako delo je vredno plat:!?, delitev bo2kga «žcjnia» takisto. »Zegnam« ferbas P'>čaka do velike wedette Antral, ko st z bete dr-ažina pn jiirtratrji maši za mizo. Go4>odimja ga odgme. gospodar se prekriža. raame oajv-ečji nož. kuT jih pri trli. na reže gnjarj, nastrže hrena, olupi laica, razrije k.• Uič in velikonočna pu-jc. fn reda], bratje Vi seSLre. bo radi ca nai končana tfotfa doba tiheea in vztrajnega deta v teknadniui. »1 bode о?,лс1а na Sa letea teJovadišSa. PreselHi se bomo zopet na ia sveži zrak. ki tako dobro vpli- va na misel, srce m celo teto. Kaj bo 11 to? — Kakšno bo najt« delo spomladi? Narava se bo obdala s vtem svojim sijajem. Sveže zelenje bo pregrfiilo naše hoste in travnike. k> se in saje. Ptt&U bodo pričet: drobili vsepovsud svo>o drobno pesem, cvetlice рокг-nc'o «emtio Eez iii čez. Ali naj ostanemo rrti doma? — Net — f»05d?mo rodi rtn, bratje in se-srre, v mtado narav*» in veselimo se i mi kakor vse ostalo stvarstvo noveri v^stadenia. Izkoristimo ta lepi čas za pe&ztete vs»ko nedeljo, pustimo id nsini zaprašene in zatoh'e zidove naärh selili. Vsako društvo, vsak odsek naj priredi sleherni dan, ko dopušča ias. kak majhen ialet v naravo. Ne bojte se hoda nekoliko trr! T>m-Stvvi naj obišče društvo, okrožja nai se sesta-nejo na odrejenih mestih in "naj "»svetilo po nekoliko urni ito^i nekaj trenetkov skupnemu na-vcžbbn;u prostih vaj, nekoliko iasa рв tudi bratskemu razgovoru o oaSri stvari 1 Poteg so-di-s^ipline pri pohodu pa vladaj vesele I Prepevajie Пл^е 'epe narpdnc in umetne pesmi, da bo odiu-va'ro iz loga in gaja. da vsa narava za/ra. d se tudi mi vesetiriio njenega vstajenja. n]e*ie le.p< »e. V dnevih pa. ko nnm ni mogoče poleteti ven-kaj. b»dt polno fl-j&e letno telovadile Zanostke čintprej telovadmc« in urite se v vseh predpisanih ia prostovoljnih vajah tu prostem zraku Tukaj hhko pridejo d« veJjave tudi vu ona draS'va, ki nimajo še «volih telovadnic tn orodja. saj se da na p-ostem vežbati toKko rvadci Trobentači. izumite se zopet ra d->bo nastopov, pevd Zaprite, cridbe zaigrajte Ko pa bo <0ločen dan prvega peSizleta. naj »e reostant nrkdb! Vri se rs.topimo v bratako *oio fn daleč po na^i tepi domovini naj nas vodi naša sokotska pot! Sokoiska mladina Sokojstvo je tvorba «slovanskega duha Tvrt je v klel trpljenje in muke tvojega naroda in mu je dal Sok eist vo, ki je aa slovanskem severu zgradilo nepremagljive barikade na rodove iilavosti, odpornosti in aktivnosti Xi naroda na hvaIu, ki bi «e mogel puna^atl a s lieu o organizacijo. Tugi mi Jugoaloveni iaiumo svoje üokolMvn, ki je izšlo kol ono aa: severu maše, slovansko! Vse drugo ааш je tuje vsiljeno, nep<«tr»ibtio. Л najlepše kar imamo v Sokolstvu. to je na^a soknlska nniliviiua. naSa d?ca in na^ na raščaj. V Jugo^lovew)kem sokol s ke m Savezu je potrebna flislematična vzgojno-propagand na akdja. in «icer ne toliko zato. da se Me vilfcno dvigne oaäa sokolska omladina. tem ved mnogo bolj zaradi tega, da no ta, kolikor je imamo, trajno priklene k Sokol«!vu z vse mi vezmi moralnega in telesnega vlravja. da ee dobro vzgoji in da tako vzgojena aama pomaga zajeziti, zaustaviti in preprečiti moralno in fizično propadanje mladega pveta. ki dane« tal, po opolzkih eteaab razvnd mehkužuo^ti. iudnpga uživanja in brezumne ga bezanja od zabave k z»bavi drvi niže io niže v clobinp bolezni in propasti. Brezmiselni. a slepo Ijub^nijo udarjeni ali pa degenerirani «tarsi vieftijo «tvojo dpco ki se je tako rekoč še drži materino mleko, po plesnih dvoranah in hrupnih, pijanih veselicah. kjer se brezstidno razgalja vsa nagota pohlepnih strasti, spolnih ekscesov ln zastrupljajoč i h uživanj, da se tamkaj mlada življenja izpostavljajo okužen ju. da vene lepota mladih duä. da usihajo vsi ideali, preden so jim Se porasla krila, ki naj bi jih dvigala k ponosnemu vzletu v solnčne višave rvefeče ia radosti polne mladosti) Take mladine ne vesel) nobeno resno delo ne doma ne v Soli Vrtoglava, izmozgana. izžets ?e je blaži rana tn pokvarjena iera že izii I vela. ko Se živeti ni začela «trnSna le nie fixHoa izčrpnost, a Se straSnejwa je praznota srca in d užo — Irbel, od praznine in brez-duSnosti zevajoč kalup, ki ee zdaj-zda j sesuje! Taki mladeniči in take mladenke — to so Se starci in starke brez bleska v očeh, brez zdrave krvi v žilah, brez idealov v duši — sramota in rana našega časa in našega naroda! Ustna in lica cveto v umetnih barvah; to je Se najlepše oa njih t Ali se плј čudimo^ da je tak nebogtjenec že vsega da stoji na pragu v življeeje brez idej, brez smotrov, ohromela In tope kreatura, ki išče io «ajde svoj bedni konec — v samomoru! Nale deca in na« na rasla j — Io je dm* to. veselo pogl-ivje! V tem tesnem številu sokolske om lad i ne je združena mlada energija ■ kipečeea zdravja in zadovoljnosli, deU « volje. Svoj narod prem lajamo v sokolski omladini, v njej ca nn previjamo sposobnega zn vsako pošteno, resno, smiwlno in ?moti eno delo. z njo ga uspoeaH'jamo za vsak fizični in duSevni napor, njej lahko zaupamo in v njene roke lahko izročamo njega usodo! Ce smo jronosni na svojo sokolsko ornla-dino, smo ponosni na to, kar imamo najboljšega v Sokolstvu: poroštvo v sokolski oinlitdini utelešene pozitivne tvornosti, ki je zdrava in (tajna osnova bodofnosti domovine! Povej, kdor moreš, kaj stoji v Življenju naroda nan tem t Te fiste duše, ta radostna srca. te jekl™-ire mišice, ta zdrave rast. ta živahna pesem, to rodoljubno mišljenje, ta ponosna zave«t pripadnosti k slovanskemu Sokolstvu — vse to je naše neprecenljivo bogastvo, je čast in reselie našega časa in našega naroda! Naše je. naSe* Lepa in bogata je naša zemlja, a lepša in bogatejša je. kadar jo gledamo posejano z belimi in rdefimi cve+ori. ki se razsujejo po njej iz naših telovadftic Zdravo, mlndo, čilo življenje se razliva po naši zemlji iz sokolje omlruline. To omladino neprestano navduševati, vežbati in jo vnomati ,*a ideale lepote, dobrofe in resnice — to je naša poglavitna naloga! Dajte, zaupajte nam svojo deeo, da bodo s sokolsko omladino naprej živele v narodu kreposti in čednosti ve šib duš t E. Gangl. Jubilejne tekme Sokola II v Ljubljani Kot uvod v jubilej 20letnice svojega obstoja je prinedil Sokol II. v času od 35. marca do 1. aprila t 1. v telovadnici na realki društv^nf tekme vseh oddelkov, ki so prnv zadovoljivo uspele. Tekmovali so de<«. ni-raščnj in članstvo v vseh onih panogah, ki j|b gojijo sokolska društva v zimski dobi v «vojih telovadnicah, to je na orodju, v prostih vajah, plezanju in skokih. Novost pri tekmi je bila prosvetna tekma, ki je oblegala vnrašan.ja iz sokolske organiaaciie, o sokolski idejj in iz sokolskegn življenja. Poudariti moramo, da so bili uspehi prosvetne tekme skoro pri vseh otdelkib odlični Tekme ko se vršile w moško in žensko der-o ter moški norašfai dne 25 marca, ženski naraščaj 27. marca, članice 29. шкгш •o člane 1. aprila. Tekmo je vodil agilni društveni načelnik br Stane Trček. s pomočjo vadileljskega zbora, kot sodniki pa so fun-girali starejši bratje in sestre Tekmovalne vnje za deco. nara^rai fn rJaoiee so sestavili po večini vodniki oddelkov, člani pa so tekmovati v vajah zл višji, srednji in nižii oddelek iz I. jugoslov vsesokolskega zleta I. 1922 Disciplina. izvzomSi pri ženskem na-rašAnjn. je bila v obče prav dohra: tudi število tekmujočih' je bilo zadovoljivo, lahko pa W bito še večje, osobito pri moškenj {n Ženskem naraščaju. Rezultati tekem so sledeči t %en«be deee fe tekmovalo 20 deklir ter «o od 50 dosegljivih točk dosegle I Ručar Tilkst 495 ali 99 odstotkov. II ftarlah Heda ♦9 50 ali ft» odst.. III. Golja Adela 48.5 ali «7 odstotkov. MeSka deea je tekmovala * višjem in nižjem oddelku Dosegljivih točk 70. V višjem oddelku ie tekmovalo 7 dečkov ter so dosegli l <5ok!if Tx>jze «72 ali 96 odstotkov II %'Иек Ovido «fiOEj ali <»3 idst.. TT1 Pro chaska Jože 65.25 ali 93.2 odst., v nižjem oddelku 10 dečkov ter so dosegli I. Anžič Danijel «8.75 Bli «8.2 odst^ IL Lokar S^aša «7.75 ali 96.8 odst„ III. Menart Franc 67.25 ah 96.1 odst. Moški naraščaj je tekmoval v višjem in nižjem oddelku. Od 80 dosegljivih točk sta v višjem oddelku dosegla I. Stepišnik Milan 78.511 ali 98.1 odst. in 1'eČe Kaniilo 77.74 ali 97.2 cdst4 v nižjem oddejku 7 tekmovalcev 1. Longyka Bogo 78.12 ali 976 odst-, II. Or-žiniČ Albin 73 75 ali 92.2 odst., IIL Uutar Adolf 72 24 ali 90.3 odst. Pri ženskem naraščaju je bilo 8 tekmovalk. Od 60 dosegljivih tJ9 prirediti župni prednjaški tečaj. — 5 Da sc omogo» či čim večja udeležba na zletu. naj vsa društva uvede ie sistem štednje, kakor ga ima ž upa v Mostaru. Navodila za to oba javi br. Colic. — Izpraiewrtno komisijo za savezne prednjaške izpite za tekoče poslovna leto tvorijo hratje: predsednik dr. V Ahimik. Stane Vidmar (predsednikov namestnik), irg. A. Poženct, .lanko .lesih. Evgcn Lov* š-n in d". Tičar; namestniki (narnestnicc) pa so bratje M. Vojinović. D. Sulce in dr. Krajec ter sestre A Jujjova. D. Ihčeva in E. Skalarjeva. — Savezni prednjaški tečaji. Letos '•e višita v Ljubliani dva sa vezna prednjoška tcčnja: /.x vodnike tn vodnice naraščata in dcce bo od lf> do 29 aprila: za člane in Članice od 1 do 2S oktobra 1924. — Slavnostni kroj zn moški naraščaj JSS. Moški "naraščaj ic že iako nujno potreb.^» v ul primeren slavnostni kroj. Letošnja Clavna skupščina JSS je sprejela kroj, ka» kor ц-д je predložil brat Palčič iz Zagreba v sporazumu s 'ГО JSS, Kroj je ličen in ne bo drajj. — SokolsUc knjižnice. Opozarjamo s o« kolika društva, da dobe lahko nekaj кпј;д za obogatitev svojih društvenih knjižnic, in sicer brezplačno od Ministrstva pro» svete (Odeljerije za narodno prosvecivanjc) tu od Srbske Matice v Novem Sadu. — Sokohke razglednice. Jugoslovcnski Sokolski Savez izda serijo iako lepih sr>ko!» skih razglednic ki jih ie izdelal umetnik H. Smrekar. Ko razglednice i/.idcjo, se še povrnemo k njim — Pt.krajinski soknlxki zlet г* Skopliti. ki bo obenem veličastna manifcstadja n is šcjja Sok<»lsfva ob desetletnici obstoja n.išc države, jc pred durmi! Vsa bratska drit* štva ter vsi poedincishratje in sestre, nri» prnvljajte se resno za ta zlet j^o navodilih, od starcSitwtva JSS. Gostilničarska zadruga v Gornji Radgoni V pomleljek 2 t. in. se je vršil v gnsiil-■inški'ii prostorih g. Vujeca v Radcnch skupni sestanek gostilničarjev, včlanjen-h v (iostilntčarski zadrugi za sodili okraj Ljutomer ia Obrtnj zadrugi gostilničarjev, mesarjev itd., 111. skupina v Gornji Kadguii jc šlo za io, da se iziočijo gotilničar^.ki olir-ti iz sedanje Zadruge gostiUiiuičarjev, iiil-sarjev isd.. III. skupna v (iornji Raduoni ter da se jih včlani v obstoječo Uosiiin.čar-sko zadriiiio za s:xini okraj Ljutomer, ki spremeni vsled te razširitve delokroga svoj sedanji naslov v GostiniČarsk-o zadrugo za srez Ljutomer v Ljutomeru Posvetovanje je vf>dil zvezni načelnik g. Oset, kj ie obširno pojasnil namen in pomen organizcij ter svetoval navzočim, кај sklenejo izli>čiti gost Iniiarje iz sedanje skupne obrtne zadruge ter ustanoviti samostojno gosrilničarsko zadiugo Z2 sodaa okra» Gornja Radgona Po krajSi dtbaii jc b.l predog z večino glasov sprejet. V pripravljalni o<-*i>or so bilj izvoljen! restavrater v Gornji Radgoni Janko Kari^aŠ. gostilničar pri Kapc'i Rudolf H irvat, Domanjko Franc iz Radecicev, go^iln;čar iz Sl Juria ob Scavnüci Matija Doinanikn, kavarnar v G. Radg<*n> Janko Čirič. gostilničar v Apačah Karel Fürst in gostilničar v Gor. Radgoni Martin Pitonja Za na^elnSka pripravljalnega odbora je bil izvoljen Jakob Karbaš. Sprejeta so bila pravila nove zadruge, v katerih je tudi določba, da ie novoustanovljena zadruga članica Zve^e gostjlničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru. v šoli. Učitelj: Povej mi, Janezek!, katera žival se najbolj priveže k človeku. — Pijavka. Ivan Albreht: Prve velikonočne počitnice Nikoli ne bom pozabil tistih prvih velikonočnih počitnic, ki sem jih bil deležen kot študent. Prav za prav sem bil še šoiarček. a zadnji razred ljudske Sole «em obiskoval v mest« in sem seveda s starejšimi studiti vred jueaško priromal domov za veliko ooc. Moja gospodinja ie bila zelo skrbna in pametna ženska, vestna in poštena stara korenina, kakršnih je menda zdaj čedaije manj na svetu. Kolikor nas je stanovalo pri it;ej, se je zavzemala m po svojih močeh in po svoji previdnosti skrbela za nas ko za svojo lastno kri. Jemala jfc vedno na stanovanje samo kmečke sinove, če£ da so ji najljubši, dasi je bila sama prava »ljubljanska srajca«. Nadzorovala je traSe učenje m napredovanje; kadar je bilo pri komu v šoli kaj narobe, je bil doma pravi sod nji dan. Nu, poleg tega nas je-likala tudi v vedenju. Kako je treba vedno reči »Prosim« m »Hvaia«, tudi v trgovini, kadar človek kupuje. To nam je šlo najtežje v glavo. »Kaj bom prosti, če plačam?« smo ugovarjali, a polagoma smo se le privadili. Mimo tega ie polagala posebno važnost na pozdravljanje. 7 doma smo bili vaieni čislo drugačrrjh pozdravov, nego tih »e želela ona. Doma smo se pozdravljali: »Kam na greš?« — »Ali ste že oräll bi* vas9- — »Lepo ie dane«. Ali bo$ gnal popoldne past?« Taki in slični so biH domači pozdravi. Da bi pri tem pm-žigov ali klobuke. nam ni bilo mar. najsi smo jih tudi Imeli. vsaj po zimi. Gospodinja je vse te naše šes:e de-vala v nič i.n naročala, da je treba pri pozdjavu v lepem loku dvigniti klobuČek tn reči: »Dober dan«, ako srečamo sebi enakega, pri starejših pa: Klanjam se!« V mestu smo <-e ze dokaj točno ravnali po tem odločnem navodiln,. za jpo-čitntce pa nam je še posebej zabičila, da se moramo povsod pokazati olikiv-e in dostojne Ijndi. To bomo pa najbolje izpričali z vljudnim pozdravljanjem. Pred odhodom na prve velikonočne počitnice sem ji trdno obljubil, da se bom vestno ravnal po njenih besedah. In sem se tudi, brez zamere, prosim, prav pošteno sem drža' dano besedo. Ko smo se Študentje pripeljali s postaje na vas, bilo nas je menda Det, a jaz edini novinec med vsemi, sem s svojimi zavitki moško korakal proti domu. Spotoma sem srečava! svoje nekdanje sošolke ki sošolce, nekateri so imeli še sveže studenčke pod no--som. pa sem ktjub vsem svojim jwike-tom junaško vihtel klobuk in se jim priklanja]: »Dober dan!« Otroci so ftie gfedaii ko Čudo haza-rensko. so se nasmihali in brili nonce, jaz pa sem v v»tvišenem poOtilovaiiju teh neotesanih sirot tem boli vneto loa zal svoio oliko, ko sem opazil, da se mi smejejo. Ko sem prestopil domači prag. sem naiprei srečaj start deklo, ki me ie nekoč oestwrala. Brf sem dvignil k!o-1 buk in v otroškem altu zapel: ' »Klanjam se!« Dekla me je debelo pogledala in mi rekla »vi«! Zdai 5ele. zdaj sem spoznal moč olike! Materi in očetu sem se poklonil, se malo pomenkoval, potem pa po vasi, da obišoem sorodnike. Naj vedo vsi, da nisem bi' zaman v šolah! Tega jim ne morem praviti, kaj je pi^al baron Janez Vajkart Valvazor. z oliko jim pa lahko pokažem, kdo sem in kaj. Pa ti srečam po cesii Parteža. Par-tež je bil star pastir in volar in vse, kar je treba takih pokMcev pri najbolj premožnem kmetu na vasi. Bil je razcapan, da je vse viselo Od njega. Ljubil je žganje in žvečil tobak. Kadar človek ni bH nahoden, ga je lahko ovohal že iz precej znatne razdalje. Poleg lega je rmel ParteŽ Še eno lepo lastnost Preklinjal je namreč tako Kroniko, da se je kar bliskalo. Nikoli ni izrekel treh besedi, da se ne bi bil vsaj dvakrat pridušil. Ali Partež je bil star, preko petdesetih je že moral imeti. Zanj torej ne bi bil na mestu samo navadni »Dober dan«! Gnal je živino napajat in je krepko pokal z bičem, ko mu pridem nasproti, na vso moč prijazno zavihtim klobuk in zapojem v prijaznem naklonu: »Klanjam se!« Qj. ti gromska strela, kako sem se prestrašil. Se pokril se dobro nisem, ko začutim čez roko in čez lice ostro: »Švrk!« Klobuk odleti po tleh, Partež pa s hreščavim glasom : »Na, hudič zeleni, piškavi, da Se boš drugič vedel norčevati iz mene! Misliš. I kaj si. če po šolah hlače trgaš, niličč zanikamo!« • In je bi'o vmes toliko duš krščenih, da bi bila vas premajhna, če bi se bfic vse odzvab ParteŽeviin klicem! Roj otrok se je na vse grlo smejal in drl, ko sem ves rdeč in ko piruh pisan pobiral svoj zaprašeni klobuček. Jokal nisem, ali v srcu mi je bilo tako težko, da bi bil umrl od žalosti in sramote... Vse počitnice in prazniki, vse je bilo skaženo! In sem rekel potlej gospodinji, da je marsikaj lepo in prav, samo tisto za-stran olike pa. nak! 'Гека pa ne! Tudi na licu in na roki se je še poznal pa-sič, tako da mi je morala tudi gospodinja verjeti, kaj sem moral prestati zaradi olike. Car«jla «Vitju lepoto икш cunt* rvoj« .u IJ.ll » no,.»Ju« vtrtt c и- .mit '..urm.iian CAŽME SIMON eturlieiu pj Dieii(u»i>in jDraiclh od- .-tnal -i ko*: ilenerni irtdoüiat« lo ji ihrj-ili leaolo me* ton tn vohaoct