^OSPODlfJSTVD Zračehje. V marsikateri hiši je ogenj v strehi, če se kateri domačih tako daleč izpozabi, da odpre pozimi v zakurjeni sobi okno. Bo jijo se, da se s tem troši gorkota in trati kurivo. Neosnovan strah! Gre samo za pravilni način zračenja. Če odpremo ok na in vrata, da nastane prepih, se izmenja sobni zrak, zlasti v zimskem času, že v teku 1—5 minut. Umevno, da se v tem kratkem času stene ne ohladijo in da se sveži zrak ob pregretih slenah hitro ogreje in soba je zopet topla. Tako kratkoIrajno, a pogostno zračenje je zlasti v zimskem času izredno važno, ko prebijemo pretežni del dneva v sobah, kjer opravljamo tudi razna opravila, kakor luščenje in zbiranje fižola, popravljanje raznega orodja, vsled česar je zrak kmalu nasičen prahu in vsled potenja tudi slabega duha in vlage. Da vdihavanje takega zraka ne more ugodno vplivati na zdravje, je jasno. S pravilnim zračenjem tudi zabranimo, da se stene ne napijejo vlage. Sobe z vlažnimi stenami so vedno tudi mrzle in jih s še tako izdatno kurjavo ne moremo tako ogreti, da bi bilo bivanje v njih prijetno in zdravo. Napačno ravnajo oni, ki sobe, n. pr. spalnice, ves dan zračijo. Pozimi razkrijmo zjutraj po steljo in spalnico temeljito prezračimo. Ko smo pa pospravili, zaprimo okna in jih odprimo za par minut opoldne, ko se je zunanji zrak nekoliko ogrel. Posledica večurnega zrač< nja bi bila, da bi se mokrota vlezla v postelje in stene. — Poleti imamo lahko okna odprta ponoči in v hladnih jutranjih in večernih urah, čez daii pa jih zaprimo in zastrimo. Pri odprtih oknih se stene in oprava navzamejo gorkote, ki jo v nočnem času izžarjajo, da je zrak v spalnici vroč in težak in ne najdemo potrebnega poditka. Ali je~potrebno, da pozna gospodinja sestavo ži\il in hrane?  Pripravljanje vsakdanje hrane je delo gospodinje. žal, da se pa le malokatera zaveda velike odgovornosti, ki je s tem opravilom združena in v kako veliki meri je zdravje in delazmožnost družinskih članov odvisna od pravilne prehrane. Navadno sodijo ljudje, da je le takrat hrana močna in tečna, če se nahaja v njej veliko mesa. Znanstveno je dokazano, da potrebuje človek, da zamore živeti, rasti in opravljati delo, hrano, v kateri so zastopane naslednje snovi: beljakovina, tolšča, škrob, rudninske snovi in voda. Ker telo hranijo in redijo, jih imenujemo: redilne snovi. Vsaka je za življenje tako potrebna, da bi človek shiral, če bi mu le eno navedenih snovi popolnoma in za vedno odtegnili. Ne vsebuje pa vsako živilo vseh redilnih snovi, ali pa ne v toliki raeri, kakor jih telo potrebuje. V nekaterih, kakor v moki, rižu. krompirju, prevladuje škrob. Meso, jajca in mleko imajo obilo beljakovin. Masti in olja nam dajejo tolščo; rudninske snovi so bogato zastopane v hrani, ki nam jo nudi rastlinstvo, zlasti t selenjari. Potrebno vodo dobi telo potom hrane in s pitno vodo. Nekatera živila imajo redilne snovi namešane. Tako je v fižolu, grahu in leči poleg bel jakovin tudi veliko škroba. Istotako ludi v žitni rnoki. Mastno meso ima zraven beljakovin še maščobo itd. Tudi ne polrebuje lelo vseh redilnih snovi v enaki meri, kar moramo pri sestavi jedilnika upoštevati. Škrobnate hrane rabi neprimerno več, kakor beljakovinasie in te zopet v dobi razvoja več, kakor potem, ko je telo že dorastlo. Velikega pomena je zelenjad radi rudninskih snovi, ki vršijo v telesu važne naloge in ker vsebuje snovi, ki so za živl jenje neobhodno potrebne. Ako bi dobivalo telo preveč beljakovinaste in premalo rastlinske hrane, bi nastala v telesu motenja v obliki raznih bolezni. Če bi pa odtegnili iz hrane beljakovino, bi nedorastlo telo zaostalo v razvoju, dorastlo bi pa oslabelo. Nasveti. Bodimo skrajno previdni glede uporabe nerabljenih poslelj, ki se nahajajo v mrzlih sobah, ker si lahko nakopljemo v njih hud revmatizem in tudi druge bolezni. Taka postelja je vlažna in mrzla in se pregreje šele v 2—3 dneh v zakurjeni sobi. Razgrevanje pospešimo tudi s pomočjo posod, napolnjenih z vrelo vodo. Veliko pažnjo posvcčajmo bolnikovi postelji. Skrbimo za snago in pogosto lnenjavajmo posteljno perilo. Pa tudi žimnico, blazine in odeje od časa do časa zamenjajmb in presnšimo na solncu, ker postanejo vsled dihanja in kožnega izhla pevanja vlažne. Solnčni žarki ne vplivajo le s tem, da posteljnino osuše, ampak uničijo tudi bolezenske kali, ki se morebiti v njej nahajajo. .Tcčmenčku izboljšamo okus, če mu pridenemo med kuhanjem pest poparjenih in drobno sesekljanih suhih gob. Ker potrebujejo gotove vrste semena dokaj časa, predno vzkalijo, je dobro, če jih pred setvijo tako pripravimo, da pridejo mlade rastlinice hitreje do razvoja. V vlažni in ogreti zemlji vzkali grah, špinača in rdeča pesa v 8—10 dneh, petršilj, timez, majaron v 14 dneh, seme čebule in korenjčka leži v zemlji celo 2— 4 tedne, predno začne kaliti. Seme pripravimo tako, da ga zamešamo med vlažno moko, to napolnimo v zabojčke ali v cvetlične lonce in jih postavimo na gorko mesto. Paziti moramo, da je moka vedno vlažna in jo od časa do časa premešati. Na ta način kalimo zlasti seme: korenjčka, čebule, Spinače, petršilja in podobno. Tako drobno seme moramo sejati, predno popolfloma vzkali, da ne pokončamo drobnih klic. Radi lažjega oskrbovanja je najboljše, če ga sejemo v vrste. Kumare, buče vložimo v posodo z vlažnim žaganjem. Na gorkem nam v nekaj dneh vzkali. Tudi grah in fižol lahko kalimo, pazili pa moramo, da spra vimo vzkaljeno seme pravočasno v zemIjo • • •