289
ne zahrepene po njem, je njegova glavna skrb. V ta namen se poslužuje vseh mogočih sredstev in izvršuje dejanja, ki jih navadni človek ne more pojmiti. — Tako na primer se polasti kačjega telesa in v njem uganja svoje sleparije. Če ga človek kliče, vabi in milo prosi naj gre ž njim na dom, zakaj bi se ustavljal? Saj je na tak način zaslep-ljenec še bolj potrjen v svoji zmoti. In če se njemu na čast zažiga kadilo in vprizarjajo
Hotel sem Še pristaviti, da se čudim samo ljudem, ki se pred grdobo plazijo v prahu; a s tem bi bil dobrega moža gotovo užalil Zato se mi je zdelo boljše molčati.
„Do dobra o tem seveda nisem prepričan, a upam vendarle, kajti izkušnja me v tej nadi podpira."
„S tako ogromnimi stroški in s tako velikanskim naporom se mora delo dovršiti tudi brez Te-uana . . ."

PERZI MODRUJEJO.
igre, zakaj bi bežal pred hrumom in ropotom? Saj se mu ni ničesar bati! Ostane miren in pazljivo prisostvuje glediški predstavi. Dobro ve, da doseže s tem najbolje svoj črni smoter. Zato se nikakor ne čudim, daTe-uan uganja take reči ..."
„Bodi temu že kakor hoče, to je gotovo, da Te-uan pomaga zamašili žrelo, in to je glavna stvar."
„Torej je velmož popolnoma prepričan, da sedaj, ko je Te-uan izvolil vzprejeti povabilo, ne bo nobene zapreke ni nesreče več?"
Medtem je prišla večerja na mizo in najin pogovor se je obrnil med obedom na drug predmet.
Po obedu sva z gostoljubnim mandari-nom še nekaj časa kramljala, potem pa mi je odkazal sicer kitajsko, a prav elegantno opravljeno sobo v prenočišče. Seveda sem se z veselfem nastanil v kitajski sobi.
Spal sem prav dobro, dasi sem sanjal o Te-uanu . . .
Prisrčno zahvalivši se za gostoljubnost sem odpotoval drugo jutro na svojo misijonsko postajo.
„DOM IN SVET" 1906. ŠT. 5.
19