© p _ m _. Iz Črnoinaljskega okraja. Uradna učiteljska konferencija za naš okraj vršila se je v 10. dan julija v Črnomlji. Zbrali so se vsi učitelji in učiteljice razun gdo. učiteljic Karoline Milek iz Podzemlja in Matilde Parma iz Metlike, kateri sta se zaradi bolehnosti opravičile. Ob 9. uri otvori zborovanje g. A. Jeršinovic, c. kr. okrajni šolski nadzornik kot predsednik, pozdravi navzoče učitelje in učiteljice ter se ob enem zahvaljuje v svojem in v imenu učiteljstva za šolstvo in napredek vnetemu in učiteljstvu naklonjenemu, visokorodnemu gospodu Ferdinandu markizu Gozaniju, c. k. okrajnemu glavarju, da je s svojo navzočnostjo konferenco počastil. Dalje predstavi v ta okraj na novo došle gospode: Franja Lovšin-a, nadučitelja ra Vinici, Antona Kadunc-a, učitelja v Adlešičab, Franja Kopitar-ja, začasn. učitelja v Ornomlji. Konferencije udeležil se je tudi g. P. Krauland, učitelj privatne šole nemškega Schulvereina na Maverlu. Zapisnikarjema izvolita se po vskliku gg. Fran Šetina in Ivan Rupnik. Potem poroča g. nadzornik o opazkah pri nadzorovanji šol. Izrazi se, da šolstvo v našem okraji glede pouka in vzgoje dovoljno napreduje; želeti bi bilo, da bi stariši učitelja pii vzgoji bolj podpirali. V slovenskem jeziku se dobro poučuje. Pri spisji naj se posebno- ozira in gleda, da bodo otroci znali pisati razna pisma, adrese delati, pečatiti i. t. d. Naloge naj se klasiflcirajo, kar bode otroke k maHjivosti spodbujalo. — Pri računstvu naj se jemljejo naloge iz življenja. Pismene naloge imajo več veljave nego ustne. Kove mere in vage naj se dejansko uporabljajo. — Dalje omenja g. nadzornik, da je največi napredek našel v zemljepisnem pouku, zlasti pri orijentiranji na zemljevidih. Gg. učitelji vadijo naj otroke napraviti kak mali načrt iz domatega kraja v sosedne kraje proti severu, jugu, vzhodu in zahodu. — Zgodovinska snov je jako obširna, torej naj se učitelj bavi najprvo z zgodovino avstro-ogerske monarhije in z raznimi iznajdbami srednjega in novega veka. - Pri natoroznanstvu naj se kolikor mogo porabljajo učila. Za prirodopisje naj se počasi oskrbe zbirke živali, rastlin in rudnin, vsaj tacih, ki se nahajajo v domačem kraji. Za risanje je malo časa določeno. Gleda naj se na oblikoslovje ter pri računstvu otrokom kaže, kako se izračuni površnina in telesnina. — Glede lepopisja priporoča g. nadzornik učiteljem, naj skrbijo, da bo imela pisava lepo obliko; želeti je, da bi se za obliko črk zedinili v vsem okraji, da ne bode vzlasti na večraziednicah vsaki posamni učitelj zahteval druge oblike črk. Kadi tega je stalni odbor za potrebno spoznal, staviti to važno vprašanje na današnji dnevni ied. — Gledo vadbe v petji se pohvalno izieče ter priporoča, kar je na nekaterih šolah z veseljem zapazil, da so mladina uči cerkvenega petja, da otroci pri šolskih mašah sami pojd, kar je jako lepo in ganljivo. Naj se ta navada po vseh šolah vpelje! — Kar zadeva ženska ročna dela, naj se gospdč. učiteljice pri pouku drže načela, deklice v prvi vrsti navaditi to, kar se v domači hiši potrebuje. — Kmetijski pouk v mnogih šolah vrlo napreduje, kar kažejo šolski vrti. V tej stroki ima pouk le tedaj veliko uspeha, ako učitelj ne dela preveč sam, ampak navaja otroke, da sami presajajo, obrezujejo, cepijo i. t. d. Šolske vrte imajo uže vse šole razun DobliO, a tudi tam krajni šolski svet namerava, da bode prihodnje leto kupil primerno zemljišče. Potrebna učila nahajajo se pri vseh šolah; kjer še kaj manjka, naj gg. voditelji opozorijo krajne šolske svete, da jih napravijo. Naj se imajo vedno snažna in naj se skrbno hranijo. — Omenja dalje o šolskib knjižnicah. V počitnicah naj se odločijo in dajo vezati knjige, vsako leto nekaj. Šola naj bode naročena na »Vrtec« in vpisana v družbo sv. Mohora. Tudi naj vsaka šola pristopi s primernim letnim doneskom k društvu »Narodna Šola«. Na vse to gleda sicer c. kr. okrajni šolski svet pri odobravanji proračunov, a šolska vodstva naj pa skrbe, da se krajni šolski sveti tudi naročujejo. Šolsko obiskovanje je v našem okraji precej redno. Šolski voditelji naj redno in natančno predlagajo izkaze šolskih zamud krajnemu šolskemu svetu. Slednjič omenja vodstveno poslovanje in uradne knjige, da je našel večinoma vse v redu ter se letos v tem obziru popolnoma pohvalno izreče; priporoča vzajemno in složno delovanje v prospeh in povzdigo narodnega šolstva. 4. točka dnevnega reda je bil razgovor o došlih ukazih in postavah. Pri tej priliki omenja, ako je komu kaj nerazumljivega, da je pripravljen podati potrebno pojasnilo. Kei- se nihče navzočih ne oglasi, preide se k 5. točki dnevnega reda: Kazdelitev učnili ur na podlagi novih učnih načrtov. Šolska voditeljstva so izdelane razdelitve učnih ur za svoje šole doposlala 8 dni pred konferencijo stalnemu odboru, in ta je iste v seji dne 7. julija t. 1., kakor je bilo razvidno iz priloženega zapisnika, pi-egledal in predlagal v smislu sklepa učiteljske skupščine, da se vzprejmo in sicer: za čveterorazrednice: razdelitev učnih ur, izdelana od šolskega vodstva v Metliki; za trirazrednice: izdelana razdelitev od šolskega vodstva v Dragatušu; za dvorazrednice: izdelana razdelitev od šolskega vodstva v Podzemlji. Vse te razdelitve se pri konferenciji še enkrat pregledajo ter odobre in vzprejmo. Za enorazrednice je izdelalo to šolsko vodstvo v Preloki. Pri tej razdelitvi prične se debata, katere se udeležita učitelja Lokar in Justin. Slednjie pa se tudi ta razdelitev za najboljšo spozna in po nasvetu stalnega odbora odobri in vzprejme. Sklene se, da se bodo vse te razdolitve litografirale ter posamnim vodstvom v porabo doposlale. Preide se k 6. točki: Lepopisje v ljudski šoli s posebnim ozirom na obliko črk. — Po dolgotrajni debati zedini se skupščina, da so oblike črk, nahajoče se v Razinger-Žumerjevem abecedniku za ljudsko šolo večinoma najbolj primerne, preudarjaje vsako posamno črko posebej. Številke pa vzprejmo in odobre sa natanko tako, kakor se nahajajo na Žumer-jevih stenskih tablah. Eazume se, da to velja za naš okraj. 0 7. točki: »poročilo knjižničnega odbora in pregled računa«, poroča načelnik sledeče: Knjižnica imela je lansko leto 817 knjig, v teku letošnjega leta se je pomnožila za 23 knjig, torej šteje sedaj 840 knjig in 184 rauzikalij. Delo »OesterreichUngavn in Wort und Bild« izšlo je zdaj v 88 zvezkib; kadar bode delo popolnoma, bode se lepo zve^alo, za k.ir se je uže letos postavil primereu znesek v piorauua. Blagajnik predloži račun, kateri kaže dohodkov 246 gld. 73 kr., troškov pa 126 gld. 99 kr., torej ostane 119 gld. 74 kr. Iz ostanka napravila se bode 4. omara za knjige in nova knjižnična miza. Preseljevanje knjižnice v novo šolsko poslopje bode tudi stalo nekaj novcev. Ako bi še denarja ostalo, pooblasti konferenca knjižnični odbor, da nakupi pedagogičtrih in drugih knjig, katere odbor za učiteljsko knjižnico spozna, da so primerne. Preglednikom računa izvolita se gg. nadučitelj Janez Bantan iu učitelj Kristijan Engelm a n, katera račun s prilogami vred takoj natančno pregledata in odobrita. Gospod nadučitelj Šest izreka dosedanjemu odboru v imenu vsega navzočega učiteljstva zahvalo za večletno unailjivo delovanje. Potem pride na vrsto 8. točka: volitev knjižničnega odbora. Za prihodnje leto izvolijo se prejšnji odborniki: gg. Šetina, Lokar in Rupnik. Odbor se takoj konštituira in izvoli predsednikom Kupnika, namestnikom in blagajnikom Šetina, in knjižničarjem Lokarja. Pri 9. točki volijo se v stalni odbor: gg. Šest, Engelman, Šetina in Kupnik. Pri 10. točki: »o posameznili nasvetih« g. predsednik predlaga, da se pooblasti stalni konferenčni odbor, da sestavi prošnjo na visoki deželni zbor za zboljšanje materijalnega stanja Kranjskih učiteljev in učiteljic, ter isto izroči g. poslancu prof. Šuklje-ju. Zbor ta predlog z veseljem vzprejme. V zadevi šolskih knjig za bodoče šolsko leto sklene skupščina ostati pri dozdanjih, ker nimamo boljših. Nekateri gg. učitelji žele mesto »Začetnice« Žumerjevo »Prvo berilo«, a ostali smo pri »Začetnici«, ker se ta knjiga tiska v c. kr. založbi na Dunaji ter se dobi od tod mnogo iztisov te knjige brezplačno za revne šolarje. Konferencija sklene dalje: Visoki deželni šolski svet naj blagovoli nam preskrbeti dobrih sloTenskih in tudi nemških (ker te so posebno slabe) šolskih knjig. Ker drugih nasvetov stalnemu odboru ni došlo, konča se vzpored konference in g. nadzornik se navzočemu učiteljstvu zahvaljuje, da se je isto pazljivo in pozorno udeleževalo konference, spominja se v krepkih in gorečih besedah Najvišjega pokrovitelja novih šolskih postav in zaščitnika slobodnega šolstva in učiteljstva Presvitlega vladarja in s trikratnim »živio« na Njihovo Veličanstvo presvitlega cesarja Franca Jožefa I,, sklene konferenco. — G. nadučitelj Šest zahvali se v imeim učiteljstva g. nadzorniku za lepo, taktno in nepristransko vodstvo konferencije. Konečno izplača g. nadzornik postavno potnino. Obedovali smo vkupno po stari navadi učiteljev Črnomaljskega okraja. Tu se vidi sloga in edinost, in da učiteljstvo naše vodi spretna roka v osebi g. nadzornika. Laskava in vredna je bila napitnica gospodu nadzorniku, katero je napil učitelj Gregorač, v svojem izvrstnem govoru poudarjaje njegove velike zaslugo na šolskem polji Črnomaljskega okraja, kar tudi višje šolske oblasti s tem pripoznajo, da g. nadzornik Jeršinovic uže tretjo dobo zaseda častno mesto kot c. kr. šolski nadzornik v Črnomlji. Tudi g. nadučitelj Lovšin iz Vinice nazdravil je slogi in vzajemnosti učiteljev našega okraja, rekši, da se take srčne kolegijalnosti pri enakih prilikah ne ve spominjati. — Le tako naprej, bratje kolegi, složno in vzajemno in prodrli bodemo marsikatero silo! Po obedu počastili so nas s svojo navzočnostjo: visokorodni g. c. kr. okrajni glavar markiz Gozani, g. c. kr. okrajni komisar Oršulek, c. kr. postar in župan č'rnomaljski g. Fr. Šušteršič. Tudi slavčke najdeš mej našim učiteljstvom, kar so gospodje pevci dejansko s svojim vrlim petjem pokazali. Na zdar! E. Iz Radovljiške»'a okraja. Okrajna učiteljska konferencija za naš okraj vršila se je letos dne 4. septembra na Jesenicah. Predsednik g. Jakob Aljaž izvoli svojim namestnikom nadučitelja g. Ivana Trojar-ja, a učiteljstvo voli zapisnikarjema g. F. Gartner-ja in gospico Nežiko Droll-ovo. Uradno izvestje nadzornikovo o šolskem napredku nas je poučilo, da se šolstvo lepo vazvija, pa da učiteljstvo v obče točno in vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. — Stara pesem o slabem šolskem obisku in slabih šolskih poslopjili donela nam je tudi letos na uho. Govoriti kaj več o tem, reklo bi se pao vodo v Savo nositi. Kadar bode naš ljud uvidel korist ljudske šole, bode z veseljem pošiljal svojo deco in tudi skrbel, da ne bodo otroci sedeli po zaduhlih li amih, ki se sedaj imenujejo šolske sobe. Tudi šolskim oblastnijam bode potem lažje zvrševati š'iUke postave, katere sedaj mnogo zapovedujejo, kar nazivamo ljudski učitelji pia desideria. Vprašaje: Kako je učitelju pridobiti ljubezen starišev in učencev, in kaj pospešuje redno šolsko obiskovanje in povoljen napredek? dalje: Kako naj učitelj v šoli in zunaj šole vpliva na spodobno obnašanje šolske mladine? sta povoljno rešila gospoda Josip Turk in Jukob P r e t n a r. Govoriti nam je sedaj o četrti točki dnevnega reda. Gospoda Karol Simon in Fran Rus imela sta z učenci.praktično pokazati, kako gi'e računati s prvenci Ijudske šole, to je, kako imamo obravnavati števila od 1 — 20. Ker so elementarni nauki računstva v ljudski šoli neprecenljive važnosti, truditi sc je sleliernemu šolniku, da tvarino prvega šolskega leta z učenci korenito predela, kujti pomanjkljivosti in površnosti pri elementarnem pouku računstva se v vseh višjili razredih bdj občutljivo pojavljajo, kakor pri katerem koli drugem predmetu. Uvažujoč to posebnost, spisali so veljavni šolniki že toliko navodil za takozvano elementarno računanje, da bi bilo odveč o tem obširnje govoriti. Napram našemu referatu vidi se mi vender potrebno poudariti, da je rpiena tvarina za prvo šolsko leto v vsakem navodu in vsaki računici razdeljena na dva dela. S števili od 1—10 učimo učence pred vsem spoznavati bistro pri- in odštevanja, množitve, meritve in delitve; s števili od 10—20, rekše od 1 — 20 pa jih vadiino pred vsem pri- in odštevanja s posebnim ozirom na prehod izjedne desetice v drugo. Ako uvažujemo to razvrstitev tvarine, nam g. K. Simon s svojim poskusom ni ničesa pokazal. Naša trditev, da je svojo nalogo popolnoma zgrešil, vidi se nam opravičena tudi zaradi tega, ker se tako zvane vrste, to je prištevanje in odštevanje jednega in istega števila vadijo stoprav v drugetn letu. v številičnetn prostoru od 1—100. Da je g. kolega iz Lesec pri prištevanji in odštevanji sodega števila 2 začel vrsto na podlagi lihega števila 1 ali 19, obrazložil bi bil lehko vsaj prehod iz jedne desetice v drugo, kar je pa žalibog tudi izostalo. Slišali smo torej šteti od 1 do 20 in nazaj in izdelovati vrsto s pri- in odštevanjem števila 2 do 20 in nazaj. — Ako se hoče g. poročevalec o elempntaniem računanji natančneje poučiti, omisli naj si F. Schachle-jevo knjigo: »Der erste Bechenunterricht. Praktische Darstellung des Bechonunterrichtes irn Zahlenkreise von 1—100«. Kdor pa želi kaj več brati o računstvu v Ijudski šoli sploh, omisli naj si prvi zvezek po pokojnem Keliru izdane knjige: Geschichte der Methodik des deutschen Volksschulunterrichtes«. Tam bode našel razpravo »Die Geschichte des Bechenunterrichtes«, katero je napisal učitelj E. Janicke. Izmed obilice ondu naštetih priročnih knjig bode gotovo sl"herna obrodila dober sad, ako jo prebere z zanimaiijein in veseljem. — Prav posebno pa opozorimo gospode učitelje na prof. Lavtarjevo račuuico in njpgov navod k tej jako praktično sestavljeni učni knjigi. Slednjič naj še omenimo, da je bil g. K. Simon pri vporabnem računanji glede jezika včasih z otroci prenatančen. G. Eus je bil srečnejši. Metodično je obrazložil učencem prištevanje, množenje in delitev na podlagi števila 5. V stalni odbor so bili voljeni gospodje Ko vžca, Th u ma, Trojar in gospica M a ro ut -o v a. Ker se v našem okraji konferencije češče vrže meseca septembra, ko uže nekaj učiteljev uživa zlati čas počitnic, uvaževal naj bi stalni odbor v prihoduje to ter priredil konferencijo najkasneje meseca julija, da ne bode treba temu ali onemu čakati na njo, ali pa še iz oddaljenoga letovišča prihajati k nji. Knjižnični odbor šteje gospode: Eozman-a, Simon-a, Thumo, Turk-a in gospico Marout-ovo. Tudi tem gospodom bodi prousijeh naše knjižnice pri srcu; vsaj dobro vedo, koliko moramo od naših skromnih plač za njo žrtvovati. Zaključil je zborovanje predsednik g. Jakob Al.jaž, spominjajoč se tudi navzočega g. grofa Margheri-ja, ki je ves čas prisostvoval zborovanju, na kar poprime be.-edo tudi ta, opominjaje učiteljstvo gesla presvetlega našega vladarja, ki nam bodi bodrilo v težavnem poslovanji. Zaključil je zborovanje s trikratnim slava-klicem na presvetlega vladarja. Ne moremo si kaj, da ne bi na tem mestu še posebe om^nili ljubeznjivega in taktnega postopanja visokorodnega gospoda grofa Margheri-ja napntm Ijudskim učiteljem. Učiteljski stan je težak in grenak, kako dobro pa de učitelju-trpinu, da ga v njegovem poslovan.ji podpirajo šolstvu v resnici prijazni reprezentantje višjih šolskih oblastnij, tega se je sleliern lehko piepričal, kdor je imel priliko občevati z ljubeznjivim nažim voditeljem c. kr. okr. šol. sveta g. grofom Margheri-jem. Iz Kanienišken^a okraja. (Konec.) V odbor za preglerlovanje in oceno na svetlo danih slovenskih knjig za otroške knjižnice se volijo g.g.: Javoršfik, Cenčič, Janežič, Stiasny, Burnik; v knjižnično komisijo pa stari odborniki g.g-' Štefančič, Tramto, Javoršek, Stiasny, Burnik. Nasvetuje se, da naj si knjižnica naroči knjig za obrtnijski pouk in se vpiše v hrvatsko Matico. V stalni odbor se izvolijo g. g.: Čenčič. Messner, Javoršek, Janežič in Burnik.Konečno se g. nadzornik '/.alivali učiteljstvu za podporo v pretečenem šolskem letu in prosi,da bi učiteljstvo tudi v prihodnje marljivo vztrajalo. Po odpeti cesarski pesmi zahvali se g.Messner g. nadzorniku za sprotno, ncpristransko voditev kmiferencije in za blagobotne opazkepri pouku. Stalni odbor je takoj po končani konferenciji sklenil, da vsak odbornik sestavi doprihi.dnje odborove seje iz določene učne stroke in pedagogike vprašanja, iz katerih se bode konetno določilo, katera pridojo na dnevni red prihodnje uradne konferencije. Cen, a prav dober obed imeli smo v gostilni g. Kuharja. Pri kupici rujnega cvička, mej raznimi napitnicami, petjem in prijateljskim pogovorom miimlo nam je prekmalu popoludne. Predno smo se poslovili drug od druzega, dali smo se še fotograflrati. Vsak učitelj dobil bo jedno sliko, a jedna pa se je izročila v spotnin tudi prejšnjemu nadzorniku g. Andreju Žumru. B. V. Iz okoliee Ljlibljanskf. »Orgeljski odmevi«. Gg. učiteljem orgljavcem priporočamo v tiskarni Blaznikovih naslednikov izišle nove muzikalije: »Orgeljski odmevi«. Zbirka pred- in poiger za orglje ali harmonij. Za vporabo v cerkvi, šoli in na domu. Zložil in visokorodnemu gospodu Ant. Klodič-u, vit. Sabladoskemu, c. kr. dež. šol. nadzorniku i. t. d. udano poklonil Danilo Fajgelj. 0\>. 40. Cena 1 gld. — Vse delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem delu je 40 kratkih prediger v avtentičnih, starocerkvenih tonili, t. j. v doričnem, frigičnem, lidičnem in miksolidiniem tonu. V drugem delu nahajajo se predigre v vseb dur-tonovskih načinili. V tretjem so pa predigre v vseh moll-tonovskih načinih. Četrti del zavzema pa poigre za polne orglje s pedalom. V lepo tiskanem zvezku s krasnim zavitkom zbranih je okoli dvesto krajših in daljših, težjih in lažjih pred-, uied- in poiger. Dobivajo se pri založniku g. Fr. Govekarju, nadučitelju v Šiški in v tiskarni Blaznikovih nasl. v Ljubljani. Naj si omisli to prezanimivo delo vsak prijatelj glasbe! Iz Velikih Laše. Javna zahvala. Slavnemu predsedništvu društva »Nar. Šole« izreka podpisani za obilni trud, za oskrb šolskih daril in za poslano šolsko blago, kakor: 800 pisank, 100 risank, 12 tuc. svinčnikov, 12 tuc. peresnikov, 4 škatle peres in 1 škatlo pat. kamenčkov, najprisrčnišo zahvalo. Velike Lašče dne 24. septembra 1889. 1. Josip Pavcic, šol. voditelj. Od Št. Jakoba ob Savi. Dobmdelno društvo »Narodna Šola« je za neznatne novce našim ubožnim učencem poslalo mnogo različuega šolskega blnga. Za ta mnogi dar se podpisani v imenu krajnega šolskc-ga sveta in obdaiovane šolske mladine najsrčneje zahvaljuje. Jtobert Ziegler, šolski voditelj. Iz Ljiibljane. Prva mestna 5iazredna deška ljudska šola je letošnje šolsko leto pričela v svojem novem, krasnem šolskem poslopji. V 18. dan preteč. meseca so učenci in učitelji šli v novo ceikev sv. Srca Jezusovega, kjer je bila sv. maša k sv. Duliu za srečen začetek. V novi šoli je zdaj napolnjenih osem učnih sob s 433 učenci. — Povodom preselitve I. mestne 5razredne deške ljudske šole iz licejalnpga v novo šolsko poslopje v Poljskih ulicah je c. kr. mestni šolski svet nekoliko premenil meje šolskima okrajema mestnih peterorazrednih deških Ijudskih šol, tako, da odslej pripadajo dcčki, kateri prebivajo v I. (šolskem) in v IV. (kolodvorskem) okraji s sosednimi podokraji, prvi mestni peterorazrednici (v Poljskih ulicah), oni pa, ki prcbivajo v II. (Št. Jakopskem) okraji in III. (dvoinem) okraji s so-sednimi predkraji, drugi mestni deški peterorazrednici (na Cojzovej cesti). Šolska okraja po tem takem deli črta, katero si je misliti od mestne hiše preko špitalskih in slonovih ulic putegneno do začetka Lattermanovega drevoreda na Fran Josipovi cesti. — Na c. kr. izobraževališči za učitelje je 78 kandidatov (v prvem letu 35, v diugem 11, v tretjem in četrtem pa po 16 kandidatov. C. kr. izobraževališče za učiteljice ima letos samo prvo in tretje leto z 90 kandidatinjami (51 in 39). — Imeno vanj e. Minister za uk in bogočastje je g. Viljema Hallado, suplenta na c. kr. izobraževališči za uCiteljice in g. Franca Orožna, suplenta na tukajšnji c. kr. višji realki, imenoval glavnima učiteljema na c. kr. učiteljskem izobraževališči v Ljubljani. — »Sl o vensk r m u učiteljskemu d ruštvu« so letnino plačali g.g.: Mercina Ivan, vadniški učitelj v Goiic;; P a v 1 i n Fiance, mestni učitelj v Ljubljani; Pianetzky Ivan, učitolj v Waldherr-jevem zavodu v Ljubljani in Trošt France, nadučitelj na Igu.