I v. Langerholz: Skrbimo za svoje zdravje! 2. Nezmernost. 1 o je strast, ki zasluži, da jo prav posebe po-sadimo na zatožno klop. Kogar se loti, postane v j resnici obžalovanja vreden suženj, dokler ga ne pahne v prezgodnji grob. Najbolj nevarna je gotovo nezmernost v pijači. ' Še voda ni dobra, 5e je piješ preveč; kaj šele tiste pijače, ki človeka upijanijo! Pijanec hodi okrog, kakor bi bil brez uma. Noge ga nočejo več nositi, jezik se mu zapleta, oko slabo vidi, uho nič prav ne sliši, misli se upirajo, spomin ga zapušča. Dan po pijanosti pa nosi težko glavor trpi silno žejo, in vse ga boli. Kdor se vda upijanljivim pijačam, čuti neraz-položenie v želodcu, ne more uživati ali pa uživa le s težavo tisto hrano, ki je za človeka najbolj redilna in ga najbolj krepča. Kri prične pijancu pešati, zato ga tako rado zebe. Živci njegovi so vsi razdraženi, da trepeče. Kratko: pri pijancu je kmalu vse narobe. In zunanjost pijančeva! Ne mislimo na njegovo obleko. Poglejte samo njegov zabuhli obraz, njegove motne, rdeče oči, poslušajte njegov raskavi glas in vprašali se boste nehote: Kam pa je izginila lepa, po božji podobi ustvarjena podoba tega človeka ? Res: lepega pijanca si še predstavljati jje moremo. Pijančevanje pripelje premnoge celo v ječo. Pre-mnogo pa umre pijancev tudi nenadne smrti: zadene jih kap, v pijanosti se pobijejo, potope ali ztnrznejo. Mnogim se omraei um, da morajo proč od doma, v blaznico, kjer radi ali neradi čakajo na božjo deklo, smrt. Jako huda je tudi Bpijanska bolezen", ki jo a 102 tujo besedo imenujemo ,,delirij;'. V stanju te bolezni vidi pijanec vse mogoče strahove in prikazni, postane včasih popolnoma divji in v resnici nevaren svojemu bližnjemu in sebi. Konec vsakega pijanca je pa go-tovo prezgodnja smrt ¦, Če vse to dobro premislite, ljubi otroci, boste ' že lahko izrekli svojo sodbo, ali je nezmernost pri-jateljica ali sovražnica vaše sreče na svetu. Če pa še pomislite, koliko je pijancev, ki pahnejo tudi svoje najbližje sorodnike v revščino in pomanjkanje — in oboje je tudi zdravju škodljivo — potem bo vaša sodba gotovo ta: nezmernost v pijaci je velika sovražnica Ijudskega zdravja. Skle-nili boste: Nak, pijanci in pijanke pa res nečemo biti. Le malo ali pa nič manj zdravju nevarna je tudi nezmernost v kajenju tobaka. Če vidimo dandanes med mladino, ki bi mo- b I rala imeti vendar cvetoce obraze, toliko /.elenkasto- I bledih lic in na njih toliko vdrtih, motnih oči, je temu krivo tudi prezgodnje kajenje. Prezgodnje kajenje? Ali mar nimamo postave, da mladež ne sme kaditi in da mladini do gotove dobe (16 let) ne sme nihče prodati tobaka? Imamo jo res. Pa vendar pride tobak tudi tem in še mlajšim v roke. Kako — o tem bi vedeJa povedati sedma božja zapoved. Vse postave bodo pa malo pomagale, dokler ne bo mladina sania spoznala, da je kajenje zanjo nezdravo. Strup nikotin, ki je v tobaku, izsuši kadilcu slino, ki je pri prebavi jedil neobhodno po-trebna. Če pa želodee ne more jedi prav prebavljati, kako naj da ostalemu telesu primerno hrano ? In če telo nima primerne hrane, kako naj bo zdravo! Če je pa tudi za silo zdravo, kako naj pa tako slabotno telo kljubuje bolezni, kadar se pojavi ? 105 i Dečki in deklice, nada naše bodočnosti, kaj boste rekli o tobaku ? Kdor ga še ni okusil, naj z njim nikar ne začenja; če je pa kdo, ki na skrivnem po-skuša s cigaretami, naj oimprej (najbolje takoj!) preneha. Ne bo rau žal. Zdrava in rdeča lica so vee vredna kakor tobakov dim. Pomudimo se pa malo še tudi pri nezmernosti v jedi. Tudi ta je huda sovražnica zdravju. Pravijo, da prazna vreča ne stoji pokonci, prenapolnjena pa poči. Podobno ,je z mlinarjera v našeni telesu, z želodcera. Prazen ne sme biti, če je pa prenapolnjen. pa čutiš v njera bolečine. In te bolečine so včasih zelo hude. Pa je tudi sramotno za človeka, če preobklada želodec toliko, da ne more nositi, ampak mu znabiti še po nepravi poti pošlje nazaj. Zlasti se otroci varujte pod noč, da večerja ne bo preobila. Preobila večerja vzame dobro spanje. In če mlad človek ni naspan, je bolan. Upamo, da otroci zdaj uvidite, da je nezmernost v jedi in pijači grda, zdravju škodljiva strasl. Kako je prosil Boga raodri v stari zavezi? ..Bogastva in revščine mi nikar ne daj! Samo da mi daš, kar po-trebujem za prehrano."