Informator krajevne skupnosti Mirna • Št.: 2 • september 1996 * Izhaja po potrebi
KOPALIŠKI BAZEN
Morda dr.Marko Marin niti ne ve, da se njegova "Speča lepotica" vsako jutro, še preden se dan popolnoma razprši po dolini, skloni nad bajer in spusti solzo. Pa ne zaradi daljne preteklosti, ko so bistro vodo srebrile ribe, niti zaradi časov, ko je poletna voda vrela v čofotanju porjavelih teles. Solzo spusti zaradi grožnje, ki noče in noče izginiti z brega, ona, že sedaj krasotica, pa je vedno lepša, vedno bolj se kažejo njene vznemirljive obline in vedno bližje je jutro, ko jo bo princ poljubil na oči in povabil na jutranjo kopel. Grozljivo, če bo tam še vedno tabla:	KOPANJE NA LASTNO
ODGOVORNOST.
Tudi zaradi nje - "Speče lepotice" - bi se morali potruditi.
Idej ne manjka. Ob nekaterih se je veliko Mirenčanov že kar postaralo, saj izvirajo iz sedemdesetih in osemdesetih let. So pa še vedno uresničljivo žive in sodobne za današnji čas, morda še bolj kot takrat, ko so se rodile. Recimo ideja,
narisana kot projekt za turistično-športni in rekreacijski center, ki pod urejenim bazenom ponuja avtokamp in različne športne in rekreacijske objekte. Pri Žukovčevem mostu bi bila reka Mirna zajezena v primerno zajetje in po 562 m dolgem cevovodu (premera 70 cm) speljana do manjše hidrocentrale, od tu naprej pa še po ceveh (premera 40 cm) do bazena. Izračunano je, da bi v skoraj 8 tisoč kubični prostornini bazena lahko čez noč zamenjali vodo. Energijo iz hidroelektrarne bi seveda prodajali v omrežje. Letno bi to pomenilo čez 90 tisoč kWh. Ni malo, posebno še, če k tej številki prištejemo podatek, da bi za enako količino energije v drugačni elektrarni letno pokurili približno 18 ton kurilnega olja. Da o onesnaževanju zraka niti ne govorimo!
Utopija?
Prepričani smo, da ne! Zato smo tudi ustanovili komisijo, ki raziskuje najboljše poti, v prepričanju, da se tudi z majhnimi koraki daleč pride.
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
STROŠKI ZA IZDAJO KRAJANA:
Prva številka Krajana je bila natisnjena v 1300 izvodih. Dobila so ga vsa gospodinjstva, preostali izvodi so bili na voljo udeležencem otvoritve tovarne Greda. Članke so prispevali člani Sveta KS in zunanji sodelavci. Noben prispevek ni bil honoriran. Stroški pa so naslednji:
-tisk in urejanje
-raznos v vsa gospodinjstva
-poštni stroški
-fotografija in priprava gradiva
40,00 sit/kom 10.000,00 sit 880,00sit 5.000,00 sit
Končni izračun stroška za en izvod znaša 60,00 sit.
Stroške prve številke je prevzela tovarna Greda. V imenu Sveta in vseh krajanov se ji lepo zahvaljujemo in želimo čim ugodnejše poslovne rezultate.
-pridobiti ponudbe za eventuelna nova popravila; -pridobiti kataster instalacij javne razsvetljave; -proučiti možnost varčevalnih ukrepov;
-tekoče vzdrževanje z evidenco vodi g.Janez Bračko;
2.	Pogodbo in ostalo dokumentacijo v zvezi z odkupom zemljišča od Staneta Berka izvede ga.Joži Brajer.
3.	V komisijo za pripravo referenduma imenujemo:
-Škufca Milan, predsednik -Jevnikar Franc, član -Brajer Joži, član -Tomažin Jože, član -Pavel Jarc, član -Umek Marijan, član
KRAJAN ŠT. 1 - PRVI ODMEVI
Je tako, kot pravi dr.France Prešern v svoji pesmi "Ta te hvali, drug pravi fej te bodi." Precej laskavih pohval in priznanj smo prejeli, med njimi so tudi vzpodbude in nove ideje, na poziv o vaši vključitvi pa odmeva ni bilo. Na anonimke sicer ne reagiramo, nas pa je podpisana zgrožena Mirenčanka močno skritizirala, saj se ji zdi bedasto objavljanje razpredelnice s člani Sveta, pisanje o novogradnjah, informacije o plemenskih telicah, o govedu, o drobnici, močno pa pogreša članka o tem, kaj bo z mladino na Mirni, kaj je s kino dvorano, kaj je z obnovo TVD Partizan. Priporoča več razvedrila, slikovni material in po njenem naj bi bil časopis manj resen.
Ponovno vas vabimo k aktivnemu sodelovanju. Preberite krajana - ocene so vaše.
4.	Sklene se pogodba o izvajanju administrativnih, finančno-računovodskih in pravnih opravilih med KS Mirna in Komunalo Trebnje do konca leta 96 z možnostjo podaljšanja.
5.	Svet ne soglaša s sklepom o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postali last RS (Ur.l.RS, št. 46/96) in ne pristaja na to, da bi grad na Mirni prešel v upravljanje Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, temveč zavzema stališče, da odločba Občine Trebnje o podelitvi pravice uporabe na mirenskem gradu dr.Marku Marinu iz leta 1962 še naprej ostaja v veljavi.
6.	Izvede se asfaltiranje Sokolske ulice v izmeri 403 m2. Predračunska vrednost znaša 966.000,00 sit. Eno tretjino bo prispevala Občina v višini približno 230.000,00 sit, KS Mirna 150.000,00 sit in krajani Sokolske 586.000,00 sit.
3. SEJA
Sveta je bila 12.9.96 ob 19. uri.
Odsotna sta bila Strmole Janez in Lokar Brane.
SKLEPI:
1 .Javna razsvetljava:
7.	Odobri se preplastitev ulice Podlog v dolžini 230 m, širini 4 m in izdelavo 100 m muld.
8.	Izvede se rekonstrukcija mostu na cesti proti Sevnici. Stroške izdelave projektov krije občina, izvajalec del pa bo VGP Novo mesto. Na prvem mostu se izvede zaščitna ograja.
9.	Imenovana je komisija za varnost cestnega prometa v KS Mirna:
Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Cesta VDV 28 • 8233 Mirna • 8 (068) 47-153, 47-707 Naklada 1000 izvodov • Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: OTISK d.o.o., Trebnje
C^Štran
-Kolenc Veljko, predsednik -Križnik Feliks, član -Štepec Franc, član
10.	Komunali Trebnje se da soglasje za izvedbo elektroinstaladj za priključitev večnih lučk na pokopališču.
11.	S peskom se posujejo in povaljajo naslednje pešpoti:
-od Ljudske tehnike do Sokolske ulice -pešpot mimo spomenika na Roje II.
-pešpot pod spomenikom Roje II.
KAJ V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI DELAMO ?
KANALIZACIJA ZABRDJE
Skupina vaščanov iz Zabrdja je pred leti ob pomoči KS zgradila 390 m dolgo kanalizacijo fl 60 cm na relaciji iz vasi proti Mirni. Del vasi se je nanjo priključil, se pa odplake prosto izlivajo na travnik, saj cevi niso položene niti dovolj globoko, niti do naravnega odvodnika. Preplitvo položene cevi motijo lastnike parcel pri košnji.
Za razrešitev problema smo zaprosili upravljalca kanalizacije na Mirni in projektantko mirenske kanalizacije g.lngo Waschl, dipl.ing.gr.. Po proučitvi zadeve in izvedenih meritvah je ugotovljeno, da je potrebno kanalizacijo preurediti v ločen kanalizcijski sistem, kar pomeni, da je potrebno meteorne vode iz vasi speljati v potok Zabrščica, fekalije pa po fekalni kanalizaciji, ki jo bo potrebno zgraditi v dolžini 1100 m fi 25 cm, priključiti na "G" kanal na Mirni. Ta je že priključen na čistilno napravo. Gradnja bo možna, saj višinska razlika med Zabrdjem in priključnim mestom na "G" kanal znaša 6,7 m.
Predračunska vrednost ureditve kanalizacije znaša 8,2 mio sit. Ker je potrebno za izgradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, smo Občino Trebnje zaprosili za pokrivanje stroškov finansiranja izdelave projektov.
VODOVOD ZALOKA
Pod Zaloko v dolini Bistrice je čudovit izvir studenčnice, ki se je z analizo pokazala kot vodni vir za srednje velik vodovod. Gradbeni odbor in krajevna skupnost Šentrupert sta že sklenila izvajalsko pogodbo in vodovod je v intenzivni izgradnji. Tako je črpališče postavljeno, rezervoar na Zaloki je zgrajen, položen je tlačni cevovod in tudi napajalni cevovod za Zaloko. Vodovodni sistem bo oskrboval poleg Zaloke še Okrog, Apnenik, Zadrago, del Ravnika, Ostrež in v končni fazi verjetno še Zabukovje in Srasle. Pridobitev novozgrajenega vodovoda bo za najmanj 30 naših krajanov, ki so lastniki zidanic oz. počitniških hiš na tem področju.
Vrednost celotne naložbe znaša po predračunu 47.852.472,00 sit.
ČRNE DEPONIJE ODPADKOV
SKRB ZA ČISTO OKOLJE JE SKRB VSAKEGA POSAMEZNIKA - PREMALO SE TEGA ZAVEDAMO!
V letih nazaj smo v naši KS očistili divja odlagališča odpadkov v področjih Praprotnice, Zabrdja, ob mirenskem bazenu, na Blatnem Klancu, pri Brezovici, Volčjih njivah, ob Vejerju, Jersovcu, letos pa smo na pobudo vaščanov in vinogradnikov Praprotnice, Stare Gore, Dolge Njive in Gradišča čistili v tej okolici, čiščenje je bilo organizirano v obliki javnih del in je trajalo ves teden. Kontejnerji Komunale so na komunalno deponijo odpeljali 34 m3 odpadkov, nekaj kontejnerjev sekundarnih surovin (kovina) pa v trebanjsko Surovino.
Koliko nepotrebnih stroškov, pravzaprav!
KANALIZACIJA NA DESNEM BREGU REKE MIRNE
je na desnem bregu reke že lani dobila glavni kanalizacijski vod. Do danes je od 74 objektov nanj priključenih le 21. Radi bi spomnili, da Odlok o javni kanalizaciji (UL RS št. 67/93) določa, da morajo lastniki objektov ie-te priključiti najkasneje v šestih mesecih po dokončanju kanalizacije. Seveda je priključitev povezana s stroški, vendar tako pomembnih stvari kljub temu ne gre odlagati v nedogled. Lastniki morajo pri upravljaicu pisno zaprositi za izdajo soglasja za priključitev. Obenem s soglasjem upravljalec tudi določi pogoje za priključitev. Hišni priključek lahko izvede sam lastnik objekta, spoj pa opravi upravljalec kanalizacije.
Priključna taksa za obstoječo stanovanjsko hišo trenutno znaša 41.681,00 sit. V to ceno je vračunan tudi prometni davek.
Krajevna skupnost se ne bi rada posluževala z odlokom danih možnosti.
PESEK IN PLEVEL NA REGIONALNI CESTI SKOZI MIRNO
je v oskrbi Cestnega podjetja iz Novega mesta. V zimskem času je njihova skrb predvsem pluženje in posipanje, enkrat letno, navadno v aprilu, pa cesto očistijo peska, blata in drugih smeti, ki ostanejo kot posledica zimskih aktivnosti. Letos so na to kar pozabili in je za robom cestišča še vedno veliko zimske dote, ki se je čez poletje še oplemenitila s plevelom.
Dragi krajani, toliko v vednost, Cestnemu podjetju pa smo poslali dopis z žigom naše krajevne skupnosti.
ASFALTIRANJE SOKOLSKE ULICE NA MIRNI
Sokolska ulica na Mirni še ni asfaltirana v celoti. Gradbeni odbor pod predsedstvom Matjaža Šemrova bo v mesecu septembru pripravil del Sokolske ulice v dolžini 77 m in širini 4 m za položitev asfalta. Ocenjena vrednost del znaša 1 mio sit, v finansiranje pa se bodo vključili Občina, Krajevna skupnost in krajani sami.
ZANIMIVOSTI
DANA MIRNA
Je sklenila s podjetjem PKL Verpakungssisteme Saalfelden iz Avstrije, ki proizvaja embalažo za brezalkoholne pijače, za mleko, vino in vodo ter opremo za polnjenje, pogodbo za postavitev linije in za izdelavo embalaže. Oprema bo v obstoječih prostorih na površini približno 200 m2. Montirana bo najkasneje do 15.3.97, ko se bo pričela tudi redna proizvodnja. Količino proizvodnje pijač bodo v Dani s to pridobitvijo podvojili. Kapaciteta linije bo 5000 enot/uro, sokove pa bodo pakirali v embalažo od 0,25 I do 1 litra. Polnjenje sokov bo s pomočjo nove linije kvalitetnejše, saj gre za takoimenovano aseptično (hladno) polnjenje. Vrednost naložbe znaša približno 280 mio sit.
KNEŽJA VAS - DRUGA
Pri Srednjeevropskem združenju za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi s sedežem na Dunaju je izmed 28 prijavljenih vasi na natečaju iz 15 držav zasedla odlično drugo mesto Knežja vas v občini Trebnje. Vodja projekta je magister Marko Koščak. Dosežki, ki so jih v petih letih dosegli v Knežji vasi, so naslednji: ureditev Baragove rojstne hiše, ureditev muzejske zbirke Friderika Barage, obnova vseh fasad na hišah v Knežji vasi, izvedba zunanjih ureditev z zasaditvijo avtohtonega drevja,
OBVESTILA - OGLASI
MATIČNI URAD NA MIRNI
Dela vsak ponedeljek od 7.30 do 15. ure in petek od 7.30 do 14. ure.
Matičarka Anica Ziherl vas obvešča, da lahko pri njej krajani uredite naslednje zadeve:
-oddaja vloge za osebne izkaznice;
-prijava rojstva in smrti;
-prijava in sprememba bivališča;
-prijave in odjave začasnega bivališča državljanov RS;
-izdaja izpiskov iz rojstne, poročne in mrliške matične knjige;
-sprejem ponudb za prodajo kmetijskih zemljišč; -izdaja potrdil o stalnem bivališču družinskih
članov;
-druge zadeve s področja upravno-notranjih zadev.
Matični urad kličite na telefon 47-014.
POŠTA MIRNA
Pošta Mirna dela vsak dan od 8.-17. ure. Med 9.30 - 10.00 uro je čas malice.
Ob sobotah pošta obratuje od 8. - 12. ure.
VETERINARSKA POSTAJA
Lahko pokličite na tel. št. 44-027, Veterinarsko
<3trari -Q>
ambulanto Mokronog pa na št. 49-014.
Vaše klice za umetno osemenjevanje živali pričakujemo med 7. in 8. uro na obeh številkah, tako v Trebnjem kot v Mokronogu.
Za nudenje veterinarske pomoči med 7. in 15. uro kličite VP Trebnje.
Izven rednega delovnega časa (med 15. uro in 7. uro naslednjega dne) lahko pokličete veterinarja na št. 0609/627-113 ali pa dežurno gasilsko službo 322-131.
Vsa cepljenja in zdravljenja svojih hišnih ljubljenčkov lahko opravite med 7. in 8. uro tako na veterinarski postaji v Trebnjem ali v veterinarski ambulanti v Mokronogu. V tem času je odprta tudi lekarna, lahko se pogovorite z veterinarjem, dobite zdravstveno spričevalo za žival in podobno.
OBRTNA CONA NA MIRNI
V Uradnem listu RS št. 14 z dne 10.3.95 je bil objavljen Odlok o zazidalnem načrtu obrtno-stanovanjskega območja na Mirni. Zazidalni načrt obsega območje med bloki na desni strani ceste Mirna-Mokronog in potjo k čistilni napravi do reke Mirne. Z zazidalnim načrtom je urejen tudi del omenjene regionalne ceste, ki meji na zazidalno območje.
Obrtno-stanovanjsko območje obsega stavbne parcele, kjer bo zgrajenih 8 poslovno-stanovanjskih objektov in parcele, kjer bodo zgrajeni samo poslovni objekti. Slednjih je skupaj 8.
S tem odlokom je urbanistična zasnova sprejeta, pridobiti pa bo potrebno izvajalca za nakup in opremljanje parcel s komunalno infrastrukturo in s pripravo parcel za prodajo. Razgovori so v teku z Unitehno Trebnje.
informacije v zvezi z obrtno cono na Mirni lahko dobite na krajevni skupnosti in na občini Trebnje.
VEČNE LUČI NA POKOPALIŠČU MIRNA
Podjetje Azaleja iz Šoštanja bo pričelo konec tega meseca z napeljavo večnih luči na pokopališču pri Sv.Heleni. Najemniki grobov lahko večne lučke naročijo pri upravljalcu pokopališča (Komunala Trebnje) ali pa se lahko za napeljavo odločijo in dogovorijo z izvajalcem na kraju samem. Cena priključitve je 100 DEM v tolarski protivrednosti, lahko pa pri izvajalcu kupite tudi svetilko, ki ravno tako stane 100 DEM, ali pa vam napelje razsvetljavo v obstoječo svetilko na grobu. Lučka sveti 24 ur na dan, ceno za porabljeno električno
energijo v višini pribli no 100 sit na leto pa plačate ob grobarini.
Projekt je že izveden na pokopališču v Mokronogu in v Trebnjem, kjer si zadevo lahko ogledate, je pa tudi ekološko zanimiv in varčen, saj so stroški za sveče bistveno večji od stroškov za porabljeno električno energijo, odpadkov od sveč pa ni.
JAVNA RAZSVETLJAVA NA MIRNI
Že v prejšnji številki Krajana smo objavili stroške javne razsvetljave po sklenjeni pogodbi o barvanju kandelabrov, dolžni pa smo občane obvestiti še o tem, da znaša tokovina za prvih osem mesecev za razsvetljavo na Mirni 1.151.749,70 sit. V KS svetila javne razsvetljave vključuje svetlobni senzor, kar pomeni, da v zimskih mesecih porabimo električne energije bistveno več kot v poletnih mesecih. Za primer navajamo, da smo porabili v mesecu januarju povprečno za 150.000,00 sit električne energije, v juliju mesecu pa za pribli no 90.000,00 sit.
KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA TREBNJE
Vse rejce hladnokrvnih in haflinških kobil
obveščamo, da lahko uveljavijo regres namenjen za ohranitev osnovnega staleža hladnokrvnih in haflinških kobil. Vse kobile morajo biti ustrezno označene in imeti ustrezen identifikacijski dokument in morajo biti pripuščene pod licenciranega žrebca !
Dodatne informacije dobite pri vašem kmetijskem svetovalcu ali po tel. (068) 44 - 942 !
OBVESTILA KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE
VINOGRADNIKI
Približuje se čas trgatve in zato je potrebno marsikaj postoriti v kleti in tudi v vinogradu.
Klet:
Higiena - pospraviti vse stvari, ki oddajajo vonjave, da jih ne prenesemo na mošt.
Prezračiti klet in očistiti zračnike.
Pregled posode in orodja - očistimo posode in
stroje, pregledamo
električne
priključke.
Čiščenje sodov In cistern - dobro moramo
očistiti posodo in tudi odstraniti vse vonjave, ki so tuje. Pred trgatvijo si pripravimo tudi kvasni nastavek.
Vinograd:
Spremljamo dozorevanje grozdja, tako po sladkorju kot kislini. Proti koncu dozorevanja grozdja se povečuje sladkor, ni ajo se kisline in tvorijo se aromatične snovi. Največ aromatičnih snovi se tvori v toplih sončnih dnevih, ki jim sledijo hladne noči.
Zato ne hitimo s trgatvijo, počakajmo, da dozori tisto, kar smo z znojem pridelali.
Če rabite posodo ali stroje za predelavo grozdja, pa tudi kvasovke in ostale kletarske pripomočke, zavijte v prodajalno Kmetijske zadruge Trebnje na Mirni in dobili jih boste.
RADIO MAX 88,9 MHZ
Naša občina je v začetku tega meseca dobila svojo radijsko postajo, ki oddaja vsak dan od 5. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 7. do 24. ure.
POLICIJSKA POSTAJA TREBNJE
priporoča vsem udele encem v prometu previdno in varno udele bo, posebno pa opozarja voznike, naj hitrost vo nje prilagodijo cestno-prometnim predpisom in naj se izogibajo vo nji pod vplivom alkohola.
Vinogradnike še posebej opozarjajo, naj v času trgatve vrednostne predmete shranjujejo na nevidna mesta oz. v prtljažnike in v zaklenjena vozila, ki so parkirana pri zidanicah.
PREMAKNILI BOMO URE
Izvedeli smo, da bomo letos premikali ure nazaj šele zadnji konec tedna v mesecu oktobru. Pretekla leta smo to izvedli koncem septembra.
SETEV OZIMNIH ŽIT
Ječmen:
Sorte:	ROBUR
REX
PLAISANT
cone
-	šestredec
-	dvoredec
-	šestredec
-	šestredec
Sejemo ga med 25. septembrom in 10. oktobrom od 450 - 500 kalivih zrn/m2, kar je 210 - 240 kg semena na ha.
Pšenica:
NEVARNE BLATNE DRSALNICE
Spomladi in jeseni nepremišljeni vozniki traktorjev prekrivajo asfaltne ceste s plastmi blata. Tako početje ni v prid večje prometne varnosti, temveč ogro a vse udele ence v prometu. Še najmanj, kar lahko doleti lastnika traktorja, ki ni postrgal blata s cestišča, je to, da ga obišče kak besni sosed z računom avtopralnice, ki pa je navadno višji od onega, ki ga napiše sodnik.
V prid večje varnosti na cestah naše Krajevne skupnosti priporočamo, da v času, ko se s polj odnaša blato na cestišča, le-ta po zaključku del očistite.
Sorte: ANA - nizka, srednje zgodnja
MARIJA - srednje nizka, srednje pozna ŽITARKA - nizka, srednje pozna PROFIT - visoka, pozna
AVTOPREVOZNIKI
Sejemo jo od 10. do 25. oktobra od 600 - 700 kalivih zrn/m2, sorto Profit pa 450 kalivih zrn/m2, to je od 250 - 300 kg na ha. Vsa ita je treba pred setvijo pognojiti s 500 - 600 kg NPK 7: 20 : 30 ali NPK 8 : 26 : 26. V jeseni lahko zatiramo plevel z DICURAN FORTE. Ves omenjeni repromaterial (seme, gnojila, sredstva za varstvo rastlin) lahko dobite v trgovini Kmetijske zadruge Trebnje na Mirni, Cesta na Gradec 1.
Krajevna skupnost Mirna vas obvešča, da zbira ponudbe za razvoz gramoza v letu 97. Končni rok za oddajo je 10.10.96. Ponudbe oddajte v zaprtih kuvertah z označbo NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA GRAMOZ. Ponudbe bo 11.10.96 odprla posebna komisija Krajevne skupnosti in za izvedbo storitev izbrala najugodnejšega ponudnika. O izbiri bodo vsi ponudniki obveščeni najpozneje v roku 30 dni po odpiranju ponudb.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
Območna organizacija Trebnje
vas obvešča, da poteka redna krvodajalska akcija v naši občini od 21. do 23. oktobra 1996.
Prosimo vas, da se zglasite zaradi darovanja krvi v enem od naslednjih dni:
•	v ponedeljek, 21. 10. od 7. do 11. ure v Kulturnem domu v Mokronogu,
•	v torek, 22. 10. od 7. do 13. ure v OŠ Mima in
•	v sredo, 23. 10. od 7. do 13. ure v Zdravstvenem domu Trebnje
NA ODVZEM Ni POTREBNO PRiTI TEŠČ, LE MASTNE HRANE NE JEJTE.
Kot prostovoljnega krvodajalca vas vljudno vabimo in vas prosimo, da s sabo pripeljete polnoletnega prijatelja, znanca ali člana vaše družine. Želimo, da se naša družina dobrih ljudi poveča.
VNAPREJ SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠE DEJANJE DAROVANJA SEBE ZA VRNITEV ZDRAVJA ALI ŽIVLJENJA SOČLOVEKU.
LEKARNE
V občini Trebnje imamo lekarno v Trebnjem in v Mokronogu. Delovni čas je naslednji:
Lekarna Trebnje
•	vsak dan od 7.30 do 20. ure,
•	v soboto od 8. do 15. ure,
•	dežurstvo ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure.
Lekarna Mokronog
•	ponedeljek od 11.30 do 20. ure,
•	torek, sreda, četrtek, petek od 7.30 do 14.30,
•	vsako tretjo soboto v mesecu od 8. do 13. ure.
Lekarna na Mimi!
Na željo nekaterih krajanov smo pos lali dopis na sedež DOLENJSKIH LEKARN v Novo mesto z zahtevo po odprtju lekarne Mirna in smo dobili naslednji odgovor:
Pred leti je lekarna Trebnje v ZP Mirna odprla lekarniški depo, vendar za normalno poslovanje ni uredila potrebne dokumentacije. Lekarna je poslovala brez dovolenja in je bilo storjenih veliko napak, zato se je lekarna ukinila.
V	osemdesetih letih je KS Mirna ponovno obnovila in razširila prostore z namenom, da bo odprla lekarniško podružnico, žal zaradi pomanjkanja sredstev za kader iz strani takratne zavarovalnice naloga ni bita realizirana.
Trenutno naš zavod ne razmišlja o odpiranju tretje lekarne v občini Trebnje. Ker nimamo Finančnih sredstev in tudi strokovnih delavcev je premalo.
V	kolikor se bo našla možnost za dodatna sredstva za opremo, zaloge in kader, smo pripravljeni pri odpiranju lekarniške podružnice na Mirni z veseljem sodelovati.
Direktorica:
Janja Fortuna dipi.farmac.
fr	.. Sn
MISLI O DENARJU
Če ne daš ničesar v svojo denarnico, ne moreš iz nje prav ničesar vzeti, isto velja za bančni račun.
Z denarjem si ne morete kupiti prijateljev, lahko pa si privoščite "višji sloj' sovražnikov.
Držite se rekla: "Bolje je živeti bogat, kot umreti bogat."
Še raje pa: "Bolje je živeti, kot samo bid bogat"
Denarje pomemben ie takrat, ko ga ni.
Še posebno težko je delati za denar, ki ste ga že porabili za nakup stvari, ki je ne potrebujete.
BADMINTON
Številni naslovi dr avnih prvakov in prva mesta na mednarodnih prvenstvih so največji uspehi preko sto članskega kolektiva tega kluba. Na letošnjo sezono so se najboljši igralci pripravljali na Danskem, v Umagu in seveda doma. Trije tekmovalci so se uvrstili v državno mladinsko rezprezentanco za svetovno prvenstvo. Velika želja badmintonistov je, da bi trenirali doma na Mirni v pravi športni dvorani, kajti telovadnica mirenske OŠ je primerna le za začetnike in rekreativce. Preko trideset igralcev se petkrat tedensko vozi na treninge v Trebnje.
Tekmovalci in vodstvo kluba na 2. mednarodnem turnirju TOM JUNIOR INTERNATIONAL 96 v Trebnjem, 7. in 8. septembra 1996, ki se ga je udeležilo 154 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav. Glavni sponzor turnirja je bila GREDA d.o.o. MIRNA.
Tekmovanje je otvoril župan Občine Trebnje gospod Ciril Pungartnik.
50-LETNICA USTANOVITVE LD MIRNA
Lovska družina Mirna je letos 15. junija praznovala 50.letnico ustanovitve. Ob tej priliki je bilo predstavljeno delovanje LD v tem obdobju in na dostojen in slovesen način obeležen jubilej z lovsko razstavo, ki je bila na ogled krajanom, izdajo spominske kronike "50 let LD Mirna” ter s svečano zaključno prireditvijo pri lovskem domu, katere se je udeležilo preko 200 lovcev in veliko število krajanov, predstavnikov lovstva, oblasti in gospodarstva.Knjižica "Kronika LD Mirna" po ceni 500,00 sit/kom je na razpolago pri tajniku LD Mirna g.Kašiču.