CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNI ZVIZE DILOVNEOA LJUDSTVA CSLJSKIOA OKRAJA J ; E L J t : '4. JAN. 19 5 8 i .. IX. STEV. 3 v A Občinska honierencalSZDL vZCelju Organizacije SZDL naj dajo pripravam za volitve - vsebino LOKALIZEM, ŠOVINIZEM IN KRITIKARSTVO — ZA NAŠO DRUŽBO SKRAJNO ŠKODLJIVI POJAVI V torek je bila v Celju izredna občinska konferenca SZDL, na kateri so izvolili 53 delegatov za okrajno konferenco SZDL. Predsednik Občinskega odbora SZDL tovariš Cveto Pelko je obširno govoril o delu in vlogi članov in organizacij SZDL v pripravah za bližnje volitve ter se dotaknil nekaterih škodljivih pojavov pri našem delu, ki jih bo treba odpraviti. Med drugim je govoril tudi o vlogi in pomenu stanovanjske skupnosti ter poudaril, da hi naj organizacije SZDL razpravljale o organizac'ji in vsebini dela teh skup- nosti v Celju. Na konferenci so razpravljali tudi o kandidatih, ki bi naj celjske volivce zastopali v Zvezni in republiški skupščini. Uvodoma je tovariš Pelko dejal, da bodo morale organizacije SZDL v ob- dobju volilnih priprav poživeti politične dejavnost in zaktivizirati vse članstvo. Na množičnih sestankih in zborih voliv- cev naj bi člani Socialistične zveze raz- pravljali o naših uspehih ne samo v šir- šem merilu, temveč tudi o uspehih, ki sc vidni okoli nas, v naši občini. Ce bomo ljudem tako pojasnjevali in jini hkrati nakazali perspektivo, .bo manj subjektivnih napak in manj nepotreb- nih govoric. Kajti le pomanjkljivo se- znanjanje ljudi o pravem stanju je v zadnjem času rodile nekaj nepotrebnih kritik, ki bi jih ne bilo, če bi člani So- cialistične zveze bili bolj aktivni. Tova- riš Pelko je dejal, da bodo morale orga- nizacije Socialistične zveze na svojih se- stankih več govoriti o organih delavske- ga in družbenega upravljanja na svo- jem terenu, posvetiti večjo skrb vzgoji ljudi v teh organih, da bodo delali v interesu delovnih ljudi v občini. Čeprav BO organizacije SZDL v celjski občini dckaj aktivne, je njihova pomanjklji- vost bila v tem, da so premalo delale v tem smislu, da niso našle prave vsebine dela in tolmačile ljudem stvari dejan- sko tako, kakršne so. Zato so se pone- kod sestanki sprevrgli v skrajno kriti- karstvc, kar je med ljudmi povzročalo hudo kri. Zaradi takega dela so pone- kod gledali vse črno, niso videli uspe- hov, ki so bili prav lansko leto največji. Tudi v Celju so vidni uspehi v naših gospodarskih organizacijah in na ko- munalnem področju. Tovariš Pelko je dejal, da so take kri- tike iznašali celo inteligentni ljudje, ki bi jim morale biti stvari jasne, niso se pa pri tem vprašali kaj so sami storili, da bi se stanje izboljšale, da bi poma- gali organom delavskega in družbenega upravljanja pri odklanjanju subjektiv- nih napak. Ponavadi je bilo tako, da so posamezniki pavšalno kritizirali na te- renskih sestankih, niso se pa spoprijeli s pomanjkljivestimi tam, kjer bi morali, na svojem delovnem mestu, v svojem kolektivu. Tem pojavom je botroval tu- di lokalizem in šovinizem, saj so takšni kritiki gledali največkrat ozke skozi očala posameznika ali svojega delovne- ga kolektiva, prezrli pa so potrebe ob- čine, okraja in vse naše skupnosti. Gre namrač za to, da kritiki niso videli pc- manjkljivosti v svojem kolektivu in jih tam odklanjali, temveč so se raje spu- ščali v odurne kritike na sploh. Zato bodo morale organizacije Socialistične zveze lokalistične in šovinistične pojave, ki so za našo družbo skrajno škodljivi, odločne obsoditi in onemogočiti. Tovariš Pelko je dalje dejal, da je bi- lo tudi nekaj kritike glede našega izvo- za. V tej zvezi je poudaril, da, če hoče- mo uvažati surovine za našo industrijo in predmete za široke potrošnjo, mora- mo prav tako izvažati. Razen tega pa je izvoz potreben, da bi čimhitreje urav- noves.ili našo pasivno zunanjo trgovin- sko bilanco. Ko je govoril o cenah, je ostro ebsodil neupravičeno dviganje cen, poudaril pa je, da pri tem ni vedno kriva trgovina, temveč razmere na tržišču, kjer deluje zaJcon ponudbe in povpraševanja. Ne- upravičeno dviganje cen je treba vse- kakor obsoditi ter okrepiti družbeno kontrolo v trgovini. O nepravilnostih i)ri izplačevanju premij je tov. Pelko poudaril, da so bi- le o tem govorice preveč napihnjene. Nepravilnosti so bile zlasti v tem, ker so sprejeli premije tudi takšni ljudje, ki niso vplivali na proizvodnjo, kot na primer administrativno osebje. To so subjektivne napake, ki so se pojavile ponekod tudi na drugih področjih. Za- radi takih napak pa ne gre obsojati sistem, ker so za take napaike odgovorni predvsem ljudje v naših gospodarskih organizacijah, člani ZK in SZDL, ki ni- so navodil in smernic pravilno uveljav- ljali v praksi. Te subjektivne napake in slabosti so predvsem odraz šovinizma in lokalizma ter premajhne zavesti ne- katerih naših ljudi. Zato je prav naloga organizacij Socialistične zveze, da bodo okrepile delo subjektivnih sil na vseh področjih naše dejavnosti, kajti če bode te sile aktivne in usmerjale razvoj v smislu naših socialističnih principov, bo tudi napak in ipomanjkljivosti mnogo manj. Kljub temu pa ugotavljamo, da se je standard delovnih ljudi le dvignil, saj je lani bila zabeležena v naši državi naj- večja industrijska in kmetijska proiz- vodnja po osvoboditvi. Mezde so se zvi- šale povprečno za 24%, cene pa se niso v povprečju zvišale niti za Te kaže, da se je povprečni plačni fond povišal, ni pa s tem rečeno, da je bul tudi pra- vilno porazdeljen. Za nepravilno poraz- delitev (previsoke premije in preseški plač) pa so v prvi vrsti odgovorne poli- tične organizacije, delavski sveti v pod- jetjih, ki bi morali jasno in odločno za- staviti svojo besedo. Zato ne gre zavra- čati krivde za take nepravilnosti na viš- je forume. Nadalje je tov. Pelko omenil, da bode morale organizacije SZDL v predvolil- nih pripravah obravnavati tudi občinski družbeni plan in petletni perspektivni plan. V teh razpravah naj bi sodelovalo čim večje število državljanov, da bi tako ti plani vsebovali težnje delovn h ljudi. Predvsem bo treba težiti, da bodo za- stopane v njih postavke za dvig oseb- nega in družbenega standarda, kar po- meni, da bodo morali ti plani vsebovati predvsem skrb za stanovanjsko in ko- munalno dejavnost ter skrb za razvoj trgovine, obrti itd. Ob koncu svojega govora je tov. Pel- ko še poudaril, da bodo morale organi- zacije SZDL skrbeti za številno udelež- bo na zborih volivcev in da bodo le-ti vsebinsko dobro pripravljeni. Prav po- sebno skrb bo treba na njih posvetiti vzgoji mladine in problemu družbene prehrane, ki je v Celju dckaj pereč. -ma- Po vsem okraju so sc državljani vključili v volilno razgibanost Ce naše poročanje ni zajelo celotnega okraja v času, ko se volilna de- javnost razrašča, to ne pomeni, da ta razgibanost ni povsod zajela najširših plasti. Res moramo priznati, da udeležba na zborih volivcev še ne predstavlja večjega dela prebivalstva, toda zdaj ob začetku predvolilne akcije lahko kljub temu poročamo, da so se tisoči državljanov že vključili v predvolilno dejavnost. Zbori volivcev bodo ta teden v glavnem zaključeni. Pestrost problemov, o katerih so državljani razpravljali, je široka, čeprav tokrat menda nikjer niso odborniki prišli pred volivce s konkretnimi poročili, z izdelanimi načrti o raz- voju občin in posameznih predelov, niti s proračunskimi načrti. Sedanje razprave pa le jasno kažejo smer, ki je razveseljiva. To pomeni, da so se ljudje začeli vse močneje posluževati vseh oblik množičnega vpliva na vsa področja našega javnega, predvsem pa gospodarskega življenja v komunah. Objavljamo samo del široke dejavnosti (dober del nam je zmotel sneg), ki se je razvila v našem okraju: Z JASNEJŠIMI NAČRTI PRED VOIJVCF: PRAVIJO VOLIVCI • V CRETU IN ZVODNU Na zboru volivcev za teren Cret in Zvodno so se državljani marsikaj po- menili s svojim odbornikom iVIarjanom Kogojem in tudi med seboj. Tekoče in predstoječe probleme sta volivcem ob- jasnjevala občinski odbornik tovariš Kogoj in tajnik OSS tov. Cokan. V raz- pravi so volivci načeli več perečih vpra- šanj. Take so precej razpravljali o potrebi gradnje stanovanj in pa o vodovodu za tisti del Creta, kjer stanovalci črpajo vodo še vedno iz nezdravih vodnjakov. Zelo živahno so razpravljali tudi o vpra- šanju družbene prehrane in seveda tudi o cenah, o katerih volivci menijo, da se neupravičeno dvigajo. Tov. Cokan je to vprašanje objasnj na ta način, da je prikazal nujnost temeljitejšega druž- benega upravljanja v trgovinah. Da pa be tako upravljanje in z njim vred kon- trola nad trgovsko mrežo uspešnejša, je nujno potrebno, da v teh organih samo- upravljanja sodeluje čim več ljudi. Poročilo občinskega odbornika pa je bilo preveč načelno, tako da o proračunu za leto 1958, o družbenem načrtu in perspektivnem planu občine na zboru sploh niso mogli razpravljati. Volivci so mnenja, da bi občina morala za zbore volivcev pripraviti bolj izčrpna in kon- (Nadaljevanje na 3. strani.) Posvetovanje mladih pudopjev v Velenju Pred dnevi je bile v Velenju posve- tovanje mladih rudarjev iz vseh sloven- skih rudnikov. Posvetovanja sta se ude- ležila tudi predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Boris Kraigher in predsednik CK LMS tov. Tone Kropušek. Na po- svetovanju je najprej poročal predsed- nik rudniškega komiteja LMS Velenje tovariš Drago Mcnein o vlogi in delu mladih rudarjev. V razpravo pa so po- segli delegati vseh rudnikov in med drugim govorili tudi o pomanjkljivosti delavskega samoupravljanja. Iz poročila tovariša Mencina povza- memo, da se mladina v rudnikih vedno bolj uveljavlja, vendar še premalo, saj ni dovolj zastopana v samoupravnih or- ganih rudnikov. V delavskih svetih slo- venskih rudnikov je namreč samo 13% mladincev, v upravnih odbor.h pa ko- maj 7%. Dalje je v referatu rečeno, da bo treba v rudnikih utrditi tudi klube mladih proizvajalcev, ki bodo skupaj s sindikatom in delavskim svetem skrbeli za šolanje rudarskega naraščaja. Tudi rudarskih šol je v Sloveniji premalo, šolstvo pa ni najbolj urejeno. Za šola- nje mladih rudarjev je največ storil velenjski rudnik. Precej pozornosti je referat posvetil tudi vprašanju proiz- vodnosti dela in plačam v rudarstvu. Na zaključku posvetovanja je sprego- govoril tudi tovariš Boris Kraigher, ki je poudaril, da želi rudarska mladina resno obravnavati probleme svojega življenja in dela. Zato bi bilo prav, če bi še večkrat organizirali taka posveto- vanja. Nato je tovariš. Kraigher govoril še e ukrepih, ki jih je Zvezni izvršni svet sprejel za reševanje problemov v rudarstvu. Intervju s snegom Naše belo mesto je naenkrat res postalo vredno svojega imena — postalo je belo. No, ne ravno po zaslugi olepševalnega društva aH kogars bodi, ampak po želji Dedka Mraza (zime, če ste realist),, ki nam je s precejšnjo zamudo »pritreseU novoletno darilo — sneg. Sneg! Prišel je skoraj dobesedno kot strela iz jasnega neba. V ponedeljek je še sijalo sonce, nenavadno toplo za zimski čas. Ob Savinji in Voglajni je že zelenela trava, ki je nekam čudno dišala po pomladi, tako da so nekateri vremenski prerok', že govorili, da zime sploh ne bo. Ne vem, ali bi jih imenoval optimiste ali kako. Naziv »optimist« bi jim verjetno bolj pristajal, toda ker so nenavadne vremenske prilike povezovali z eksplozijami atomskih bomb, jih raje imenujem pesimiste, pa če se še tako čudno sliši. Ponoči ga je naneslo — snega namreč — že kar lepo število centi- metrov. Torek je bil že bel, prelestno bel od snežne opojnosti, ki se je je mladina še najbolj razveselila. Drugi manj. Je že tako, da ni nobena stvar vsem všeč, pa če je Še tako lepa. Po zraku so sfrčale prve kepe in se veselo razletavale na svojih »žrtvah«. Vesel vrišč jih je spremljal. »Pa intervju?« boste rekli. No, intervjuva se ponavadi tiste osebnosti, ki so zelo znamenite in zanimive. V našem primeru pa je drugače. Torej, sneg je »osebnost« in še zanimiva povrhu, toda z njim se vsak lahko osebno spozna, zato fi/a ne bi na veliko predstavljali. Najbolje je, da se kar sami pogovorite z njim. Samo pazite, da ne boste z njim preveč neposredni, kajti strašno rad vam bo zlezel za vmt in v čevlje, kar pa zna biti neprijetno, pra- vilneje hladno. Nekateri so se z veselim in'pesniškim gostom (res, tudi pesniki ga imajo radi, čeprav vidijo ponavadi vse črno) že pogovorili. Na pri- mer brzovlak je bil na svoji poti iz Maribora v Ljubljano na celjski postaji s snegom v že precej bratovskem objemu. Bolj seveda »Java« na parkirnem prostoru za »Koprom«. Njen lastnik je bil verjetno »prijetno« presenečen, ko jo je hotel spravili v tek. Najlepši dokaz, kako je sneg letos iznenada prišel. Tudi oguljene vejice so se že sprijaznile s praz- nično »spalno srajčko«. Vsak po svoje — gost je vsestranski in »nadarjen« za razgovore vsemogoče vrste. Torej, pozor! TIG STRAN 2 24. JANUARJA — STEV. 3 POGLED PO SVETU Za Spanca Unamuna pravijo, da je eden od redkih jilozofov, ki svojo filo- zofsko misel ne samo piše in ustvarja, marveč tudi živi v svoji lastni eksi- stenci, v svoji usodi, v intimnosti svoje zavesti. No, če je to res, je to vse- kakor redka resnica, redka stvarnost. Konec koncev je težko najti kakršnega koli ustvarjalca, ki ne bi hotel spre- meniti podobo sveta, v svojem prak- tičnem življenju pa večina njih podle- ga okolici z vsemi navadami, z neiz- ogibnim jarmom in vprego vsakdanje- ga dne. Zdi se, da je nekaj podobnega tudi v veliki politiki, si parva licet compo- nere magnis, če se male stvari smejo primerjati z velikimi. Le redki od ti- stih, ki režirajo dogodke te velike po- l'tike, nimajo želje, nekaj popraviti, izboljšati. Ko pa ukrepajo, jih stisne španski škorenj razmer in okolice. Za- to najbrž tudi ni človeka, ki bi lahko napisal zgodovino svojega časa, ne da bi bil pri tem žrtev svojih predsodkov, svojega značaja in življenjskega iz- kustva. A pustimo razmišljanje in poj- dimo —• na vrt, kakor je dejal Voltaire. V tednu, ko je drugi sovjetski satelit še vedno nekje v vesolju nad nami in bo zabeležil svoj tisoči let okoli na- šega »rodnega« planeta, zabeležimo ne- kaj bistvenih, čeprav morda ne naj- vidnejših dogodkov: Drugo Bulganinovo pismo najprej, čeprav mnoge korespondentke še na prvo pismo »špicobradatega« batjuške niso utegnile odgovoriti. 19 državam ga je poslal in predlagal sestanek držav- nih šefov v 2 do 3 mesecih, tja do spomladi. Pogovorili naj bi se o raz- orožitvi, dezatomizaciji po poljskem predlogu, o prenehanju hladne vojne, o* nenapadalnem paktu med NATO in Varšavskim paktom, o zmanjšanju šte- vila vojakov v Evropi, o vzajemni kon- troli, o nevtralizaciji, o nemškera vpra- šanju, o ukinitvi vojne propagande, o Kitajski. Vse to naj bi se vršilo v Že- nev', navzoče pa naj bi bile tudi ne- vtralne države, Egipt, Pakistan, Indija, Avstrija in tako dalje. Bulganin je čas za to pismo zares dobro izbral, saj se je Stalni svet NATO pakta komaj zedinil za ,odi{yvor na prvo Bulganinovo pismo. Z eno besedo: Niti do besed ne pride, še dobre be- sede ne najdejo, kaj šele dejanje, kr bi v resnici nekaj pomenilo za mir. Na- sprotno: dejanja vsa sejejo veter, da bi nekoč požela vihar. Poglejmo! Dulles je odletel v Španijo, da se s Francom sporazume glede novih letalskih baz in drugih vojaških ukrepov, ki naj bi ameriško strategijo utrdli nasproti Sredozemlju in Afriki. Španija bo do- bila 200 milijonov dolarjev za te stvari, krvavi fašistični režim bo podprt z ogromnimi vsotami zato, da bo odsto- pil zemljo za utrjevanje hladne vojne, za naprave, »ki jih terja previdnost«. Dulles je izjavil, da je Bulganinovo pismo samo manever, s katerim naj bi se zmanjšal pomen Eisenhowerjeve- ga poroHla o poloraju ZDA in o ogrom- nih sredstvih, k' jih bodo v ZDA upo- raoili za modernizacijo in atomizacijo svojih vojaških sil. Kennan, bivši am- basador ZDA v Moskvi, Hofmann, biv- ši administrator Marshallovega plana, Christian Science Monitor, Washing- ton Post in drugi, ki kritizirajo to ame- riško politiko, sicer predstavljajo del javnega mnenja, vendar za zdaj, v konkretnem naporu za mirovno akc.jo ne pomenijo dosti ali nič. Francoz Gaillard je ošabno odbil poljski predlog o dezatomizaciji Evro- pe, Butler, Macmillanov zastopnik, pa je dejal, da se Anglija ne misli pogo- varjati z Rusi v prihodnjih dveh me- secih. Nemški vojni minister se je po- bahal, da bo imel kmalu 130.000 re- krutov, kar pomeni v primeru vojne že pomembno silo, in da se bo nemška vojska okrepila posebej v moderni avi- aciji. »Mala Evropa«, ki je zasedala v Parizu, se je razšla, soglasna edino v tem, da ruskih predlogov ne sprejme, sicer pa ni sprejela nobenih primernih zaključkov. Imenovali so le predsed- nika Evropske investicijske banke in predsednika Skupnosti premoga in jekla. Važno mesto je dobil Nemec Hallstein, kar s stališča mirovne po- litike naibrž ni dobro. Postal je pred- sednik Komisije za mednarodno sode- lovanje, ker ima Nemčija pač največjo gospodarsko moč. Francija je na spre- ten nač n dobila prednost v Evratomu, ker nemški ruhrski magnati branijo klasično energetiko, ne pa atomsko. Značilne so tudi izjave angleškega ministra Eutlerja, da je patruljiranje ameriških letal nad Anglijo, oboroženih z atomsk'm tovorom, potrebno zaradi miru in varnosti, podobno pravijo ka- nadski velmožje in se tolažijo, da mo- raio za take patrulje pankeeji Kanad- čane spoštljivo vprašati. Spričo tega ni nič čudnega, če je na Japonsko padla vsemirska radio sonda, ki so jo baje posJaV v vsemirje iz oko- lice Vladivostoka ali Habarovska. Skr- bi torej na vseh straneh dovolj in pre- več! Ne smemo pri tem pozabiti, kar je povedal že s^ari Aristotel v svoji »Politiki«, da ljudje ne postanejo tira- ni diktatorji in imperialisti zato, da bi se ubranili nesreč in bede. Atlantska previdnost torej ni previdnost, skrb za varnost in mir. Preveč je v nji sanj o bliskoviti vojni histeričnega sanjača in okrutneža H tlerja. Kako se je nje- gov Blitzkrieg zavlekel in končal, je zgodovina včerajšnjega dne. T. O. Z VSO Širino v priprave za volitve JE V RAZGOVOUU DEJAL PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL VCELJU TOV. CVETO PELKO Naš sodelavec se je zglasil pri ,pred- sedniku Občinskega odbora SZDL v Ce- lju tov. Cvetu Pelku, da bi mu postavil nekaj vprašanj v zvezi s političnimi pri- pravami za bližnje vcliitve v Zvezno in republiško skupščine. Predsednik Pelko se je povabilu od- zval in na postavljena vprašanja obširno odgovoril: Tovariš predsednik, zanima nas kako Ix>tekajo politične priprave za bMžnje volitve v celj&ki občini, kakšno vlogo .bodo odigrale politične organizacije v zvezi s tem, zlasti še na osnovi izkušenj, •ki ste jih pridcbili ob nedavnih volitvah v občinske ljudske odbore? Organizacije SZDL v celjski občini že dalj časa razpravljajo in se pripravljajo na volitve v zvezno in republiško ljud- sko skupščino. Izkušnje Iz priprav za občinske volitve so jim pri tem za ori- entacijo. Predvsem je treba poudariti, da so organizacije SZDL pri nedavnih občinskih volitvah premalo pritegnile k splošnim razpravam tudi druge politične in ostale množične organizacije od kul- turnih, prosvetnih, športnih in ostalih društev ter organizacij. Prešibko je bilo tudi sodelovanje s sindikalnimi organi- zacijami, zlasti kar je zadevalo pripravo za volitve v zbor proizvajalcev. To na- pako bo treba tokrat odpraviti. Organizacije SZDL so na osnovi tega prišle do zaključka, da je treba aktivi- zacijo za bodoče volitve prenesti na vse naše družbene organizacije. Ce sem prav razumel, gre za večje množičnost v predvolilni agitaciji. Kak- šna vprašanja pa naj množične organi- zacije obravnavajo na raznih sestankih, zborih volivcev in pcxiobn h prilikah? Razprave na predvolilnih sestankih ni mogoče predpisovati. Ljudje bodo sa- mi dobro vedeli za vse probleme, saj stanje v svojih volilnih enotah dobro poznajo. Vendar morajo organizacije SZDL in druge politične organizacije usmerjati razprave. Na takih sestankih in zborih bi naj prvenstveno govorili o našem komunalnem sistemu, o vpra- šanjih stanovanjskih skupnosti, o ure- ditvi trgovin, o družbenem upravljanju v trgovinah, o delu in problemih usluž- nostnih podjetij, o razširitvi in izboljša- nja obrtniške mreže itd. Nadalje naj bodo razprave usmerjene tudi v listo smer, odkoder bodo volivci spoznali bližnje naloge in načrt razvoja svojih enot. Taka pojasnila "n perspek- tivni pogled pa si lahko pridobijo s tem, če bodo razpravljali o družbenem na- črtu občtne, o gospodarskem proračunu za leto 1958 ter o perspektivnem načrtu razvoja občine na splošno. Te razprave pa morajo biti konkretne in v okviru danih možnosti glede na ustvarjena sredstva. Pri tem je treba pojasnjevati kaj je mogoče in kaj ni ter v razpravi ugotavljati prioritetne naloge. Nič nimamo od tega, če ugotav- ljamo kopico potreb, toda ne odločimo se za tiste, ki bi jih lahko z razpoložlji- vimi sredstvi v bližnji bodočnsoti iz- Dovolite, tovariš predsednik, kakšno je Vaše stališče do splošnih kritik in razprav, ki izpopolnjujejo dnevne rede raznih sestankov in tudi zasebnih raz- govorov. V kolike so te razprave pozi- tivne in kdaj so lahko škodljive? Razprave ne morejo biti škodljive ni- koli, če so na ustvarjalni osnovi. Prav je, da v organizacijah SZDL in drugih političnih organizacijah razpravljajo o vseh stvareh. Pri tem seveda tudi o sub- jektivnih napakah v posameznih gospo- darskih organizacijah. Vendar je pri tem treba paziti, da ne zaidemo v skraj- nosti in kritiziramo vsevprek, kar ško- duje namenu in po drugi strani zatem- njuje naše uspehe, ki jih pošten držav- ljan ne more zanikati. Zadnje čase je takega pavšalnega kri- tikasterstva kar precej. Dostikrat nepo- učeni ljudje stvari razpihujejo in ne- upravičeno povzročajo vročo kri. Na drugi strani pa tak način razpravljanja ne odkrije tistih subjektivnih napak, ki se dajo z ustvarjalno kritiko odpraviti na licu mesta. -Taka načelna kritika pa več škoduje kot koristi, ker ne temelji na dejstvih. Prej ste omenili stanovanjske skupno- sti. Je glede teh že izdelan jasnejši na- črt. Podrobnosti še niso znane niti do- končno izdelane. Načelno pa vendar že vemo, kaj si od teh stanovanjskih skup- nosti obetamo. 2elim povedati, da sta- novanjske skupnosti ne bodo imele za osnovno nalogo razdeljevanja stanovanj. Predvsem bo naloga te skupnosti, da ustvari harmonično zaključeno celoto, v okviru katere bo skrbela za vse druž- benogospodarsko delovanje. Skupnosti bodo skrbele za javne naprave, za dobro gospodarjenje s stanovanjskim skladom, za parke, sprehajališča, za razvoj trgo- vinske mreže, za dovoljno razširitev uslužnostne dejavnosti. Ustanavljale bo- do vrtce, gospodinjske servise, skupne pralnice, šivalnice itd. V njihov poznej- ši razvoj bo seveda prišla tudi skrb za izgradnjo novih stanovanj iz lastnih sredstev in sredstev, ki jih bo dodelila družba. Imel sem še dosti vprašanj, toda mc- ral sem se ozirati na to, da je bil tov. Pelko tisti čas bolan. Tako sem se mu za prijaznost zahvalil in mu v imenu bralcev, predvsem članov SZDL zaželel hitrega okrevanja. C. k. Tov. Pelko: Kritika? To vsekakor, toda ustvarjalna! Odgovorile: kratkovidnost ali kaj? Večkrat govorimo, da se je podražil* to in ono. Ugibanja o vzrokih ni ne konca ne kraja. Ker mora za vsako po- dražitev nekdo biti kriv, ga ljudski gla« kmalu odkrije, »razkrinka«, kakor pra- vimo. Ce pa krivca ne najde, ga pa na- redi. Take je pač bilo in bo. Kadar nam podražitve brodijo po gla- vi, ,pridejo v zadnjem času na vrsto naj- večkrat tisti artikli, ki tvorijo »okostje« naše življenjske ravni — prehracnbeni predmeti. Nagnjeni smo pač k temu, da nas bolj malo zan ma, če se podražijo avtomobili in letala, tem bolj na« pa prizadene, če skočijo cene mesu, ma- sti ali kruhu. Želodec je pač prvi člo- veški organ, ki najhitreje pirctestira, če nekaj ni v redu. Kaj je treba tega uvoda? Zadnje dni so gosipod.nje doživele v mesnicah spet »prijetno presenečenjem. Slanina se pro- daja s kožo vred! To ni nič, boste rekli. Saj je vseeno, ali jo cdreže mesar ali pa mi. Nekdo jo pač mora. Zaradi takih malenkosti se pač ni treba razburjati. No poglejmo, kaj je pravzaprav s Uy »malenkostjo«. Navada je, da .prašiča po zakelu ode- rejo in prodajo kožo Koteksu ali komu drugemu. Razumljivo, usnje je zelc iska- no doma dn v tu j.ni in če že imamo pra- šiče pri nas, ni treba da bi usnje uva- žali. Do sem je vse lepo in prav. Kaj je poitem narobe? Prodajalci so vzeli v roke svinčnik in pap.r in začeli raču- nati (to je prav!). Kcžo odkupujejo pri Koteksu povprečno po 250 din za kilo- gram. Slanina stane 400 din kilogram in če se je drži neodrta koža, v resnici tudi to prodajamo po 400 din za kilcgram. Živela matematika! Torej, zakaj bi kožo odirali in jo prodajali Koteksu, če lahko na drug način zaslužimo več! Takim in IKdobnim možakarjem je pač vseeno, komu potegnejo denar iz žepa, samo da je dobiček tukaj. Na žalost pa je poleg tega »prepro- stega« računčka še nekaj »preprostih* računčkov. Prvič: slanina je v resnici dražja od 400 din, saj je od enega, v kožo »oblečenega« kilograma ostane le okoli 60 do 70 odstotkov, dmagtč: zaradi »načrtnega« gosix)darjenja s kožami bo teh vedno manj in manj in — usnje se bo podražilo (razumljivo), torej bodo vsi usnjeni izdelki dražji za nekaj ato- takov. Tako se vleče ta pesm.ca nai)rej in naprej. Lepo in prav boste rekli. Kje pa je tukaj zvišanje življenjskega stan- darda? Tako se vprašujemo tudi mi. Vprašajte tiste, ki zna o tako lepo ra- čunati, da je več dob.čka, če se prodaja koža ,po 400 din v »obliki špeha«, kot pa po 250 din Koteksu. Mesarskim podjetjem moramo prizna- ti, da imajo svcj prav, ravno tako, ka- kor imajo drugi jk) " svoje prav. Samo nekaj pozabljajo: tudi majhni, »drob- ni« .potrošnik hoče imeti svoj prav. Slovenska mladina v gradbeništvu: Več pazumeoanja za naše delovne pogoje v Celju je v dvorani Betona pred dnevi zborovala slovenska mladina, ki je zaposlena v frradbeništvu. Zborova- nju so prisostvovali kot gostje tudi šte- vilni celjski pK)litični delavci na čelu s predsednikom okrajnega ljudskega o:ii!bora tov. R. Jermanom in predsed- nikom občine tov. A. Svetekom. Navzo- či so bili tudi funkcionarji ljudske mladine. Problemi, o katerih so govorili, so bili izredno raznovrstni — od šo"'skih pa do delovnih. Razumljivo, saj so de- legati zastopali gradbeniško mlarino iz vajensko-gradbeniške šole v Ljublja- ni in najrazličnejših gradbenih podje- tij, ki so raztresena po vsej Sloveniji. BREZ REDNEGA NACRTA si težko zamišljamo uspešno šolanje, vseeno, če je to na »višji« aM »nižji« stopnji. Vajenska šo]a v gradbeništ\ai v Ljubljani ima tri letnike. Pričaliovali bi, da se vajenec v triletni dobi pri- uči vsemu delu in da zapusti šolo kot strokovnjak, ki mu ni tuje nobeno delo njegove stroke. Pravimo pričakovaM, kaiti v rasnioi rlemu ni 'ako. Naj- večkrat se zgodi, da delajo vsi trije letniki isto delo, se pravi, da je vse šolanje odvisno več ali manj od slu- čaja. Je to potem šolanje? Raje recimo triletna doba s^abo ali nič plačanefa de"'a. Razumljivo je, da se vajenci pri- tožujejo. Vsak bi pač hotel znati čim več. Doba. ko je bilo strokovno znanje le ko*-, neko zaželeno a ne nujno do- po^ni^o, je pač že za nami. Tal^o je tudi prav! NEPRIMERNA DRUŠČINA V času svojega šo"'anja stanujejo va- jenci (no vsi, toda precej) v družbi s stareišdmi delavci. To so povečini ljudje z nizko kulturno stopnjo in vse prej kot neoporečnimi mora''nimi lastoostmi. Kratko rečeno, vso prej kot pr merna drrž^a za dorašfaiočo mladino, ki vpu- gačne vzgojne metode kot pa psovke in opolzike zgodbice. Tem »kosmatim« du- Sam. in v življenju prekaljenim ljudem ro", niso več nevarne (če se postavimo nr. p'aT.šče- vo^k ne menia d^ake), toda mlada in nežno utripajoča srca (koli- ko pa je od tega, kar smo jim rekli otroci?) potrebujejo precej drugačno hrano. Upoštevati moramo, da ti va- jenci družinske vzgoje v šolski dobi skoraj ne poznajo, saj so po veliki ve- čini doma daleč od svoje šole. Seveda, zagovorniki »trde« vzgoje imajo celo kopico zagovorov, ki so s stališča živ- ljenja na videz na moč upraviči j ivi in neovržni. Vajenec, tako pravijo, naj se že zgo- daj navadi na življenje, ki je vse prej kot nežno. Tako smo rastli tudi mi in — le oglejte S'i korenino! Eno pa mo- ramo imeti vedno pred očmi: Ce že go- vorimo o socialist čtnem človeku, mo- ramo vedeti, da je ta nujno odvisen od socia^dstično vzgoje. Te je pa imel naš človek zaenkrat še ze^o ma^o. Menda se ne bomo veliko zmotili, če rečemo, da so bili to samouki. Torej, vzgoja ~ soc a^istična vzgoja! In koga je laže vzgajati, če ne mladega človeka. Pa vendar, se vam ne zdi, da na to več- kra"; pozabljamo in zločinsko (raje re- cimo več kot manj!) zapravljamo čas. Soi aMzem. ri le prazna fraza, ki leno zveni, ampak je pojem, ki je uresnič- ljiv samo tedaj, če je ljudem želja in hotenje po njem globoko v srcu. Tako — brez srčne kulture, brez soc alizma v srcih, ne samo v besedah, ga tudi' v dejanjih ne bomo nikoili imeli. NOMADSKO ŽIVLJENJE Gradibeni delavec je zelo podoban no- madu. Je že tako, da je njihovo delo pa': tako, da zahteva odgovarjajoč na- čin življenja. Proti temu ne more nihče ničcsa.-. Nel-aj pa je, kar lahko stori- mo; omogočiti mo-amo gradbm m de- lavcem dostojno plačilo in nadomestilo i-.a vse, za ka.- so prikiajšarii. Morda se bo zdelo komu to vprašanje nevažno in brezsmise-no, a nekaj je, če ga bo- mo šo dolgo časa puščaU vnemar, se nam bo zgodilo, da bomo ostali brez kvalificirane gradbene delovne s le. O tem zgovorno priča nenormalno visok odstotek vajencev, ki po končanem šo- lanju o''idejo v druge sitroke (naiveč v industrijo). Zanimivo je, da jih pri tem koraku n ti ma o ne zaaržnaje dej- stvo, da postanejo nekvalificirani de- lavci, saj vseeno neredko pridobe na plači in boljših življenjsldh pogojih: Imajo redno delovno mesto, stalno sta- novanje, delo skozi vse leto itd. ZAKAJ? Ce pogledamo resnici v cči, tega sko- raj ni treba spraševati. Je žei laKO, da vsak teži za boljšam dn ugodnejšim živ- ljenjem. Na nas pa je, da pogoje tega življenja tako smotrno uraivnamo, da med enim in drugim ne bo tako bistve- nih razlik, da bi lahko rekli: to je ne- znosno, ono je pa dobro! Torej: boljši in pravilnejši tarifni sistem. Pravičnej- še nagrajevanje z oziirom na delovne pogoje. Pomoč gradbeni dejavnosti itd. KAKO PA JE ZDAJ? Gradbena dejavnost je precej neena- komerna, hočemo reči, da je v sezoni dela preveč, pozneje pa malo ali nič. Delavci delajo po dvanajst in še več ur na dan. O osemumem dejavniku skoraj ne more biti govora. Navsezad- nje je to razumljivo. Nel aj pa razu- memo že bolj težko. Mladinci so £:e pri- toževali takole: V času dela živimo v na hitro zgrajenih provizoričnih ba- rakah, ki so kaj ma^o podobne člove- škim bivališčem. Kaj naj do'am v njih? Rajn de''am, ko T pa bi mo^-al prebivati v njih več. kot pa je neogibno potreb- no. Vanie hod m samo spat. Zato pa, da vsak. kdor le more, »uide« drugam, smo žo povedali. Ponekod je prišlo ce^o ta- ko da^eč (predvsem v s'abo razvitih področjih, n. pr. Dolenjsl-a itd.), da je gradbena stroka le odskočna deska za drugo poklice. To ni dobro. To ni prav. ZATO PA, nai ne gredo SOS klici mladih grad- benikov mimo nas! Predvsem j h mo- ramo razumeti in če jih bomo, nismo daleč od tega, da jim bomo pomagali. Kdor vi«;oko Teta ... ali kako si razsoden č'ovek predstavlja »RaTgovore na najvišji ravni«, če bodo odgovorni voditelji vprašuje razorožitve preveč zavlačevali. OGLAS V CASOPISV r« naiholiša rehlatra 24. JANUARJA — STEV. 3 STRAN 3 Po vsem oftroju so se držovljoni vključili v volilno razgibnnost kretna poročila. Tako na zborih voliv- cev ljudje razpravljajo načelne, name- «to da ibi se pomenili o konkretnem dedu občine. MOST ZA LISCANE TEMELJNI PROBLEM Na zboru volivcev terena Lisce—Breg 40 ponovno razpravljali o nekaterih kc- munalnlh vprašanj h naselja Lisce. Li- ^ani menijo, da je temeljni problem vsega nadaljnjega razvoja v njihovem kraju izgradnja mostu v Lise ah. Ob- činski odborn.k tov. inž. Blaž Pristcv- Sek je pojasnil, da je načrt za ta most odobren in da bo z gradnjo mostu re- šenii več drugih i>roblemov. Kaj si Liščani cbetajo od izgradnje mositu? Lisce so od mesta odrezane z zelo dolgo potjo čez novi most na Bregu. V naselju ni vodovoda, ne trgovin, ne javnih naprav, imajo ipa slabo osvet- ljene ceste, nezavarovane poti in za celjske prilike podpovprečna ceste. Cim bi bil most v Liscah zgrajen, bi bili rešljivi tudi vsi drugi problemi. Zveza z mestcm bi se izboljšala po kraj- ži poti. Cez nov most bi bilo mogoče prepeljati vodovodni vod do naselja. Li- sce bi postale nekak organski del novo- nastalega predela »otok« in ko bo na »otoku« zgrajen nebotičnik s trgovinami v pritličnem traktu, bo tudi problem preskrbe toliko lažji. Vse to je povezano z izgradnjo mostu in vse, kar je bilo navedeno, je v glavnem ^tudi ves seznam problemov, ki Liščanom izpolnjujejo dnevne rede sestankov, sej in zborov. Zato Liščani upravičeno pričakujejo, da bo občinski odbor uvidel prioriteto izgradnje tega mostu. V TRNOVLJAH SO STARI PROBLEMI Na zboru volivcev v Trncvljah so go- vorili predvsem o potrebi ureditve vo- dovodnega omrežja, o cestni razsvetljavi in končno o potrebi dokončne izgradnje mostu čez Hudinjo, ki je že nekaj let v gradnji. Na zboru je bil navzoč tudi občinski odbom.k tov. Andrej Drole. Navzočim je priporočil, da vse te pro- bleme naložijo v skrb krajevnemu od- boru, ki naj o teh vprašanjih razprav- ljajo, tako da bi na prihodnjem zboru volivcev, ko bo v obravnavi cbčinski proračun, lahko določili tudi prioriteto najva^ejšim problemom, ki jih bo v okviru razpoložljivih sr^stev mogoče najprej odpraviti. V LAŠKI OBCINI NI POJAVOV LOKALISIICNIH TENDENC Zbori volivcev v laški občdni bodo v kratkem zaključeni. Le-ti so precej raz- gibali teren. Zlasti je pohvalno dejstvo, da na zborih ni prišlo do lokalističnih tendenc, ki bi se odražale v tem, da bi volivci zahtevali kandidaturo ljudi iz svojih okolišev. Volivci so prišli do prepričanja, da je poleg tega, da nek kraj zastopa res sposoben človek, zelo važno tudi to,. da v zvezni kot v re- publiški skupščini imamo predane, raz- gledane in sposobne ljudi, kajti na tak način bosta skupščini lahko kos vsem težavnim, in odgovornem politično go- spodarskim nalogam. Tako so na zlx)- rih razpravljali o tem, da naj bi pod- ročje laške občine v Zvezni skupščini zastopal tov. Sergej Krajgher, v repu- bliški pa tov. Jakob Žen. Na zborih so volivci razpravljali predvsem o komunalnih vprašanjih. Navduševali so se za elektrifikacijo preostalih vasi v občini, za ureditev cest in mostov, ponekod pa so govorili tudi o kmetijsko pospeševalnih akcijah in seveda tudi vaških vodovodih. Na zborih so izvolili delegate za kan- didacijske konference za izbiranje kan- svetovanju sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov z območja celjske o^ine, ki jih je vodil predsednik občinskega odbora SZDL v Celju tovariš Cvetko Pelko, so razprav- ljali predvsem o pripravah na volitve in kdo bi jih najbolje zastopal v Zvezni in republiški skupščini. Prav tako so o pripravah za volitve med drugim raz- pravljali tudi na izredni občinski kon- ferenci Socialistične zveze, ki je bila v torek v Celju. Na .podlagi daljših razprav ter trezne presoje so prišli do zaključka, da bi bi- lo prav, če bi jih v Zveznem zboru za- stopala tov. Milena Korže, sekretarka Republiškega zavoda za napredek go- spodinjstva, ki je doma iz Ponikve pri Grobelnem. Zveznega poslanca bodo vo- livci celjske občine volili skupaj z vo- livci vojniške in konjilške obč ne. Kan- didature za republiški zbor pa so skle- nili ponuditi Francu Leskošk i-Luki, tov. Olgi Vrabičevi in tov. Mitji Ribičiču. Razen tega bo Socialistična zveza celj- ske občine predlagala svojim članom v delovnih kolektivih, naj zaupajo kondi- daturo za Zvezni zbor proizvajalcev do- sedanjemu zveznemu poslancu v tem zboru tovarišu Albinu Lesjaku, delavcu iz Tovarne emajlirane posode v Celju, kandidature za republiški zbor proiz- vajalcev pa tov. Slavi Križanič iz tovar- ne Metka v Celju, Ivanu Žmaherju, predsedniku OSO v Celju in Ivanu Vi- čiču. O teh predlogih bedo seveda še raz- pravljali volivci na zborih volivcev ter IKJzneje tudi delegati na kandidacijskih konferencah, nakar se bodo volivci na .ponovnih zborih volivcev dokončno po- menili o predlaganih kandidatih. -ma- ZBORI VOLIVCEV V VOJNISKI OBCINI V vojniški občini bodo v nedelje po- vsod zaključili z zbori volivcev. Največ zborov volivcev je bilo že v preteklem tednu. Zaradi skupščinskih volitev je čutiti na področju občine precejšnjo po- litično razgibanost. Najbolj uspel zbor volivcev je bil v Dobrni, dokaj dobra udeležba pa je bla tudi v krajih, kjer so ,politi.ne organizacije dobro reševale krajevne probleme. Razpoloženje med ljudmi se je zlasti lani dokaj izboljšalo. Dokaz temu so uspele jesenske volitve v ljudski odbor ter sedanji zbori volivcev. Volivci živo razpravljajo o dosedanjem delu krajev- nih odborov in obč.ne ter nakazujejo smernice za še boljše delo. V SMARTNEM OB PAKI SO SE POGOVORILI O KANDIDATIH V nedeljo je bil v Smartnem ob Paki zbor volivcev dobro obiskan in uspešen. Predsednik krajevnega odbora je podal poročilo o delu v preteklem letu, ki je bile dokaj uspešno. Vsa sredstva, ki jih je občina dodelila za javna dela so bila koristno .porabljena. Zgradili so novo pe- rišče ob Paki, popravili ceste in mostove, v kratkem pa bode dokončali javno raz- svetljavo v Šmaa^nem ob Paki. Za ta dela je krajevni odbor znal pri- dobiti tudi volivce in tako so napravili mnogo več, kakor bi z razpoložljivimi sredstvi lahko storili. V razpravi so vo- livci izrazili željo, da bi naj občina za- čela graditi novo šo'sko poslcpje, kajti stanje je zelo kritično. Šolski pouk se opravlja v treh stavbah in v dveh izme- nah. Kai bo nr'hodnie šolsko leto, ko se bo vpisalo nad 50 otrok, prostorov pa ni na razpoiago? Volivci se se pogovorili tudi o kandi- datih za ljudske poslance, ki naj bi jih zastopali na skupščini. Menijo, da bi naj bila to tov. Franc Simonič, predsed- nk Okrajnega odbora SZDL v Celju ter tov. Stane Ravljen, predsednik šo- štanjske občine. V novo izvoljeni odbor so izvolih tudi nekaj žena in mladincev. V LJUBECNI SO IZVOLILI DELEGA- TE ZA KANDIDACIJSKO KONFE- RENCO Pred dnevi so tudi v Ljubečni na zbo- ru volivcev izvolili delegate za kandida- cijsko konferenco. Razen tega pa sc se pomenili o kmetijskih vprašanjih, pred- vsem o novih nasadih hmelja in sadne- ga drevja. V kratkem bodo izvolili me- lioracijski odbor, ki bo skrbel za meli- oracijo 150 ha zamočvirjenih zemljišč. Kmetijska zadruga bo pri teh delih pri- spevala svoj delež in najela tudi po- trebne stroje. C. F. Sedma etapa regulaeije Sai^inje se Je pričela Obrnili smo se na direktorja »Vodne skupnosti za porečje Savinje« inž. Cvahteta in ga povprašali, če začeta dela pri čiščenju in poglabljanju stru- ge Savinje nad že reguliranim delom pomeni začetek sedme etape. Inž. Cvahte je odgovoril, da »uradni« začetek sedme etaipe to sicer še ni. Z razpoložljivimi sredstvi so začeli po- glabljati in čistiti bodoči del sedme etape, to pa je delo, ki bo tu po refjn- laciji ostalo v pristojnosti in na skrbi Vodne skupnosti. Leia za regulacijo sedme etape je Vodna skupnost dala na licitacijo, ki bo izvršena proti kon- cu februarja. Ce bo izvajanje del pred- ložil ugodni ponudnik, potem bo dela izvrševal le-ta, če ne, bo Vodna skup- nost po vsej pravica izvrševala deia v lastni režiji. Sedma etapa je mišljena za vodni tok od reguliranega dela navzgor nekoliko nad izliv Ložn ce. Kdor bo gradil sed- mo etapo, jo bo gradil do kraja. Pred- videvajo, da bi bil ta del gotov pri- bližno v treh letih. Gradili bi v etapah, to se pravi od novega mostu do brvi v park, od tam do Kajuhove ulico in od tu do konca. Za prvo pod- etapo so sredstva že zagotovljena in s tem vsa v letošnjem letu predvidena dela. V tem času pa investitor, to je Vod- na skupnost, izvaja razna pripravljalna dela, med drugim čiščenje struge, ki nam je »padlo v oči«, nadalje priprava kamenja, postavitev potrebnih barak itd. Čeprav ni naš naslov v skladu z uradnim sporočilom, lahko vendar kar pustimo debelo tiskano napoved, da še je regulacija sedme etape že začela. V ponedeljek je velik bager še »na vso sapo« zajemal rečni prod iz Savinje pred parkom, kjer se je te dni začela sedma etapa regulacije Savinje. Sneg, ki je v torek zametel deloviščc, je prisilil bager na umik na skrajni rob struge. Poštni uslužbenci iščejo zaposlitve drugje Z občnega zbora sindikata PTT uslužbencev in delavcev Slovenije, ki je bil te dni v Celju v dvorani Okrajne zadružne zveze. Razen delegatov iz vse republike, ki so zastopali 3.925 članov sindikata, se je zbora kot gost udeležil tudi predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Janko Rudolf. Ko je omenil nekaj splošnih smernic v gospodarskem in družbenem razvoju pri nas, je predsednik teritorialnega od- delka sindikata PTT uslužbencev in de- lavcev Slovenije tov. Ivan Šloser v svo- jem poročilu govoril o neposrednih na- logah PTT službe in se še prav posebej zadržal pri perečem problemu plačnega sistema. V primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami so plače delavcev in uslužben- cev v PTT službi precej nizke. To nam tudi nazorno pove dejstvo, da je čista povprečna mesečna plača v tem podjet- ju 9.950 dinarjev, ob upoštevanju ene in pol plače iz dobička pa je 11.250 din. Vse to bi zneslo povprečno 47,8 din na uro, oziroma z upoštevanjem razdelitve debička 51,6 din na uro. Vse to je le za 1,5 din višje od povprečnega zaslužka priučenih delavcev v gospnadarstvu in le za 2 din več kot povprečne plače usluž- bencev z nižjo strokovno izobrazbo. Se- veda, da bi bila primerjava popolna, mo- ramo dodati še to, da je večina delovnih mest v PTT stroki takšna, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba. Ce so torej plače poštnih uslužbencev prav- zaprav enake plačam polkvallficiranih delavcev in nižjih strokovnih uslužben- cev v drugih strokah, je razumljive, da to vzbuja negodovanje, ki se odraža v množičnem odhodu iz PTT službe dru- gam. Zaradi prenizkih plač je zainistllo PTT službe v minulem letu 112 uslužbencev in delavcev; to predvsem najbolie iz- urjenih moči, ker dobijo povsod drugje neprimerno višje plače. Da se to stanje čim/bolj popravi, je predvsem naloga sin- dikalnih organizacij, ki bodo morale, kar se le da, vplivati na organe delav- skega samoupravljanja in tehnična vod- stva, da v najkrajšem času izvedejo ana- litične ocene delovnih mest, izpopolnijo tarifne pravilnike v zvezi z novo delitvi- jo dohodka in uvedejo dosledno plače- vanje zaposlenih po njihovem delovnem učinku. Na zboru sindikata PTT uslužbencev in delavcev Slovenije so se poleg drugih vprašanj precej zadržali pri strokovni vzgoji kadrov. Sindikalne organizacije bodo morale poskrbeti, da bodo vsi nji- hovi člani v najkrajšem času opravili potrebne strokovne izpite. Morda zveni res malo preveč pesimistično, vendar i>a lahko rečemo, da je pomanjkanje iz- obrazbe rakova rana PTT službe. Treba bo velike načrtnega dela in prizadevno- sti, da se to odpravi, seveda — ob sla- bih plačah ne bo prevelikega navdušenja. PET TELEFONSKIH NAGLIH INTERVJUJEV: Kje koga čevelj žuli... v uredništvu smo zavrteli ne- kaj telefonskih številk in tistim, ki so se oglasili, smo postavili eno in isto vprašanje: KAJ JE PO VAŠEM MNENJU ZA VAS NAJVAŽNEJŠI PRO- BLEM, KI PA JE TUDI PRO- BLEM ZA LJUDI OKOLI VAS Halo, številka 21-20! Pri telefonu Grozdana Erjavec, gospodinja. — Zame in za druge gospodi- nje je pereče vprašanje dviganje cen. — Konkretno? — Konkretno zdravilni čaj. Pred mesecem še 35 din zavitek, danes 80 din. — Kako rešujete problem? Dvi- gate moru proračun? — Pošljem ga kaj kupit, da se sam prepriča ... Halo, številka 24-61! Pri telefonu Majda Simoničeva. — Sem d'jakinja. Za nas na I. gimnaziji so pereč problem prostori za delo raznih krožkov, posebej pa še za vse, ki se vozijo z vlaki iz drugih krajev. — Skrbi z maturo ni? — Letos še ne. Sem v sedmi... Halo, številka 25-40! Pri telefonu abonentka Marica Ratej. — Jem v restavraciji, ker ni- mam stanovanja. Otroka imam i' domu. Sedem let že čakam na stanovanje. Moja želja je, da v letu 1958 vsaj del potrebnih pro- silcev dobi stanovanja. — Drugega nič? — Ne. Zame je tu začetek in konec. Halo, števUka 26-27! Pri telefonu direktor Janez Drofenik. — Sem- v službi. Torej na prvo mesto »službeni glavobol«. Le- tega mi povzročajo skrbi okoli osnovnh sredstev. Ne samo meni, vsemi', kolektivu. — In privatni »glavobol«? — Kličite me domov, tam ni- mam telefona. Halo, številka 24-17! Pri telefonu mojster finomeha- nik Grobelnik. — Prepoved nadur nas je dala. Mene, ker ne bom mogel izvrše- vati vseh naročil, moje pomočni- ke pa zato, ker bodo prizadeti pri osebnem standardu. -ček Upravni odbor Gostinskega podjetja »NA-NA« Celje, Trg bratov Vošnjakov št. 1 razpisuje mesto SKLADIŠČNIKA Pogoji: Kvalificirani trgovski ali gostinski delavec z najmanj 2 do 3 leta prakse v eni od naVedenih strok. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo z opisom dosedanjega dela pošljite na zgornji naslov naj- kasneje do 31. 1. 1958. Nastop službe takoj. Tovarna nogavic Polzela sprejme v službo REFERENTA OSNOVNIH SREDSTEV Pogoji: dovršena srednja ekonomska šola z nekaj let prakse v go- spodarstvu ali enakovredna tehnična šola STROJEPISKO z znanjem stenografije Nastop službe takoj! — Interesenti naj se javijo osebno ali pošljejo pismeno vlogo na zgoraj navedeni naslov. KULTURNI ZBORNIK Aiejandro Casona: Drevesa umirajo stoje Nova premiera na celjskem odru o DELU ... Casonova igra o lažeh, ki delajo živlienje lepše, je napisana spretno, zanimivo in odrsko učinkovito, in ker ima poleg tc^a v sebi toplo in človeško dragoceno misel, je razumljiv uspeh, ki pa je imela v svetu. Pr.inešena je k nam iz daljnje Južne Amerike »n prvič zastopa argen- tinsko dramatiko na slovenskem oclru. In ven- dar nam o ujej ne pove mnogo; preveč je sve- tovljanska in velemestna, preveč ima v sebi po- ^ez gledališkega >bestsellerja<, ki je nastal v vzdušju velikega velemestnega odra in to prav tako lahko na Broadwayu ali v Parizu kot v Buenos Arresu. Njene osebe, njena ganljiva družinska idila izvirajo literarno nekje iz ev- ropske meščanske dramatike in morda še nekje iz ameriške detektivke in njena eksotika ni eksot'ka argentinske dežele, ampak eksotika vznemirljivih pojavov današnjega sveta sploh. In tudi njena problematika ni povezana z ar- gentinskim življenjem, s temperamentom in strastnostjo njenih Ijud', s problemi njihovega vsakdanjega sožitja, nastala je nekje v fanta- zijskem svetu splošno človeških bolečin in ra- dosti. Gotovo je pri tem posrečena aluzija na Andersenove pravljice. Toda zdi se ni', da je osrednja misel te igre bližja Andersenovi prav- ljici o >Slavcu< kot pa njegovemu >Svinjskem pastirju«. Kajti ne gre za b'čunje človeške ne- čimruosti, ki v svoji notranji praznosli zaničuje utrip tople življenjske resničnosti in se poni- žuje pred mrtvo in mrzlo igračko, gre za spo- enanje, da je za trajno in resnično človeško srečo in ugodje potrebne resnično čustvo, ne pa še tako plemenita in umetniško dovršena laž. In kakor je stari kitaj-ski cesar spoznal, da je le resnični, živi slavček lahko odgnal smrt od njegove postelje — tako se tudi Mauri- cio prepriča, da lahko osreči človeka le tako, da mu da tudi košček živega srca, resničnega, osebnega čustva, ne pa le svojo mrzlo umetnost, ki je le dar organiziranega in. neosebnega usmi- ljenja. Več različnih gledaliških svetov se prepleta v tej igri, in zasluga obrtniške spretnosti pi- satelja je, da so zliti v harmonično celoto. Prvi je svet vznemirljive fanatične eksotike, ki ga srečamo že takoj na začetku. Znajdemo se sre- di tajinstvenega urada, za katerega res ne ve- mo, ali je center vohunske organizacije ali Eločinske tolpe ali pa morda bolna domišljijska izobličenost skupine pobeglih norcev. Napisan nekoliko groteskno, s svojimi šiframi, karto- tekami, megafoni, tajnimi vrati, ljudmi, ki so le še številke in slepi fzvrševalci nekega skriv- nostnega cilja— skriva v sebi morda le majhno, ea današnji svet še vedno aktualno satirično ost. In to uganko razreši pisatelj presenetljivo in duhovito, tako da občutimo vse kot nevsi- ljiv, potreben uvod v samo dogajanje, ki se harmonično zlije v drugi svet Casonove igre, v katerem se razrešuje pisateljeva misel, nje- gova »tezac. Kajti izkaže se, da gre za organi- zacijo s fantastičnim, utopističnim ciljcm, ki hoče ljudem v najtežjih trenutkih pomagati s svojo umetnostjo, tako da j-m z majhno lažjo stke najpotrebnejšo iluzijo sreče, ugodja in upanja. V Mauriciu, mladem direktorju te orga- nizacije, pa je ta fantast-čna zamisel prešla v pravo življenjsko filozofijo, ki jo izpoveduje s samozavestjo umetnika-virtuoza na tem po- dročju. Prepričan je namreč, da je ta njegova umetnost, ta zlagani videz življenja večje vred- nosti kot pa utrip življenjske resničnosti, ki jo čuti le še kot nepotrebno breme. Med njim m Marto — njegovo bivšo »klientkoc, ki ji je nekoč s takšno zlagano gesto vrnil najnujn(MŠi delček samozavesti in upanja, in ki se je sedaj T njega zaljubila, — se razvija igra, ki tvori, osrednje, miselno jedro te drame, in v kateri zmaga, v nekoliko melodramatični ljubavni zgodbi, Marta s svojim prepričanjem v vrednoto življenjske resničnosti in toplega Človeškega čustva. In ta ljubavna melodrama se razvija sredi tretjega, zopet precej melodramatičnega in milobnega sveta te drame — sredi ganljzastrti humorc, v kateri pričakujemo, da se bomo nasmehnili samoza- vestnemu virtuozu življenjske laži in zaniče- valcu resničnega življenja, ki se bo naenkrat t resničnim čustvom znašel v objemu dekleta, ki ga ravno uči to resnično čustvo zaničevati. Kajti zamisel o organiziranem laganju, ki naj bi ljudem nadomeščala življenjsko resničnost, iz tega izpeljana filozofija glavnega junaka, je preveč utopističiia in ima v svoji konkretni literarni zasnovi preveč — res da blagega in prizanesljivega — humorja, preveč jo takoj za- čutimo kot namišljeno vrednoto, za katero ve- mo, du bo propadla, da bi m g a biti predmet »zaresne« tezne drame. In mislim, da je le sla- bost teksta, da je ta teza vzi tu potem le preveč zares, da t^e izgubi v preveč sentimentalni lju- bavni zgodbi, ne posebno dobro motivirani, nad katero enako m^lobno in vendar bolj utemelje- no lebdi babičina ganljiva zgodba, knr pa je \cndar vse le spretno prilagojeno osrednji ideji komada. In tako se tu v nadaljevanju spiemeni v melodramo, nekoliko in vendar ne preveč jBcntimcntaluo, ki pa vendarle — po smehu v prvem dejanju — lahko izvabi tudi nekoliko solza, in končno, po prihodu propalega vnuka, tudi nekaj napete, vznemirljive ne^tovosti, kar .se vse razvozlja v dustojno ganljiv in vendar dovolj logičen happy-end. IN IGRI... Režiser Juro Kislinger ni imel preveč lahke naloge, združiti vse te precej he- terogene odrske elemente na skupen imenovalec. To se mu je v glavnem po- srečilo, take da v predstavi ni b.lo ču- titi nekih večjih stilnih nasi>rotij ali razbitosti" v dogajanju. Dosegel je to z umirjeno, v osnovi realistično igro, v kateri ni iskal zunanjih efektov, a ven- dar dopustil nekaj igralske stilizacije. In ker se je držal pisateljevega teksta, je sledil pisatelju tudi v melodramatič- ne sentimentalnost, v kateri se ni mo- gel izogniti rahlo povzdignjeni, čustveno obarvani igri, ki nekje vendarle naspro- tuje osrednjemu, »temnemu« značaju drame, in tako morda le nekoliko pre- mično zašel v melodrame. Dobro se mu je posrečil začetni, tajinstveni »vohun- ski« svet, v katerem je pustil ravno za- dostno humorja, da je rahle poudaril njegovo grotesknost in vendar brez te- žav prešel v osrednje dogajanje. Pri njegovi realistični, umirjeni koncepciji ga je podpirala tudi scena Svete Jova- noviča, ki je, nekoliko bolj domiselna v drugem delu, bila v prvem dejanju v svcj i realistični »preobloženosti«, pre- natrpana in nekoliko okorna. Igralski trio, ki je nosil glavno breme predstave so tvorili Mitja Bitenc kct direktor Mauricio, Marjanca Krošl-Hor- vateva kot Marta in Nada Božičeva kot babica Eugenie. Mitja Bitenc je ostal najmočneje zasidran v svetu tezne, de- batne drame; z uglajeno igro in odloč- nim odrskim nastopom se je še najbolj izognil sentimentalni čustvenosti sveta, v katerega je v drugem delu komada zašel, a morda prav zaradi tega ostal na pol poti v motivaciji svoje nenadne »spreobrnitve«, za kar pa je seveda imel tudi v samem tekstu zelo malo opore. Nekje bolj v svetu babičinega sveta je ostala Marjanca Krošlova. Čustvena, nežna in zadržana že cd samega začetka, že po sami literarni koncepciji, domisel- na in odlična v posameznih prizorih, je ostala v tej svoji čustvenosti le preveč statična in tako pripomogla k melodra- matičnosti osrednje zgodbe. Presenetila nas je Nada Božičeva; s kultivirano, v posameznostih izdelano igro, z močnim čustvenim poudarkom, ki se je njeni že v sami zasnovi sentimentalno-herojski vlogi cdlično prilegal, nam je ustvarila toplo in doživeto CKirsko podobo, za ka- tero ji lahko le od srca čestitamo. Ostali igralci — Angelca Hlebcetcva, Klio Ciuha-Maverjeva, Marjan Bačko, Janez Skof, Marijan Dolinar in Volodja Peer kot zastopniki tajinstvenega vohunske- ga sveta, Albin Penko kot dedek in Marija Goršičeva ter Vera Perova kot služabnici v babičinem domu, lene Trpin kot Nekdo — propali vnuk, ki je svojo vlogo oblikoval brez čustvenih in psiholoških primesi, z enostavnimi pote- zami »slabega« junaka napete detektiv- ke, ki mu je bivša mladostna navezanost na babičin dom le še sredstvo grobega izsiljevanja, kar je po mojem mnenju tudi pravilno — so svoje večje ali manj- še vloge podali ustrezno režiserjevi za- misli ter z dobrim igralskim znanjem. V celoti lahko predstave označimo kot solidno in zanimivo; nepretenclozno ko- morno igro v umirjeni komorni izvedbi. Pi Prizor z uspele uprizoritve Aiejandro Casonovega dela »Drevesa umirajo stoje« na odru Slovenskega ljudskega gledališ ja v Celju v režiji Jura Kislingerja. Mladost na pohodu »Naj vaša srca zaigrajo v vami«, so rekli mladi harmonikarji poslušalcem v dvorani »Svobode« (bivši kino »Dom«) ob svoji prireditvi v nedeljo. Rekli res nisc, toda zdelo se nam je, da so nam tako nekako hoteli reči. Zdelo se nam je takrat, ko smo gledali mlade obrašč- ke, ki so izražali samo eno željo: zaigrati čimbolj lepo in prav. Hotel sem jih opazovati čimbolj od blizu, zato sem se spravil na oder, za zaveso seveda. Kakšen direndaj! Nič čudnega, saj je bilo vseh nastopajočih mladih harmonikarjev več desetin, pro- stora pa zelo malo. Zdelo se mi je, da ga je še manj kot v resnici, ker je vse tekalo sem in tja, prenašalo stole in vpraševalo .,. Dobil sem tremo. Kar smejte se, če se hočete, toda kar je res, je res. Bil sem bclj nervozen od vseh nastopajočih, ki so s harmonikami na ramah z vdanimi obraščki čakali, da pridejo na vrsto. Ce pravim od vseh, sem malo pretiraval, ker je bil bolj »pod težo pričakovanja« še dirigent in glas- beni učitelj Oskar Leskovšek, ki kar ni mogel pričakati, da bi se zavesa dvi- gnila. Tako je trepetal za uspeh svojih gojencev, kakor bi bilo od njega od- visno njihovo življenje. Ko pa so se oglasili prvi zvoki, se mu je obraz za- dovoljno razlezel. »Jih slišiš?«, je rekel. Poglej, šele tri mesece se uče, pa se že kar lepo sliši.« Obraz se mu je smehljal, a vseenc ni mogel skriti trzljajev, kadar je kateri malo narobe »povlekel*. Kakor bi igrali nanj, ne pa na harmoniko. Napovedoval je eden od najmlajSih harmonikarčkov in po smehu iz dvorane se je dalo sklepati, da je svoje delo več kot samo korajžno opravil. Oskar Le- skovšek pa je vse dve uri in pol, kolikor je trajal nastop, samo šepetal: pst, pst in z rokami in nogami »dirigiral« za za- veso. Pomislil sem, kako lep prizor bi to bil za one iz dvorane. Sicer pa bi ga lahko videli, saj ne bi nič opazil, tako je »bil pri stvari«. Mladi umetniki so igrali tako mla- dostno in prisrčno, da je vsak pozabil na njihovo nedovršenost in neizkuše- nost. Osvojili so srca! Na odru se je zvrstilo več desetin har- monikarjev, ki so se lotili vsega, od resnejših skladb pa do poskočnih polk. Vse je »teklo po programu«, lepo in prav le en »spodrsljaj« se je pripetil. Ravno ko je Oskar Leskovšek stal na sredi odra vsem na očeh, so mu njegovi gojenci pripravili »izvenprogramske« presenečenje — v zahvalo so mu poda- rili lonček in dva šopka cvetlic. Nekaj je bilo vredno več kot rože — poklonili so mu svoja srca, iz ljubezni in hvalež- nosti, ker jih je toliko naučil. Nekaj ne bo nikakor odveč! Mladina ima rada glasbo, lepo glasbo. Veliko jih je, ki mislijo tako in veseli smo lahke, da je tako. Zatorej — z novo glasbeno šolo ne smemo več dolgo odlašati. Ne be zastonj. Mladi glasbeniki jo zaslu- žijo, to smo videli in slišali. TIG Glosa O filmshi publihi o vzgojnem problemu, ki ga je pred sodobno družbo postavil velik razmah filmske industrije, se je pri nas že dcsti pisalo, vendar — kakor kaže — ne do- volj. Komercialni razlogi so še vedno odločilni in to prav tam, kjer bi morali biti povsem v ozadju; škoda, ki je po- vzroča poplava filmske plaže, je neiz- merno večja, kakor trenutna f nančna korist, ki jo prinašajo nabito polne dvo- rane. Film je hujše orožje kakor kraka- tit ali dirigirani izstrelki. Z njim je mo- goče spreminjati duševno fiziognomijo človeštva. Docela možno je, napraviti v dvajsetih letih iz filmske pubLke to ali ono, morilce ali strastne pristaše paci- fizma«. V teh besedah, ki jih je lani za- pisal neki ameriški filmski kritik, je več resnice, kakor se utegne zdeti na prvi pogled. Vendar, žal, te izredne vpliv- nosti filma, katere vzrok je množičnost odjemalcev, ne upoštevajo nikjer na svetu, prav tako ne pri nas. Repertoar- na politika je neodgovorna. Podjetja za izposojanje filmov kakor za stavo pitajo široko, nekritično publiko z ničvrednim kinematografskim blagom, namesto da bi je vzgajala za razumevanje resn.čne umetnosti. S takšno politiko smo si vzgojili pu- bliko, nesposobno za dojemanje globljih umetniških vrednot, njeno pozornost sme obrnili navzven, v nebistveno, praz- no, zunanje dogajanje, značJno za po- vprečni amer.ški film. Tako ni prav nič čudno, če so naletele odlične japonske mojstrovine, kakršne so »Gozd«, »Vrata pekla« in »Sedem sa- murajev«, ki so ga pred nedavnim vrteli v Celju, na osupljivo nerazumevanje v širših krogih filmske publike. Res je si- cer, da so bile pri poslednjem dvorane zasedene, kar pa je predvsem zasluga bogatega zunanjega films-kega dogaja- nja in ne globljih umetniških kvalitet tega filma, ki v avditor.ju niso vzbudi- le drugega, kakor bedast smeh in vrsto neslanih pripomb, ki so motile resne obiskovalce. Ce že ni mogoče čez noč popraviti škode, nastale zaradi nekritičnega izbo- ra tujih proizvodov, bi vendar lahke uprave kinematografov poskrbele za ne- moteno predvajanje dobrih filmov. Med reklamami bi lahko pred vsako predsta- vo predvajali čitljivo cpo-iorilo vsem onim brezobzirnežem, ki motijo svojo okolico z abotnimi komentarji, ali pa pred koncem filma človeku pred nosom vstajajo in se oblačijo, kakor da za nji- mi ni nikogar. -bo- O vzgojnem pomenu počitniške zveze Počitniška zveza kol množična mla- dinska organizacija je po svojem poli- tično vzgojnem pomenu važen pro- gramski dopo^njevalec Ljudske mladine Jugoslavije. Njene naloge so zajete v njeni devizi: Spoznavaj domovino in ljubil jo boš! Stara resnica namreč je, da človek s spoznavanjem raznih kra- jev in ljudi bogati svoj notranji za- klad doživljajev in s tem širi krog svojih spoznavnih sposobnosti. K tem čisto duh9vnim pridobitvam pa se pri- družujejo" tudi čustvene obogatitve člo- veka. V njem se razvije ljubezen do domačega sveta, razvije se patriotizem kot najvišje stopnjevana čustvena po- vezava med človekom in domovino. Pa- triotizem je v zanos dvignjena domo- vinska ljubezen, je oni vrelec, iz ka- terega mladi človek vedno znova lahko črpa svoje moralne sile, je oni vršac, iz katerega lahko vedno znova zajame domovino kot skupni pojem najvišjih etičnih vrednot. Spoznana mesta in vasi, doživljeni kulturni spomeniki in prirodne lepote, občudovani industrij- ski giganti in silni planinski masivi, pa vznemirljiva pesem šumečih gozdov in razpenjenih rek ter spremenljiva lepota večno nemirnega morja so oni spoznav- ni drobci, katere povezujejo osebna do- živetja in srečanja z raznimi narodi, njih etnografskimi značilnostmi, njih življenjskimi pogoji in iz teh izvirajo- čimi prastarimi tradicijami, v čudoviti mozaik, iz katerega blešči podoba do- movine, da ga spremlja skozi vse živ- ljenje, da ga osrečuje, da ga spominja na lepši del njegove mladosti, ko je v njemu .kipela življenjska sila v želji po vedno novih spoznanjih in doživetjih. Domovina človeku bogato plačuje njegovo vnemo, da jo spozna. Daje mu samozavesti, daje mu občutek bogastva in kar je najvažnejše, daje mu prilike, da se seznani z bratskimi narodi in s tem osvobodi nacionalne ozkosti. S po- tovanji postaja mladinec iz Slovenca Jugoslovan, ker se nauči jugoslovansko čutiti in jugoslovansko misliti. Mladina spozna, da se meje njene domovine ne končajo ob Kolpi, ampak segajo do Prokletij, Kajmakča^ana in Belasice. Povsod lahko občuduje napore naših narodov za izgradnjo naprednejše in socialno pravičnejše družbe, za napre- dek gospodarstva, za razvoj kulture in z^ preobrazbo človeka. Povsod lahko vidi nova mesta in tovarne, vasi in za- družna podjetja, ceste in pristanišča in povsod lahko spozna kot motor razvoja iste biološke in ideološke osnove: živ- ljenjsko žilavost našega človeka in nje- govo silno voljo po izgraditvi boljšega in lepšega življenja jutrišnjega dne. Vse te spoznave mladino krepijo v njeni veri v to življenje, utrjujejo ji smisel za našo stvarnost in poglabljajo poglede modernega svetovnega nazora, saj mu kažejo njegovo silno moralno moč, ki spreminja zemljo in življenje in kar je najtežje, človeka, ter ga po- stavi v nove relacije do obdajajočega sveta. Mladina spoznava, da izgrad- nja socializma ni samo fraza, ampak da je mogočen proces, ki spreminja celotno podobo sveta ter v njega postavlja no- vega, srečnejšega človeka. Povsod lahko vidi, kako novi svetovni nazor trga stare spone idealističnega fatalizma, trga ljudi od apriorističnih življenjskih postavk ter tako drami življenjske sile tam, kjer je doslej vladala življenjska stagnacija in defetizem. Poleg tega pa mladina na potovanjih, pohodih in taborjenjih spoznava nove tovariše, sklepa z njimi prijateljstva ter goji s tem v sebi nevede societetni čut, čut za kolektivizem, ki je eden glavnih oblikovalcev bodočega človeka. S tem čutom človek preneha biti preti- rani individualist, postaja družaben, ne da bi pri tem izgubljal na svoji oseb- nosti, zato se ne čuti več osamelega in se laže povezuje s svojim vsakokratnim okoljem. Tako Počitniška zveza oživotvarja še drugo parolo, ki je v socialistični družbi tudi važna, namreč: Spoznavaj človeka, da ga boš razumel! Ta parola je logično dopolnilo prve, obed ve skupaj pa ustvarjata v človeku nove dispozicije za posege v dogajanja obdajajočega ga sveta. To so velike moralno peda- goške in politično vzgojne vrednote po- tovanj in pohodov, preko katerih mla- dina najlaže in na najprijetnejši način doživlja geografske pojme domovine, pri čemer zajema tudi njihovo življenj- sko ritmiko in tako notranje zori. Ker pa je treba za te pohode zbirati finanč- na sredstva, ker je treba varčevati, ker je treba premišljeno trošiti in pri temu misliti na končni cilj. to je potovanje, so priprave teh pohodov tudi sijajna šola za varčevanje, za razvijanje orga- nizacijskega čuta in discipline, za skromnost in predvsem za zbuditev orientacijskega čuta, ki zna zasledo- vati tudi časovno in lokalno daljne cilje. Ker prihaja na potovanjih do raznih situacij in peripetij, se v mla- dini razvije končno tudi čut iznajdlji- vosti in akomodacije, ki sta tako zvesta spremljevalca človeka skozi življenje. Ce povežemo vse naštete dobre vzgoj- ne lastnosti, če sumiramo njihovo učin- kovitost na mladino, potem pridemo do prepričanja, da je Počitniška zveza po- memben oblikovalec mladega človeka, to dejstvo pa ji daje dovoljno legitima- cijo za njen obstoj in njeno prosperi- teto. Jože Curk 24. JANUARJA — STEV. 3 5 STRAN Snežno veselje in bele skrbi Sneg! Koliko radostnih vzklikov smo sli- §ali torkovo jutro. Najbolj srečna je bila seveda mladež, ki se je smatrala ogoljufano za pol zime. Kje so zapra- šene sanke in pozabljene smuči! V celjskem okraju je zapadlo največ snega v zapadnem alpskem svetu. Na Črnivcu pri Gornjem gradu je padlo več kot pol metra novega snega na 25 cm stare podlage. Na Trojanah je naletelo 40 cm snega, prav toliko pa tudi okrog Vranskega, v Zgornji Sa- vinjski dolini in okrog Šoštanja. V Celju je bilo zjutraj okrog 15 cm snega, čez dan pa se je bela odeja »zredila« na 30 cm. Tudi na nevarnih serpentinah nad Pečico so izmerili dobrih 30 cm, na Kozjanskem pa celo nekaj več. V vzhodnem delu okraja je bilo precej vetra, ki je pošteno plesal s snežinkami. Ponekod na Kozjanskem so bih močni snežni zameti, ki so usta- vili ves promet. Koliko sijajnih motiv za fotografe in fotoamaterje! Z veseljem pa je sneg prinesel tudi znatne skrbi, zlasti poštarjem, elektri- čarjem, šoferjem, cestarjem ... Na pošti so že ponoči alarmirali svo- je ljudi. Zaradi mokrega snega so se druga za drugo začele trgati telefonske žice. V torek zjutraj je bilo Celje brez telefonskih zvez s Trbovljami, Ve- lenjem, Šoštanjem, Vojnikom, Slovenj Gradcem, Rimskimi Toplicami in še nekaterimi kraji. Nastopiti je moralo vse poštno osebje, vključno pismonoše, ki so jih v glavnem zadolžili za tre- senje snega z žice. Dostava pošte je tako malce trpela, vendar so poštarji prepričani, da bodo ljudje to razumeli. Celjska sekcija republiške uprave za ceste je bila pripravljena. V noči od ponedeljka na torek so tu bedeli. Cim je zapadlo nekoliko več snega, so že poslali svoje štiri motorne snežne plu- ge na delo. Tako končno enkrat niso čakali zastonj. Najmanj so snega veseli šoferji, ki so v torek počasi in s težavo sprav- ljali svoja vozila naprej. Kljub pre- vidnosti se je zgodilo nekaj prometnih nesreč. Onstran Rogatca je zdrknil s ceste celjski avtobus. Tu je bilo več sreče kot nesreče. Avto se je zvrnil, toda trem potnikom se ni nič zgodilo. Za- nimivo je, da se na avtobusu niti šipe niso polomile. Avtobus so morali dvig- niti s posebnim vozilom. Do nesreč je prišlo tudi na trojan- skem klancu in nad Frankolovim. Na trojanskem klancu je zavozil težki avstrijski tovornjak s prikolico. Posta- vil se je čez cesto in za nekaj časa zaprl ves promet. Podobno je bilo tudi pri Fankelovem, kjer sta trčila dva kamiona in tudi za nekaj časa zaprla promet. Zaradi nevarnosti je celjsko avto- busno podjetje začasno ukinilo celo vrsto avtobusnih prog. V torek niso vozili avtobusi na progah Celje—Pod- sreda, Celje—Motnik—Kamnik, Celje— Ljubljana, Solčava—Šmartno ob Paki, Celje—Griže—Prebold, Celje—Rogatec —Zagreb, Celje—Hrastnik, Celje—Pla- nina in Kozje—Brestanica. Za prebival- ce prizadetih krajev to ni prijetno, vendar je bclje ne potovati, kot razbiti avto in glavo. Nekaj škode je napravil sneg tudi na električnih napeljavah. Tako je bil pretrgan daljnovod proti Grobelnem (10.000 voltov), daljnovod Laško— Trbovlje in Laško—Zidani most ter končno še daljnovod v južna celjska predmestja. Komunalna dejavnost v vojnišiti občini Komunalna dejavnost v občini Vojnik je bila tudi lani zelo živahna. Največji problem predstavljajo občinske ceste, saj je samo makadamskih cest 7 km, vseh občinskih cest pa preko 40 km. La- ni so precej cest popravili ter uredili kanalizacijo ob cestah. Precej dela ima občina tudi pri vzdrževanju mcstov, ker so bili skoraj vsi prizadeti po i^plavi pred leti in le zasilno popravljeni. Svet za komunalo bi moral začeti graditi tu- di nekaj novih mostov, vendar v ta na- men ni dovolj sredstev. Za vzdrževanje mostov pa so lani namenili preko 3 mi- lijone dinarjev. Zelo dcbro je organizirana cestarska služba. Že lani so vzdrževali ceste štirje cestarji, letos pa bo občina sprejela v službo še 8 novih cestarjev. Lani je svet tudi uredil in razširil cestnc razsvetlja- vo, in sicer na Frankolovem, Strmcu in Dobrni. Za občino predstavljajo precej- šen problem divje gradnje stanovanj- skih hiš, v zaščitnih pasovih in izven zazidalnih okolišev. Lani občina ni izrabila vseh sredstev za komunalno dejavnost, in sicer zaradi premajhnega sodelovanja prebivalcev z občinskim odborom. Tak primer je bil v Socki in v Rakovi stezi. V vojniški občini propada tudi uslužnostna obrt ter je na tem področju zaradi tega vedno več šušmarjev. S pavšaliziranjem obrtne dejavnosti se stanje zadnje čase že zbo- Ijšuje. Dimnikarska služba, ki v prejš- njih letih, zlasti v oddaljenejših hribov- skih zaselkih ni delovala, je dobro ure- jena. Na zadnji seji sveta za komunalo so sklenili, da bodo posvetili vso pozor- nost obnovi šol in elektrifikaciji, ki bo letos zaključena tudi v najbolj oddalje- nih zaselkih. Kritike, cene in premije na rešeiu Dobronamerna kritika koristi — napitiovanje pa škoduje! v torek dopoldne so se v sejni sobi Trgovinske zbornice sestali predstavniki večjih celjskih inaustrijskih koieKtiVov s predstavniki trgovskih podjetij. Sejo je na pobudo sindikalnih aktivov skli- cala Trgovinska zbornica z namenom, da skupno proučijo nekatere slabosti tržišča, ki jih potrošniki očitajo trgo- vini — trgovina pa zanje ni odgovorna. Uvodno poročilo predsednika Trgo- vinske zbornice tovariša Učakarja je razjasnilo vrsto nepravilnih tolmačenj o negativni vlogi trgovine — zlasti kar zadeva cene, presežne plače in premije — čeprav je trgovina prav po teh vpra- šanjih bila najostreje napadena na se- stankih in zborih volivcev. La so vsi očitki leteli prav na račun trgovine je popolnoma razumljivo, saj je ona v stalnem stiku s potrošniki, ki prav s posredovanjem trgovine zaznajo vsako podražitev. Lahko bi rekli, da je trgo- vina v prvi bojni črti in da mora pre- streči kritiko tudi za napake industrije. To velja za vsa sporna področja, ki razburjajo potrošnika. Za kvaliteto proizvodov, za izbiro blaga, v največji meri pa za podražitve. 1-osebno konec preteklega leta in v prvi polovici ja- nuarja letos se je razširila govorica, da trgovina neupravičeno dviga cene, in to tako brezobzirno, da te iz dneva v dan rastejo. Napak bi bilo, če bi trdili, da je pri tem trgovina nedoizna. Tuui v urguviui se pojavljajo primeri, ko se kdo i)o- služi višjih cen zaradi večjega dobička. Vendar to ne velja na splošno. Dejstva namreč jasno pričajo, da je večino po- dražitev povzročila industrija. Pri tem je zanimivo ugotoviti tudi to, da je tudi Tovarna emajlirane posode — iz tega kolektiva je na trgovino sprožen najhujši plaz — podražila kopalne ka- di in drugo sekundne blago za 10%. Tovariš Učakar je poaauKe o nate- zanju cen od strani industrije odkrito navedel; podjetje in odstotek pooia- žitve. Lista je bila tako obsežna, da je ni moč spraviti v omejen prostor. Po- udariti pa je treba, da nismo zasledili niti ene stroke, kjer dvig cen ne bi izviral že iz proizvodnje. Povsod — pri tekstilu, železnini, pohištvu, gradbenem materialu, galanteriji in drugod. Hkraii pa je analiza pokazala, da so govorice o podražitvi napihnjene. In vendar je vse negodovanje šlo na račun trgovine. Vzroki so prozorni: ne- obveščenost ljudi in napihnjene kritike, škodujejo trgovini pa tudi potrošnikom. Da je to res, nam dokazuje primer kritike Ljudskega magazina na enem zboru volivcev. Neka tovarišica je ogorčeno kritizirala Ljudski magazin, češ da prodaja sesalce za prah določene znamke kar za 6 tisoč dinarjev dražje, kot jih prodajajo v sosedni trgovini. Oblastni organi so zadevo raz skali. Ugotovili so, da Ljudski magazin ta- kih sesalcev nikdar ni imel na zalogi in da je kritika, ki je razburila vse navzoče volivce bila za lase privlečena. Zanimiva je tudi ugotovitev, da po- trošniki navadno napihujejo neresnič- ne trditve, opuščajo pa kritiko dejan- skih subjektivnih napak. To veija prav tako tudi za govorice o bajnih premijah. Kes je, da so si v nekaterih podjetjih ta umazani »špas« dovolili. Venaar se je to zgodilo v Celju le v 7 industrijskih podjetjih in v 3 trgovskih. To pa še ne pomeni, da je vsa industrija in vsa trgovina vred- na obsodbe. Prav pa je, da se obsodijo tisti, ki so dejansko posegli po moral- no neopravičljivih sredstvih v lovu za dobički. To velja tako za dviganje cen, kot za prejemanje prekomernih in ne- opravičljivih premij. Pri vseh teh kritikah se je pokazala še ena slabost. Vsi, ki so nepravilnosti in pojave okoli cen, zlasti pa okoli prem.j grajali, so pričakovali, da bi to morali pi-eprečiti in urediti oblastni organi. Nihče pa na primer ni postavil vprašanja; »Zakaj delavski svet Tovar- ne organskih barvil dovoli izplačeva- nje tako visokih premij, ki so tudi v republiškem merilu med najvišjimi?« Razprava je dala na to vprašanje lep odgovor. Tisti, ki je dobil pol milijona, je bil denarja seveda vesel. Ob taki premiji tudi morala izgubi svojo vred- nost. Po rang listi naslednji pa si je mislil: »če bo on dobil pol milijona, bom jaz dobil četrt,« naslednji zopet: »če bosta ona dobila toliko, bom jaz dobil sto tisoč«. In končno si je tudi delavec mislil, če direktor ne bo dobil pol milijona tudi jaz ne bom dobil tistih nekaj tisočakov. In to zadnje je najmanj pravilno. Ce bi se člani ko- lektiva takemu načinu delitve postavili po robu, bi tistih velikih premij ne bilo — tovarna pa bi zgradila moraa še ka- ko stanovanje. Tudi v TOB so še ljudje, ki potrebujejo boljše stanovanje, ali pa ga sploh nimajo. Ko je o tem problemu govoril, je tov. Jerman dejal, da demagogija takih vo- dilnih osebnosti ne bi smela prelisičiti delovne ljudi. Pojasnil je, da so se na okraju morali resno poglobiti v pre- mijsici pravilnik in poročilo Tovarne organskih barvil, da so ga razumeli — to pa priča, da ga člani delavskega sveta po bežni obrazložitvi niso mogli razumeti in so ga kratko malo sprejeli. Zakaj? V tej zvezi je predsednik okraja .^e dejal: »Oblastni organi nimajo pravice predpisovati tarifnih in premijskih pravilnikov, lahko jih pa ovržejo, če niso v skladu s splošnim načelom na- grajevanja in premiranja pri nas. In to bomo storili, tudi za nazaj, pa če- prav bodo nekateri umazano prisvoje- ne vsote morali vračati. V zvezi s premijami so se na se- stanku lotili tudi »tajnosti« nekaterih premij. Tako početje so vsi ostro ob- sodili. Ce si kdo zasluži 100 tisoč di- narjev premije, naj jo dobi. Ne samo na oglasno desko, tudi v časopisju in radiu je treba to objaviti. Tako je po- šteno in pravilno. Ce pa je kdo pre- pričan, da je umazano in brezvestnp prejel neupravičeno visoko premijo, pa to hoče zakriti, je dolžnost kolektiva, da objavo zahteva. Pa čeprav bodo ljudje potem za njim s prstom kazali. Tudi tovariš Simonič se je dotaknil istih perečih problemov. Poudaril je važno vlogo trgovine, hkrati pa po- udaril, da je nujno treba odpraviti ne- katere kričeče slabosti. Pri tem ie še dodal, da nam napihnjeno govoričenje nič ne koristi, da pa bo treba za po- samezne primere odločno prijeti od- govorne ljudi v teh podjetjih, hkrati pa o tem obvestiti javnost. Istočasno pa bo treba še bolj okrepiti družbeno kontrolo. Lep primer iniciative je po- kazal kolektiv Tovarne emajlirane po- sode, kjer je posebna komisija pregle- dala poslovanje v trgovinah. Pa ne sa- mo to, poiskati bo treba še druge ob- like, zlasti še zbornica. Na koncu so še zastopniki podjetij izrazili željo, da bi se o posameznih primerih, ki povzročijo hudo kri pri potrošnikih, pisalo določeno z imeni. S tem bi se odpravila pavšalna kritika na račun trgovine na sploh, pa tudi na račun direktorjev, kot nepotrebnega zla — dasiravno vemo, da ni tako, kot nekateri zadevo namerno ali iz neved- nosti prikazujejo. Sestanek je trajal 6 ur. Toda to ni bila seja zaradi seje, temveč res po- menek, ki bo koristil tako potrošni- kom, kot tudi trgovini. Razveseljivo pa bi bilo, da ta skupni sestanek ne bi bil prvi in hkrati zadnji. Nepotrebna zadrega pred mikrofonom Kdor je v soboto zvečer poslušal od- dajo »Radia Celje« je na lastna ušesa slišal domiselno presenečenje, ki ga je svojim strankam priredilo Trgovsko podjetje »VOLNA« v Celju. Med oddajo o podjetju, ki že pet let z uspehom zadovoljuje celjske in oko- liške potrošnike je po mestu vozil avte. Kdor si je zapomnil številko, ga je lahko ustavil. Ko so v limuzini sedeli trije srečniki, je avto zapeljal na »Radio Celje« in trenutek za tem so se znašli pred lepimi nagradami, tcda tudi pred zloveščim mikrofonom. Vsi trije so bili v zadregi. Niso vzdr- žali pri oddajn kih, da bi kaj več zve- deli, če so sploh poslušali. Prehitro so se vrgli na lov ... Tcda čemu zadrega? Tisoči vedo o podjetju »Volna« marsikaj več kot so vedeli povedati slučajni izbranci ... Trgovsko podjetje »VOLNA« posluje v zadovoljstvo svojih strank že pet let. Od leta 1953 dalje. Tc, kolko ljudi ob- išče v enem letu lokal, je že težje vpra- šanje. Toda točno tudi sami ne vedo. Lani so imeli 24.000 postreženih kupcev. Obiskovalcev najmanj še enkrat toLko. Toda kaj pri »VOLNI« prodajajo, tc bi ne smelo nikomu delati težav. Kdor koli je bil pred mikrofonom, sa- mo od pet do glave bi se pcgledal, pa naj si je bil močnega ali nežnega spola, pa bi vedel. Kratka definicija: Razen čevljev in pokrivala kratkomalo vse, kar današnji človek od rojstva do smrti »obesi« na sebe. Vse tc in še nekaj. Nekaj nematerialnega. Zadovoljstvo, ludi to je naprodaj pri »VOLNI« in to je zastonj. Začnimo tam pri drobnih, da ne re- čemo neizogibnih modnih malenkostih: MODNI ODDELEK: Kravate, roka- vice, nogavice, sponke, šale, robce, pe- rilo. Kdo nima nekaj od tega? Vsak. Cemu zadrega? VOLNENI ODDELEK: Tu je blago za obleke, moške in ženske kostume. Bla- go za plašče. Najboljši kamgarni in pa močne tkanine za vsak dan, za delo in šport. TRIKOTAŽNI ODDELEK: O, jej! Kakšna gneča je vedno tam. Tu so de- likatne stvari. Vse vrste trikotažnega ženskega perla. N,ylon, perlon, enkalon. Jopice, puloverji. V vseh barvah vzor- cih in kroju. Toda le moderno. ODDELEK SVILE IN BOMBAŽA: Za praznik, ples, gledališče in svečanosti. Moderni vzorci, uvožene in domače no- vosti. Velika izbira, do volj na zaloga. In če bi pred mikrofonom kdo zaze- hal, bi se spomnil tudi na oddelek PO- STELJNINE IN POHIŠTVENEGA BLA- GA, ki ima na zalogi vse od odej, prek platna, brokatov, zaves, pohištvenega blaga, puha in podobnega kar vam omo- goča sladek sen in prijetno počutje do- ma. In končno! Kje dobite za svojega mil- jenčka vse kar potrebuje, če ne pri Trgovskem podjetju »VOLNA« v poseb- nem »Baby« oddelku. Vse, res vse. Se stekleničko z dudico. Torej čemu zadrega? Ko pa je vse tako jasno kot na dlani. Je res? Smo kaj pozabili? Je še en oddelek. Zelo važen. Odde- lek potrošniških posojil. Tisoči so z ma- limi mesečnimi dajatvami že na veliko kupovali. Na koncu še želja kolektiva, ki je pa res ni mogel vsak vedeti. Želijo, da bi svoje podjetje razširili. Po dolgem ne gre, zato v zrak. Sme pač v času, ko gre vse v zrak. Torej, če bo po sreči, boste kmalu pri »VOLNI« kupovali tudi v prvem nadstropju. Torej vzroka za zadrego ni bilo. Ko- lektivu »VOLNE« je bilo dc tega, da na tako posrečen način obdari tri slu- čajne pasante ob večerni sobotni uri. Ce niso vedeli kaj dosti povedati o pod- jetju, kolektiv ni zameril. Ce niso bili doslej prepogoste v lokalu »VOLNE« bodo gotovo odslej. Menijo, da bi bilo s cer prav, če bi sreča izbrala rednejše in iznajdljivejše stranke, toda »Fortuna« ni pireračunlj iva. Kolektiv »VOLNE« pa vam kliče: Obiskujte nas, kupujte pri nas, po- shižite se naše irbire in strokovne po- strežbe. Vaše zadovoljstvo bo naša na- grada! Ta nagrada nam je najdrugo- cenejša! TRGOVSKO PODJETJE »VOLNA« SE TRUDI, DA OSTANE VAŠ VDANI PRIJATELJ! ŽENA DOM DRUŽINA Za žene - smučarke ste že mislile, da snega ne bo? No, navsezadnje ga je le pritreslo spod neba, čeprav ni prav nič dišalo po njem. Prišel je čas zimskih športov, za tiste pa, ki niso zgubili vsega denarja v nevarnih silvestrovih časih, tudi čas zimskega oddiha. Ali bi se rade v čednem in praktič- nem oblačilu spuščale po zasneženih pobočjih? Prilike bo dovolj (če bo zima muhasta, mi oprostite za optimistično napoved), zato je res že skrajni čas, da se primemo opremite, če tega niste storile že prej. Z malo truda in okusa (kar se tega tiče vam bom skušala kar najbolje pomagati) si lahko pripravite lepo, poceni in praktično smučarsko kombinacijo. Letošnjo zimsko modo odlikuje veli- ko lepih in posrečenih domislekov in pestro izbiro blaija. Najbolj boste morale paziti pri vetrni jopici. Le oglejte si jo. Morda mislite, da skozi njo strašno piha? Pa ni tako. Na notranji strani je namreč pas, ki se tesno pripne in stiska jopico k tele- su. Na kanuco nikar ne po7abite! Naj- bolj praktične so vsekakor tiste, ki jih v sončnem vremenu lahko prosto spu- stite po hrbtu, da vise tako nekako ka- kor mornarski ovratniki. Ce pa hudo sneži in piha oster, mrzel veter, si lah- ko z njo zavarujete lase in ušesa. Zelo lepo je, če kapuco podložite s krznom aM f''ane''a^tim črtastim biiafom Kar se da modi boste hodile, če boste upo- rabljale tudi letos nove vzorce impre- gniranega popelina, ki ga (če se vam ponesreči) lahko uporabite tudi za kra- vate. Vse to je bolj skromno, zato si bodo verjetno »smučarske levinje« priskrbe- le še rutico, kapico in šale v najraz- ličnejših barvah in vzorcih. Se nekai! Ker na naših smučišč-Vi ni- mamo žičnic, prišijte v rokave blazi- nice iz vate, kar vam bo prav prišlo, ko boste nosile smuči v hrib, ker — na kavalirje se ni treba preveč zana- šati. Previdnost je le previdnost! S. Jenko IZ CELJA IN ZALEDJA Lovska večerja v celjski restavraciji PoHta Zimzeleno barvam lepaki celjske Re- stavracije »Pošta« so minuli teden va- bili stalne in .priložnostne goste k »Prvi lovski večerji«. Na sobotni večer se je pri »Po§ti« zbrale precejšnje število gostov, da oku- sijo, kaj jim je podjetje pripravilo pod tem imenom. Na običajnem pestrem in bogatem jedilnem listu smo na prvem mestu opazli d/ibrane lovske specialite- te: ta je izbral preslaniinjenega zajca, drugi smo, tretji fazana v marengo omaki. Mikale so tudi pcsrečeno izbrane priloge: tirolski cmoki, kroketi in ajdovi žganci. Okusno pr pravljenlm mesnim jedJom so se dobro prilegale tudi sla- ščice iz domače slaščičarne: sm n hrbet, punčeva rolada in .pnleška gibanica. Med .pchvalno knltlko so se gostje pri- jetno pozabavali. Režija prve lovske ve- čerje je torej dobro usipela. Lovska vočerja v restavraciji »Pošta« je utrla pot k užitku posebnih dobrot in kar je še pomembneje — k neprisiljeni družabnosti. Pc takih prireditvah in priznanh kulinaričnih razstavah bo Celje zaslovelo tudi po drugih krajih Slovenije. Z restavrlranim Starim gra- dom in novim letnim kopališčem pa postaja dan za dnem pomembnejše tuj- sko prometno središče. VEČ TAKIH PRIREDITEV Kakor nam poročajo iz Blagovne je tamkajšnje prosvetno društvo v ne- deljo uprizorilo veselo tridejanko »Za- konci stavkajo« v režiji Maksa Ferneta. Gledalci so bili zelo navdušeni, čeprav je bilo precej igralcev prviič na odru. Uprarvičeno pričakujejo, da igra ni bila prva in zadnja, ampak bodo lahko še večkrat gledali kakšno poučno in za- bavno delo. Igralcev je dovolj, vendar ei prosvetni delavci v Blagovni priza- devajo pritegniti jih še več, saj se za- vedajo, da je to najboljša oblika iz- obraževanja in prosvetnega dela pa našem, podeželju, brez katerega si kul- turni in gospodarski dvig vasi ne mo- remo zamisliti. »NAVADEN ČLOVEK« V LJUBECNI V nedeljo bo ijrosvetno društvo »Ka- juh« v Ljubečni prvič uprizorilo Nuši- čevo komedijo »Navaden človek« na odru v novi zadružni dvorani. Doslej je to marljivo prosvetno društvo uprizar- jalo razna dela v zelo skromnih prosto- rih, dostikrat celo .pod kozolci, kar je .seveda zavirajo njihovo ustvarjalnosit. Društvo se zahvaljuje vodstvu kme- ^tijske zadruge, ki jim je omcgoč.la upo- rabo zadružne dvorane, čeprav še ni po- vsem izdelana, ljubitelje odrskih del ,pa vabijo k predstavi. GASILSKO SLAVJE V LJUBECNI Preteklo nedeljo so zborovali gasilca iz Ljube-čne. Najzaslužnejši pionirji, mla- dinci in člani so sprejeli za svcj trud lepe diplome, nekateri pa tudi pohvale. Ko so polagali obračun svojega dela, 60 ugotovili, da so dobro delali. Beli jih le, da svojega doma ne morejo ometati, saj že 7 let stoji v surovem stanju. Na zborovanju so proglasili za častna člana gasJskega društva tov. Ivana Po- kelška in Ano Vengust. C. F. ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega in dobrega moža SKOCIR ANDREJA se vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu ix)klonili vence in cvetje zahvalju- jemo. Zahvaljujemo se tudi iE>evskemu društvu »Svoboda« Celje, godbi Tcvarne emajlirane p)osode, zlasiti pa tov. loma- žiču za govor in organizaciji Zveze bor- cev z pomcč. Celje, 15. I. 1958. Žalujoča žena, sin, hčerka in ostalo sorodstvo CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 12—14 (15—18). Čebula 44 do 70 (70—100). Česen 160—200 (160—200). Fižol v. 90 (70—95). Fižol n. 58 (50—70). Solata 64—70 (70—100). Cvetača 40 (—). Splnača 130 (180—200). Radič 100—140 (200—250). Motovileč — (160—200). Re- grat — (250). Zelje gl. 10—14 (16—25). Zelje rib. 40 (30—45). Repa sv. 8 (12—18). Repa rib. (25—35). Pesa 30 (30—40). Oh- rovt 34 (25—35). Peteršilj 40 (70—100). Zelena 40 (80—100). Korenjček 30—50 (20—80). Hren — (150). Koleraba — (25 do 35). Kis — (30—40). Kumare — (60). Por. 40 (80—70). Redkev 16—18 (20—30). Redkvica 100 (—). Sadje suhe — (100). Fige suhe 180—220 (—). Slive suhe 280 (—). Gobe suhe — (1000—1500). Orehi c. 220 (220—240). Orehi 1. 700 (700). Rozine 400 (—). Med v stekl. 100—150 (—). Li- mone 300 (—). Pomaranče 210 (—). Man- deljni 1400 (—). Orašldi 350 (—). Jabol- ka 20—80 (40—100). Grozdje — (100). Mleko — (36). Maslo — (480—520). Sku- ta — (160). Smetana — (240). Sir trdi — (380). Kure — (400—750). Piščanci — (280—350). Zajci — (180—500). Race — (500). Jajce 18 (15—20). Koruza — (45 do 50). Pšenica — (50—55). Oves — (40 do 50). Ječmen — (40—50). Pura — (1000). Rž 38 (—). V času od 11. do IS. januarja 1958 je bilo rojen.h: 28 dečkov in 26 deklic Poročili so se: Marijan Bl'<žič. nameščenec in Barbara Pe- perko. uslužbenka, oba iz Celja. Stanislav Kresnik, |M)Ijski delavce iz Pletovarja ;n Jožefa Ilrapot, posestnim iz Gorice pri Šniartnem. Martin Rotar, poljski delavec iz Celja in Ana D.niec, poljska delavka iz Galicije, Bogomir Ernestl, kolarski pomočnik iz Škofje vasi in Marija I.ešek, poljska delavka iz Sv. Petra pri Jurkloštru. Jožef Veber, delavec in Marta Zni- dar, delavka, oba iz Celja. Umrl"; so: Marica Vengust, otrok iz Proseniškega, stara 2 leti. Ladislava Koželj, gospodinja iz Celja, stara 51 let. Ivan Mlakar, inval dski upokojenec iz Celja, star let. Alojz j Dolar, soc. pod- piraiicc .z l.-ndeka, star 5« let. Alojzija Tratin- ski so€. Itd irankn '.t Prišlina, stara 79 let. M lovan I?unč;.n, otrok ;z Sp. Trnovelj, star 7 dni. Novice iz Vojnika SKRB ZA KMETIJSTVO V VOJNISKI OBČINI V vojnlški občini je glavna gospodar- ska panoga kmet.jstvo in zato se tudi vse investicije vložene v kmetijsko pro- izvodnjo. Za razširitev hmeljsk.h nasa- dov je doslej občinski odbor vložil že 15 milijonov dinarjev. Letos pa bo ob- č.na skušala izboljšati tudi živ.norejo in sadjarstvo. V ta namen pripravlja ob- čina petletni plan razvoja kmetijstva. Trenutno prl,pravljajo ustanovitev sad- jarskih in vinogradn.ških skupnosti. Do- končno bedo uredili tudi živinsko ose- menjevalno službo ter izsušili 20 ha močvirnatih tal na Ivenškem p)olju. Vse te akcije bodo vodile kmetijske zadruge, kar bo še bolj utrdilo povezavo med zadruge in njenim članstvom. VEC SKRBI ZA DELOVNEGA ČLOVEKA S področja vojniške občine je veliko število ljudi zaposleno v celjskih indu- strijskih podjetjih. Vsak dan odnaja na delo tudi iz najbolj oddaljenih področij preko 400 delavcev, ki opravijo ob vsa- kem vremenu 6 do 20 km dolgo pot. Ta pot je iposebno naporna v deževnem jesenskem in mrzlem zimskem času. Zato ni čudne, če se ravno v tem ob- dobju pojavljajo množična revmatična obo.enja m obolenja d.hal. Pomanjklji- va je tudi prehrana delavcev, saj več.na izmed nj.h vzame s seboj le malico, kos kruha in jaibolinik. Razen tega odhaja- jo mnogi delavci že ob 4. ura zjutraj od doma in se vračajo v pozn.h popoldan- s'kih urah domov. Zaradi tega je zdrav- stvena služba ugotovila višek odstotek obolenj na prebavilih. Vsi ti vzroki pa nujno vpl.vajo tudi na manjšo storil- nost, saj delavci posebno iz oddaljenih krajev prihajajo na dele več ali manj že utrujeni. Svet za zdravstvo pri vojniški občini se že dalj časa ukvarja s tem vpraša- njem ter pripravlja anketo, na podlagi katere bo predlagal celjskim .podjetjem, da tem delavcem v mejah možnosti iz- .boljšajo delovne pogcje in jim preskrbe tople obroke hrane. Prevoz delavcev, ki se vozijo s kolesi ali pa hodijo peš, bi bilo mogoče urediti na ta način, da bi več podjetij preskrbelo avtobus z zni- žano voznlno, ki bi prevažal delavce na delo in domov. Naša socialistična načela poudarjajo skrb za delovnega človeka in bi bilo prav, da bi merodajni v celjskih pod- jetjih to stanje izboljšali, saj bi se z dobro voljo in v okviru možnosti prav gctovo dalo še marsikaj urediti. S. K. TUDI V VOJNISKI OBČINI MALI- NE IN ČRNI RIBEZ V vojniški občini so pričeli z načrt- nim pregledom zemljišč ter je v ta na- men bila ustanovljena posebna komi- sija, ki bo izvedla lokacije bcdočih hmeljskih nasadov, v hribovitih področ- jih pa bo določila primerna zemljišča za gojenje mal.n in črnega nbeza. NA KRISTANVRHU NE SPIJO Na majhnem hribčku nekoliko od- daljenem od glavne ceste Mestinje—Pri- stava, sredi sončnih vinogradov in sa- dovnjakov, leži majhna vasica Kristan- vrh. V tej vasici uspešno deluje kmetij- ska nadaljevalna šola, ki je ed.na v šmarski občini. Učenci te šole so naro poslali pismo naslednje vseb.ne: »Vsako lete, ko pr.de zima, se ne stis- nemo za peč, temveč hodimo v kmetij- sko nadaljevalno šolo. Šolo radi obisku- jemo, saj vemo, da bode tu iz nas sko- vali vzorne gospodarje in gospodjuje. Okrog 40 nas redno obiskuje predava- nja. Predavatelji pa se trudijo, da bi nam podali čimveč snovi, mi pa pndnc sledimo predavanjem. Učimo se tudi kuhanja in šivanja. Pozno v noč, ko že drugod spijo, še mi štejemo vbode ali pišemo razne recepte. Dobro se zavedamo, da moramo v zim- skem času izi«>r.lstiti vsako m.nutc, kaj- ti vse, kar se bomo naučili, bo v našo korist. Spomladi bomo pridobljeno zna- nje prenesli v življenje, v kuh.nje, vrto- ve, njiVe, sadovnjake in vinograde. Ra- zen tega smo vsi vključeni v prosvet- nem društvu ter se trudimo, da bi kul- turno prosvetno delo napravili čim pe- strejše. Tako hočemo postati vzorni go- spodarji in gosipod.n>.« Zares lep primer mladine v tej mali vasici in bi ga bilo vredno posnemati tu- di drugod. VELIK USPEH LASKIH RIBIČEV Pred dnevi so zbcrovali člani ribiške družine v Laškem. Veliko delo, ki so ga lansko leto opravili, je obnovitev ribni- ka, saj se morali začeti iz nič. Največ so napravili s prostoveljnim delom, saj so napravili 1200 udarniških ur. Ko so si zagotovili še nekaj denarja, jim je prišel na pomoč tudi buldožer in izkop za rib- nik je bil kmalu gotov. Ta dela bi jih stala okoli 800 tiscč dinarjev, v lastni režiji pa so dali za njih le 250 tisoč di- narjev. Sedaj bodo uredili še park, za- sadili nasade in razkužili ter pognojili zemljišče. To ibodo napravili že letos spomladi. V ribnik bode vložili 400 kra- povih mladic in 200 postrvi, amerikank. To je vsekakor vel^k usipeh laških r.bi- čev, Laščanom pa v korist, saj bodo od- slej lahko sladkovodne ribe tudi naba- vili. S. V. Po Zgornji Savinjski dolini KRAJEVNI ODBORI SO SE DOBRO UVELJAVILI Na območju mozrske občine je 13 krajevnih odborov. Ker je dosedanjim potekla mandatna doba, velijo te dni na zborih volivcev nove krajevne odbore. Stari krajevni odbori polagajo volivcem na zborih obračun c svojem dosedanjem delu. Po svoji funkciji In vlogi, ki jo imajo, predstavljajo krajevni odbori važen člen v našem komunalnem sistemu. To so po- trdili tudi s svojim dve in polletnim de- lom. V tej dobi so uspešno opravili vrsto nalog, ki jih obč nski odbor zaradi ob- sežnosti terena ne bi zmogel sam. Kra- jevni odbori so svoje delo usmerili pred- vsem na razne komunalne probleme. Tudi nalog s področja zdravstva, šol- stva, .prosvete in socialnega varstva niso zanemarjali. Delavnejši so bili krajevni odbori v večjih krajih, kar je razumlji- vo, saj je tam tudi ve-3 nalcg, s katerima so se morali spoprijeti. Občina Mozirje je krajevne od.bore tu- di finančno podprla. V zadnjih dveh le- tih so dobili blizu 6 mili.^'onov d narjev, in sicer največ za popravile občinskih cest. Sredstva so pametno porabili. Ne- kateri krajevni odbori so znali celo pri- tegniti volivce k sodelovanju pri javnih delih, zato je bil pri njih tudi uspeh večji. Kljub pomoči občine pa je še ve- dno bilo premalo sredstev za vse potre- be, ki so na terenu. To narekuje, da bo morala v bodoče občina prepustiti kra- jevnim odborom še več denarja kot do- slej. Prav je tudi, če povemo, da je bilo pri delu krajevnih odborov tudi nekaj slabosti in pomanjkljivosti. Zlasti se ne morejo pohvaliti, da so se dovolj zani- mali za delo šolskih odborov, potrošni- ških svetov in manjšh obrtnih teh kcn- munalnih obratov. Premalo pozornosti so posvečali tudi zborom volivcev. Stiki med občinskimi odborn ki pa bi morali biti boljši. Ponekod ni bilo tudi dovolj dovolj sodelovanja s političnimi organi- zacijami in kmetijskimi zadrugami. Krajevni odbori niso izvrševali nalog najboljše tudi zato, ker njihov sesitav ni bil vedno najboljši. Od vseh 81 čla- nov krajevnih odborov sta bili le dve ženi in 5 mladincev in mladink. Pri vo- litvah bodo to stanje popravili s pomoč- jo organizacije SZDL. R. Z. V MOZIRJU GOSPODINJSKI TECAJ Tudi letos so žene zadružnice in čla- nice aktiva mladih zadružn kov pri KZ Mozirje organizirale gosipodinjski tečaj. Tečaj obiskuje 18 deklet in be trajal mesec dni. Tečaj vzdržuje kmetijska za- druga, R. Z. SKRB ZA REVIZIJO VOLILNIH IMENIKOV V mozirski občani so poleg političnih in tehničnih priprav za skupščinske vo- litve posvetili posebne skrb tudi revi- ziji volilnih imenikov. Tako ne bo več nepravilnosti, ki so se dogajale pri zad- njih volitvah. Vse volilne imenike bodo do konca tega meseca temeljito pre- gledali in jih nato na novo prepisali. Da bo revizija res uspešna, pomagajo pri tem tudi člani krajevnih odborov in drugih organizacij, ki dobro poznajo ljudi. R. Z. V LJUBNEM OB SAVINJI PRIDNO DELAJO Aktiv mladih zadružnikov v Ljubnem ob Savinji je v 2:imskem času poskrbel za izobraževanje svojih članov. Poleg kmetijsko gospodarskega tečaja je pred dnevi začel šiviljske krojni tečaj. Tečaj obiskuje 25 kmečkih deklet. Zanimanje za tečaj je veliko, vendar zaradi pre- tesnih prostorov niso mogli sprejeti več tečajnic. Stroške za tečaj je prevzela kmetijska zadruga, nekaj pa bodo pri- spevala tudi dekleta. -ko CELJSKA SODNA KRONIKA Štiri sirote zaradi maščevanja Te dnd se je pred petčlanskim senatom Okrož- nega sodišča v Celju zagovarjal tesar Andrija Branilovič, nazadnje zaposlen pri Gradbenem j>odjetju >Savinjgrad<, za uboj delavca Ivana Tanjška. Sodišče ga je spoznalo za krivega i'n ga za uboj obsodilo na 8 let strogega zapora. VINO, PREPIR, PRETEP — UBOJ! 28. novembra lani so v Zovneku proslavljali državni praznik. Kot je to običaj — zakaj je tako nam nihče ni znal pojasniti — so tudi tokrat delavci dobili poleg večerje tudi vino. Tokrat celo liter in pol na osebo. Ce upošte- vamo, da ženske ne pirejo mnogo, je na vsa- kega moškega člana kolektiva prišlo preko 3 litre vina. Da so se oprli je jasno. l'a še nekaj je bilo jasno; da bo prišlo do prepira in oretepa. In so se tudi pretepali zares. Dobra volja se je sprevrgla v prepir in pretep. Tanj- Sek je b'l močnejši in je zlasal Braniloviča. Ta mu tega ni odpustil. Sklenil je, da se mu bo maščeval. MAŠČEVANJE JE MOČNEJŠE OD RAZUMA Prepir in pretep se je polagoma polegel. Raj:- Sli so se. Misel po maščevanju pa se je Bra- iiiloviiča držala še nanrej. Odšel je v svojo sobo po tesarsko sekiro in z njo šel za Tanjškoni. Priplazil se mu je za hrbet iii ga s vso silo udaril s sekiro po glavi. Čeprav je pozneje trdil, da ga ni hotol ubvti, tega ni mo^el do- kazati. Ce nekdo koga s vso silo udari s se- k'ro po glavi se mora zavedata, da ni mnogo verjetnosti, da bo ostal živ. Tanjšek je podlegel poškodbam, morilec pa so je hladinokrvno od- pravil v svojo sobo in zaspal, kot da se ni ničesar zgodilo. V resnioi pa se je, le da da se tega ni zavedal. OSTALE SO STIRl SIROTE lJb'l je Ivana Tanjška, očeta štirih nedolet- nih otrok. Skrb zanje je prevzela mati, ki pa se je po uboju znašla v zelo težkem položaju. .Mijuo tega, da je ostala brez moža m otroci i)rez ofreta, se je znašla v obupnih gmotnih razmerah. Brez premoženja, brez zaposlitve in brez prihrankov. Dve in štiriletni otroci pa ne morejo razumetj, da kruha ni samo zato, ker očeta ni več. Ko so za to na občini zvedeli, ji je socialno skrlxstvo takoj pomagalo. Vendar nesreča zaradi tega ni n'č manjša. PRIMERNA RAZEN To je sodišče upoštevalo kot najtežjo obte- žilno okolnost in mu pri.sodilo primerno kazen. Preklicali so mu tudi pogojno kazen, na katero ga je obsod'lo Okrožno sodišče v Varaždinu — tudi za pretep — ter mu prisodili enotno kazen 8 let in 6 mesecev strogega zapora. POTEPUSTVO — IDEALNA POT V ZAPOR Ta teden se je pred Okrožaim sodiščem v Ce- lju zagovarjal tudi ključavničar Franc Pečarič. Značilno za njegovo življenje je dejstvo, da ni imel stalne zanoslitve niti stalnega biva- lišča. Ponujeno službo je zavrnil, češ da ne od- govarja njegovi kvali.f'kuciji, za katero pa ni imel potrebnih listin. Namesto poštenega dela se je lotil potepuštva in je priložnostno po- pravljal po hišah ure. »Pril-ka stori zločinca«, je star pregovor in ga je Pečarič lepo potrdil. Na svojih »potovanjih« se mu je ponudila mar- sikatera pril'ka. da kak tisočak ali kako uro in podobno odnese s seboj. Prilikam se ni uprl in tako je »vandral« iz zapora v zapor. Tudi v Šmarju je popravljal ure '"n mimogrede od- ncisel lastniku 18 tisoč dinarjev. Tiralica ga je našla v zaporu, kjer je bil zaradi drugega kaz- nivega dejanja. Sodišče je tokat še zadnjič upoštevalo nje- govo skesano obljubo, da se bo lotil poštenega dela ter da.se ne bo več usedel na zatožno klop. Dali so mu še zadnjo možnost in ga so- razmerno milo obsodili — 6 mesecev strogega zapora. Ta pr'mer dokazuje še eno slabost naših ljudi. Namreč to, da preveč zaupajo raznim »vandrov- cini«, ki hodijo ro hišah in ponujajo svoje usluge in razno blago. Podobnih primerov, ko s< jim ta lahkovernost maščuje, je na sodaščii piecej. »Zaninrvo pa je, da jih podobni primeri no izučijo. Morda tudd zato, ker se o takih piimerih ne zve mnogo, pa tudi zato, ker ljudje često le preradi nasi.dajo sladkim besedam. Kolesar je na cesti pcdrl Ivana Can- karja iz Trnovelj. Cankar je dobil težjo poškodbo na nogi. Zdravi se v celjski bolnišnici. V Kostrivnici pri Podplatu je v pre- tepu nekdo z nožem suni v iirbet Vinka Plavčaka iz Kostrivnice. Vencelu Ferantu je pri delu v Cin- karni zdrobilo prst na levi roki. Pri padcu sta si zlomila nogo Ivana Poto;n.k iz Prešernove ulice in Franc Zlavs iz Loč v Rožni dolini. Jurija Paja iz Zagrada so našli ob cesti nezavestnega s poškodbo na glavi. Paj je kmalu po prevozu v bolnišnico .podlegel pcškodbi. POPRAVEK Po infcrmacij;, ki smo jo prejeli glede na članek »Kam naj se obrnemo za dosego svojih pravic«, objavljen 15. XII. 195", ta članek do- polnjujemo v toliko, da je v predmetni stvari glavne vprašanje izvršitev dveh odločb stano- vanjske uprave in da je za reševanje konkret- nega problema pristojna ta uprava. Uredniitvo Iz konJišRe občine SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA NA PRVEM MESTU Na prvem zasedanju novega plenuma občinskega sindikalnega sveta v Sloven- skih Konjicah so sprejeli program dela, ki nakazuje naloge sindikalnih organi- zacij v letošnjem letu. Veliko pozornost bodo posvetili vzgoji članstva in v ta namen med ostalim seznanili člansitvo z vsebino in pomenom zakonov, ki jih je sprejela zvezna ljudska skupščina. Da bo delo sind.kalnih organizacij lažje in smotrnejše, se bodo povezali z osta- limi političnimi organizacijami in z ob- činskim zborom proizvajalcev. Posebne pozornost pa bodo sind.kalne organ za- cije posvetile delovnemu človeku, kar naj bi prišlo do izraza predvsem v s:krbi za čim boljše delovne in življenjske po- goje, v prizadevanju za ureditev druž- bene prehrane in p)odobno. L. V. KUHARSKI TECAJ V SLOVENSKIH KONJICAH Za dekleta v Konjicah je bil letošnjo zimo organiziran kuharski tečaj. Odziv za tečaj je b.l precejšen in udeležba za- dovoljiva, Tečaj namreč obiskujejo de- kleta redno vsak dan .popoldne, ena skupina pa celo v večernih urah. VESELI VECER V KONJICAH Pred kratkim so mladi Celjani pri- pravili Konjlčanom prav prijeten večer. Konjičanom so pokazali mnogo zan.mi- vega in zaibavnega in obiskovalcem ni bilo žal, da so si ogledali tako dobro pripravljeno zabavno prireditev. L. V. IZVOZ TOVARNE KOVANEGA ORODJA V ZRECAH Tovarna kovanega orodja v Zrečah je v zadnjih mesecih prejela precejš- nja naročila za izdelavo različnega orod- ja, ki bo šlo večinoma za dzvcz. V ne- h ariisk h in afriških deželah je veliko povpraševanje za sekirami, mo- t.is-fciiiu .n uragm kovanim orodjem, ki ga izdeluje zreška tovarna. Ker so tudi ostali pogoji dokaj ugodni, je tovarna naročila sprejela. I L. V. MLADINA V ŠOŠTANJSKI OBČINI je pred dnevi na letni konferenci, ki ji je prisostvoval tudi predsednik občinske- ga odbora tov. Stane Ravljen, kritično pregledala delo v vseh 26 aktivih. Med najboljšimi je aktiv v Termoelektrarni Velenje, kjer so organizirani vsi mla- dinci. Dobro delata še aktiv mladine v Smartnem ob Paki ter aktiv na osem- letki v Velenju. Svoje delo je izboljšal tudi aktiv mladine v velenjskem rud- niku, kjer so vključili v organizacijo nad 200 mladincev. NAJBOLJŠE TRGOVINE NAGRAJENE Pred dnevi je bila v Žalcu prva seja sveta za blagovni promet pri Občin- skem ljudskem odboru Žalec. Največ so govorili o rezultatih tekmovanja med trgovskimi podjetji, ki ga je raz- pšala okrajna Trgovinska zbornica v Celju. Podjetja so tekmovala v vljud- nosti, postrežbi, opremi lokalov itd. Posebna ocenjevalna komisija je dobro opravila svoje delo. Svet je sklenil, da se v obliki plaket nagrade dve speciali- zirani in tri splošne trgov ne, in to- Sa- vinjski magazin Žalec poslovalnica I, Savinjski magazin Žalec poslovalnica III, trgovini kmetijskih zadrug Šem- peter in Polzela in Rudarski magazin Zabukovca. Po letnem poročilu tržne inšpekcije se lahko ugotovi, da je v nekaterih trgovinah in gostilnah več pomanjklji- vosti, ki bi se lahlio ureciiie z vest- nejšim delom in boljšo ureditvijo in razmestitvijo blaga. Svet meni, da je za uspešnejšo kontrolo potreben še en inšpektor. Svet je razpravljal tudi o prošnji trgovskih podjetij Petrol in Avtomoxor iz Celja, da odpro svojo poslovalnico v prostorih Agroservisa v Šempetru. Svet je prošnjo ugodno rešil, zahteva le, da Avtomotor zgradi svoje skla- diščne prostore. Po predlogu sveta bo žalska občina v kratkem ustanovila v gostišču Rupret Antona pri kolodvoru gostišče družbe- nega sektorja. PRASICJEREJCI POZOR! Ce zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo Vašemu žepu. Zato pra- šiče oderite in odnesite kožo zbiralnici KOTEKSA, ki Vam bo plačal lepe denarce 24. januarja — stev. 3 7 STRAN ŠPORT Velik uspeli TVD Partizana Celje-Gaiiepje Pred dnevi je b;l« letna skupščina TVD Par- tizana Celje-Gaberje, ki deluje v severnem delu mesia Celja, v centru industrijskega na- selja.. Prav razveseljiva poročila smo slišali na skupščini, ki kažejo, da je društvo v enem «amem letu napravilo izreden vzpon na vseh yodroČjili svojega dela. Solidno delo upravnega odbora, ki je znal pridobiti zveste sodelavie » ustreznih kom sljah - gospodarski, tehnični, fropagandni itd. — je rodilo bogato žetev. Dru- tvo je v tekmovanju za pokal Ljudske pravice v letu 1957 doseglo častno drugo mesto v Slove- niji, kar je vsekakor najvišje priznanje za vse aktivno članstvo, od csC banov pa do sta- rejših člano-v in članic. Predvsem moramo pod- črtati, da je gospodarski odbor pod vodstvom požrtvovalnega delavca tovariša Ivana Divjak« ustvaril takšne materialne pcgoje, ki so prlpo- wogli tako veliki dejavnosti društva. Sile v teh- ničnem odboru, in drugih kom >s j ah so bile za- radi odličnega delovanja gospodarjev sproščene in so se lahko lotile drugih pomembnih nalog kot izvajanju redne vadbe, organizaciji tabo- renj. Izletov in drugh prireditev. 2e sam Dom Partizana je danes s svojimi prostori tako ure- jen, da daje po svojem Izgledu sl.ko skrbnega gospodarjenja (lasada in notranji prostori), sa- ma telovadnica pa je svetla in h'giensko ure- jena, da že s tem naravnost vabi mladimo v njene prostore. Skratka, dom Part:zana v Gn- berju je postal za društvene pripadnike resnični dem telesne kulture, dom napredne vzgoje in stremljeni, ki jih pripadnikom posredujejo mar- ljivi vaditelji. Teh v gaberskeni društvu ne manjka, saj jih je kar 15 aktivnih, ki vodijo oddelke. Vseh oddelkov pa je 9, ki imajo te- densko po 2 uri telesne vadbe. Dve stvari je treba še posebej podčrtati pri tem društvu: t. velika skrb za telesno vzgo-jo predšolskih otrok, ki jih je v društvu že preko 50, vadbo pa vedi tov. Božič Milcjka in 2. skrb za telesno vzgojo odraslih ljudi (:;0 starejših članic in 14 starejših članov). Vrste aktivnih telovadcev so se v enem samem letu povečale za 100 pripad- nikov, tako da jih danes vadi v Gaberju 277! To je vsekakor velik napredek, čeprav še ne moremo biti zadovoljni s tem številom. Še bo treba naporov in prepričevanja, da bi se vklju- čilo v društvo še večje število delavske mladine. Pri tem delu pa društvo pričakuje pomoč od družbenih organizacij (SZDL, mladine in sindi- katov). Kdo bi našteval uspehe telovadcev in telovadk na tekmovanjih. Povsod so se odlično odrezali na okrajnih in republiških tekmova- njih, na festivalu telesne kulture v Ljubljani m na gimnaesiradi v ICagrebu. O teh uspeUlIi smo dcbili potrdilo v številnih diplomah, ki so jih tekmovalci prejeli na različnih tekmovanjih. Brez dvoma imajo največ zaslug za te velike uspehe predani vaditelji tov. Božič Pavle, Kon- čan Konrad, Teršek Slavko, Vogelsan|: Andrej in vaditeljice tov. Božič Milojka, Jarosin Nada, Ahtik Marija in Zupane Marija, ki jim je skup- ščina izrekla javno priznanje . In še smo dolžni pisati o tem marljivem dru- štvu. Pr znanje gre društvenemu zdravniku tov. Podpečanu, ki je pregledal vse aktivno članstvo, agilnemu delavcu v gospodarskem odboru tov. Pečniku, brez dvoma pa ob zaključku tega pi- sanja tudi predsedniku tov. Jurčku Klajnšku, ki stalno živi med aktivnim članstvom, se udej- stvuje kot aktiven voditelj in še vodi odgovorno predsedniško funkcijo. Zastopniki vseh krajev- nih družbenih organizacij in večjih delovnih kolektivov iz Gaberja so izrekli priznanja vsem društvenim delavcem, obenem pa nakazali tudi naloge, po katerih bi bilo treba določene po- manjkljivosti odpraviti, da bi postalo njihovo delo še bolj množično. Novemu odboru zopet predseduje tov. Klanj- šek Jure, ki ima v vrstah upravnega odbora pre- izkušene delavce, s katerimi bo to društvo tudi v 1. 1958 korakalo novim uspehom naproti. Po zaključeni skupščini, ki je bila vzorno pri- pravljena, so vsem udeležencem še zavrteli film o L festivalu slovenske telesne kulture. ZIMA IN SMUČANJE Semestralne počitnice so tu in z njimi končno tudi sneg. Zelja razvedrila željnih otrok se je le uresničila. Vodstva šol so pripravila za do- ločeno število mladine s.mučarske tečaje, ki bodo v višjih predelih, kjer je sneg. Na Golteh je zbrano preko >0 mladincev in mladink iz celjskega učiteljišča, okrog 20 mladih ljudi iz I. gimnazije, nekoliko nizje na Slemenu je 30 delavske mladine iz vajenske šole, mladina iz MlS Store pa je zbrana na Svet.ni. RAZGIBANA SKUPŠČINA V ROGAŠKI SLATINI Preko 120 mladfli ljudi je bilo na skupščini Partizana v Rogaški Slatini, ki so bili prav ponrsni ob bogatih poročilih društvenlli funkci- onarjev. Leta 195? je bilo brez dvoma zelo po- membno v razvoju partizanske organizacije^ v tem kraju. Gonilna sila tega razgibanega živ- ljenja pa je še vedno le mlad na steklarske šole ki sicer živi v internatu in ves svoj prosti i^as izkoristi za udejstvovanje v telesni vzgoj;. Iz svojih lastnih vrst so si vzgojili vodnuki kader, ki je pripravljal mladino na velike akci- je Partizana v preteklem letu. V sami Rogaški Slatini so priredili uspel javni telovadni nastop, Soliioštevilno so se udelež li festivala v Ljub- ani. mladinke gimnaestrade v Zagrebu, doma pa s{> se pomerjali v zanimivih lokalnih tek- movanjih v vseh športnih panogah, na katerih je nastopalo na stotine mladine. To so vsekakor pomembni uspehi, s katerimi se lahko pohvali le malokatero društvo v okraju. Pri vsem tem pa ljudje v Rogaški Slatini niso povsem zadovoljni s svojim delom, saj niso iz- koristili vseh možnosti, ki jim jih nudijo šport- ni objekti v tem kraju. Plavalni bazen je prav- zaprav neizkoriščen — zato so sklenili, da bodo letos v poletnih mesecih skrbeli za vadbo vseh oddelkov pri tem objektu, kjer bodo mladino seznanjali z raznimi stili plavanja. Tudi veliko telovadišče za partizanskim domom še čaka ure- ditve, društvu manjka več vadiiteljskega kadra In tudi drugih problemov je še dovolj. Vs« te težave in pomanjkljivosti bodo v letošnjem letu skušali cdpraviti, ker smatrajo, da bodo z vad- bo na odprtih prostorih tudi v propagandnem smislu utrli telesni vzgoji med ostalo mladino kraja in mercdajnimi krajevnimi č.nitelj pravo pot. To pa je končno važen ukrep za dosego večje množičnosti. NA ATLETSKEM STADIONU Celjski atleti in atletinje — vsaj najpogum- neiši — trenirajo kar na prostem. Lesek je zadnje dni skakal s palico 4.20 m, te dni pa je že pričel s poizkusi z novo ameriško ela- stično palico, ki mu jo je v Celje pripeljal iz Beograda osebno predsednik AS A J tovariš Ivkovič Vlado. Tudi Važič Simo trenira s polno paro in se bo v prvih dneh februarja skupno z Mihaličem in Štnitofom udeležil mednarodnega krosa v Belgiji. Upajmo, da se bo na tem teku dobro odrezal in s tem demantiral pisanje beo- grajskega »Športa«, češ da se ne pripravlja za letošnjo sezono, da se »zgublja« v študiju in podobno. V Celju pač služi atletika vsakomur za razvedrilo, primarna skrb pa je delo, študij in služba! NA OBISKU PRI NOGOMETNIH SODNIKIH Enkrat na leto je prav, da jih človek poišče v zaprtih pro.stor:h — za zeleno mizo, — kjer na svoji skupščini s"regnvorijo o svojih teža- vah in uspehih, o sodni kih problemih, ki vse- kakor zanimajo tudi širšo športno javnost, saj so prav sodniki predmet vročih razprav vseh ljubiteljev nogometa po vsaki nogometni igri . . . Že polnih 5 let obstoja v Celju podzveza no- gometnih sodnikov, ki združuje trenutno 28 nogometnih sodnikov iz celjskega in trbovelj- skega okraja. Pet let samostojnega obstoja ta- kega organa je sFcer kratko obdobje, ki so ga pa redki funkcionarji dobro izkoristili za na- predek sodniškega kadra. V ustreznih kom si- jah je b lo polno dela. Vsa leta se je bilo treba spo r''eti z glavnim problemom — pomnožitvijo sodniških vrst. Znano je, da število nogometa- šev in osnovnih organizacij iz leta v leto na- rašča. dočim se sidniski kader nI vzporedno razvijal in rasel po trenutnih potrebah. Tu Iahk» i'5čemo tudi glavne vzroke včasih res sla- bega sojenja, ki je razburjalo glodalce in ligral- časih celo do neredov na igriičih. Sodniki so bili preobremenjeni in niso bili redki primeri, da so nekateri dnevno vo- dili po 2 ali celo več tekem. V letu 1957 se je kvaliteta sojenja znatno popravila, kar nam izpričuje tudi število 11 vloženih protestov, cd katerdli pa ni bil zaradi slabega sojenja nobe- den u|)c<števan. Poglejmo še, kako veliko delo sc opravili nogometni sodn ki v preteklem letu! Kot glavni sodniki' so vodili 33», kot stranski pa 410 tekem. V razpravi smo slišali še druge rj hove težave in predloge za izboljšanje sod- niških pr blemov. Brez dvoma drži ugotovMev, da bi poleg sodnikov morali dobro poznati pra- vila tudi vsi igralci in gledalci, ker bi potem marsikatera opomba na račun sodn kov odpadla. Kritcnj snjeiija mora biti vselej prilagojen zna- nju ii^ral ev ia pj'hf.vemn obnašanju. Ce bi klubska vodstva boli skrbela za vzgojo svrjih igralcev bi tudi s-tdniki lahko dopuščali bolj oslro igro, saj je nogomet kot i ravimo mo^ka igra, ki jo naj odlikuje b rbenost, ne pa suro- vost. Tudi čez tl'sk so se pritoževali sodniki, če5 da vse prepigostokrat vdi le senčne strani In jih potencira, le malokdaj pa spodbudno piše, kadar sodniki dobro vodijo tekme. Tudi sodniki so navadni ljud e s svojimi dobrimi in slab.mi lastnostmi, ki imajo včasih dober, včasih pa tud slab dan pri vodenju tekem. — Njed naj- večje uspehe celjske podzveze lahko štejemo prirastek sedmih novih sodnikov, zlasti iz po- deželja, ki bedo v letu 1958 lahko v mnogočem razbremenili sedanji maloštevilni kader. ^kU;)- ščiiia je za uspešno delo v pretekli sezoni iz- rekla priznaje zaslužnim sodnikom In funkcio- narjem tov. Mitku Presingerju, Janku Vagnerju in Francu Orlu. Za uspešen start v sojenje v letošnji sezoni pa bodo priredili 3 dnevni se- m;nar na Svetini, da bodo pripravljeni stopili na zelena igrišča. CATER DRAGO. PREDSEDNIK OKRAJNEGA STRELSKEGA ODBORA CELJE Strelska organizacija v letu 1958 Rezultat 10-letnega dela strelskih delavcev v našem okraju je 47 strelskih družin i ani 3500 članov. Čeprav je to razmeroma lepo število, vendar ne moremo in ne smemo biti s tem zadovoljni. Posebej nismo zadovoljni z aktivnostjo večine članstva, ki so več ali manj člani samo zato, da plačajo članarino. Zaradi navedenega je bilo nujno izbrati nor sistem dela v strelski organizaciji. S tem, d« bomo lahko v letu 1958 nabavili po zmernih cenah dovcljno število zračnih in malokal br- skih pušk, bomo lahko tudi spremenili sistem dela. Osnovno orožje, na katerem se bodo naši člani usposabljali, bedo zračne puške. Šele k» bodo posameznik: dosegli s temi puškami do- ločene rezultate, bodo lahko prešli na vaje « mulokalibrskimi puškami, najbcljši strelci pa bodo lahko vadili z vojaškimi. Bistvena raz- lika je namreč v tem, da smo odslej pričeli « vadbo novincev kar na vojaški puški, do ka- tere pa je marsikdo imel celo strah. Potrebno bo tudi graditi nova strelišča za zračno in malokalibrsko orožje. Dočim je bil® v vsakem kraju zelo težko najti primeren pro- stor Za strel šča za večje razdalje, bo laže najti povs'd prostor za zračno in malokalibrsko orož- je. Tako bo nujno, da bo v vsakem večjem kraju najmanj po eno strelišče na razdaljo metrov, vsaka strelska družina pa bo morala imeli svoje strelišče za zračno puško. Z izboljšanjem materialnih pogojev in z bolj- šim sistemom dela bo možno doseči, da bo vsak naš član tudi vežbal In tekmoval. Predvsem lah- ko pričakujemo v naše strelske družine Večji prjliv mladine, ki je željna streljati in tek- movati. Z boljšimi metodami dela nam ne bo težko našo organizacijo učvrstiti. zimski Športi — zdravje mladine! Množično smučanje in gojitev zim- skih športov med našo mladino! To je- geslo in namen letošnjih zimsko šport- n h iger, ki jih po razpisu republiških forumov pripravljajo tudi v Celju Okrajna zveza prijateljev mladine. Smučarska podzveza, TVD Partizan, L.MS, pionirska organizacija in sveti za šolstvo. Med' 8. in 16. februarjem bodo tek- movanja po občinah, nato okrajna in slednjič republiška. Mladinci in mla- dinke bodo tekmovali v veleslalomu, tekih Ln skokih, pionirji in pionirke pa v sankanju. Po vseh občinah že sestavljajo koor- dinacijske odbore iz zastopnikov orga- nizacij. ki sodelujejo pri pripravah iger. Ti bodo s pomočjo zimskošportnih tehničnih komisij skrbeli, da bodo igre v redu izvedene. Mladina že z velika nestrpnostjo pričakuje tekmovanja, Ifr snega še ni od nikoder. Tudi okrajni koordinacijski odbor je- pr-dno na delu. Iz vseh občin redno prejema poročila o poteku priprav. Kaj pa odrasli? Naša dolžnost je, da te priprave in ves potek iger podpremo z vsemi močmi. S tem krepimo zdrav- je in telesni razvoj naše mladine. Ne zaostajajmo za drugimi naprednimi na- rodi, ki so že davno spoznali nepre- cenljivo vrednost zimskih športov. Naj to zimsko športno tekmovanje pokaže organiza^orično sposobnost v prirejanju množičnih športnih prireditev. Ne od- lašajmo s poroč li, ki omogočajo okraj- nemu kordinacijskemu odboru mož- nost, da pomaga s tehnično pomočjo tam, kjer je potreba res nujna. Najboljši p štolarji celjskega okraja pred tarčo. Sinček dr. Pavliča (dru- gega strelca z leve strani) se je lotil tarče kar s svojo pračko. OBJAVE IN OGLASI PRIJAVA O SPREMEMBAH BIVALIŠČ Opozarjamo vse državljane, da morajo vsako spremembo stanovanja. pr'selitev ali stalno od- selitev v območju obč. LO Celje takoj oz. najpozneje v 24 urah javiti na matlčnem-pri- javnem uradu Obč. LO Celje, Trg V. kongresa štev. 1, soba štev. 5 (stari magistrat). Vsako neprijavo omenjenih obveznih prijav bomo na podlagi Uredbe o prijavljanju prebi- vališča in Uredbe o prijavah stalnega in za- časnega bivališča Ur. list FLRJ štev. 39/50 pri- javili sodniku za prekrške. MatičnS urad Občinski ljudski odbor Celje POZIV Na podlagi čl. 56 in 60 Zakona o narodni ob- rambi Ob. LO Celje pozivamo vse mladince Tojenf» v letn 1940, ki stanujejo na območju ob- čine C«*lje, da se vpišejo v seznam obveznikov — nabornkov. Vniis bo pri Krajevnih uradih Škofia vas. Sto- re in Šmartno v Rožni dolini za obveznike — nabornike, ki stanujejo na njihovem območju. Za obveznike — nabornike mesta Celja na odseku za Narodno obrambo pri občlmskem LO Celje, Gregprčičeva 5 soba 1 po naslednjem dnevnem in abecednem redu: 14. 1. cd črke A-C 15. 1. cd črke C-F 16. 1. od črke G—J 17. 1. črka K 18. 1. od črke L—M 20. 1. od črke N-P 21. 1. cd črke R—S 22. 1. od črke Š-T 23. 1. od črke U-2 Vpisovanje bo dnevno od 7. do 12. ure. Opozarjamo mladince letnika 1940 kakor tudi starše, vsa podi^tja, urade -n druge ustanove, kjer so ti mladinci zaposleni, da bomo uvedli proti njim kazenski postopek na podlagi Za- k''HH o narodni obrambi, če se ne bodo odzvali pozivu za vpis v seznam nabornikov. Vsak mladinec mora imeti s seboj pri vpisu osebno izkaznico. Predsednik rbč. LO Andrej Svetek 6. REDNA LETNA SKUPŠČINA ŽPK NEPTUN CELJE v nedeljo ob 9. iir' bodo v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora CVje polagali obračun svojega dela plava'ci ccljskega Noutu- na. Hkrati bo eden največjih klubov v Celju, saj šteje nad 2*0 članov, oH tega pa polovi-co j>ionirjev in mladincev, 'izvolil svoje novo vod- stvo in začrtal pot za naslednjo sezono. Prijtelji plavalnega športa vabljeni! LETOŠNJE PUSTNE PRIREDITVE OLEPŠEVAL- NEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA CELJE Tiidi letos prirejamo tradicionalne pustne pri- reditve. 31. maškarada bo nn pustno sob()to zvečer v vseh prostorih kino Un'ona, 3. otroška maškarada pa na pustno nedeljo dne I*«. II. t. 1. ob 16. uri v veliki dvorani kina Union. Za najlepše maske na obeh maškaradah so pri- pravljena lepa darila. OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE REVIZIJA VOLILNIH IMENIKOV Na podlagi navodil o reviziji in prepisovanju splošnih volilnih imenikov (Ur. list FLRJ štev. 51/57 z dne 11. 12. 1957) naj se državljani, ki so se za stalno naselili na območje celjske ob- čine, pa še n'so vpisani v volilnem imeniku, in osebe, ki imajo volilno pravico, pa še niso vpisane v volilni imenik, čimprej zglasljo zara- di vpisa pri matičnem uradu — volilni' imenik — Obč. LO Celje, Trg V. kongresa štev. 1, soba štev 5 (stari magistrat). Pripominjamo, da bomo popravke v volilni imenik vnašali le do t. februarja 1958. Matični urad Občinski lj,udski odbor Celje OBJAVA Svojce umrlih ponovno pozivamo, da vplačajo zapadlo najemnino grobnic, grobov na mestnem in okoliškem pokopališču. Zadnji rok za vplačilo stavljamo 31. marec 19)8. Po tem roku se vplačMa ne bodo več upo- števala, niti prevzemala ter bodo grobovi s spo- meniki zapadli v last na-šega zavoda brez vsa- kega obvestila laistnikom. Obenem sporočamo, da lastniki spomen-kov odstranijo do 31. marca 19)8 vse si-onienike, ka- teri sc nahajajo na pokopaliških poteh ter ob potoli. Po 51. marcu 1958 bomo, v kolikor stran- ke ne odstranijo, spomenike odstranil mi na stroške lastnika. Ponovno apeliramo na stranke, da sc držijo pokopališkega pravilnika glede odlaganja smeti. Pogrebni zavod Celje OTROKA, starega od 2 let naprej, vzamem v v *oplo stanovanje. Petek, Celje, Sta- netova 3-II. L'l »» LNE« Laško n?odno proda motorno kolo ZINDAPP 200 in DKW 350 ccm. Ponudbe pošljite na gornji naslov. PRODAM malo posestvo 1,t ha v Šentjurju pri Crljii. Naslov v upravi lista. PRODAM železno sobno peč. Vprašati pri Kai- nor — Zamnaruti, Celje, Prešernova 2. PRODAM malo posesKo 1 ha zemlje, mlad sa- donosnik na sončni lepi in hišo z gospodar- skMTi poslopjem. Miklenič Karel, Sotensko 24, p. Šmarje pri Jelšah. PRODAM vUo v Celju, lep vrt. Stanovanje vseljivo. Informacije: Dokler Celje, Plečnike- va 10. KUPIM eno.«obno kompletno stanovanje v Ce- lju ali v bližini. Naslov v ur.r.Tvi lis^a. KUPIM malo posestvo v bližin^ Celja (2 do 3 ha) in prodam malo posestvo 1,5 lia v Šentjurju pri Celju. Naslov v upravi lista. KUPIM v-seljivo enodružinsko vilo v Celju. Po- niidbe na upravo lista pod »Gatovinac. KUPIM žonske uhane >zamorčkec. Naslov v uprav- lista. NAGRADO 30 tisoč dJn dam tastemu, ki mi pre- skrbi v centru Celja majhen lokal ali veVko svetlo prazno sobo (lahko tudi v I. nadstrop- ju). za m'.rno obrt. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam solidnemu gospodu. Šulgaj, Poliile 20. ML.\D samski zdravnik i^če .eobo za takoj. Pla- ča dobro. Naslov v upravi lista. KDOR niii zamenja enosobno stanovanje v Ce- lju, dob' lepo nagrado. Naslov v upravi lista. PROSIM NAJDITELJA s-troja moške ročne ure, izgubljen na Teharski cesti, da ga odda proti nagrad'' na naslov: DELEJA, Cret 85. DNE 18. I. sem izgubil usnjeno rokavico od Mestne klavnice do Veterinarskega zavoda. Prosim najd.itelja, da jo vrne proti nagradi Vet"Tinnr«kf'Tnu zavodu, Celje. PREKLICUJEM obrekovanja napram lov. An- dcrluh Antoniji iz Zidanškove 22, Celje in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. RoLič Roza, Dom onemoglih, Vojnik ZAHVALA Kolektivu ušesnega oddelka Celjske bolnišni- ce, zlasti pa dr. Cadcžu in dr. Dolinarju za zdravljenje naše mame ob priliki njene težke bolezni. Družina Mljač ZAHVALA Zahvaljujemo se k-rurpoma dr. Poljšaku Zo- ranu in dr. Strokol Heribertu za skrbno zdrav- ljenje in za iKspešno operacijo naše mame Her- cog Oroslave. Zahvaljujemo se tudi medicin- skim sestram i,n s-trežneinu osebju na oddelku. Družina Hercog NEDELJA, 26. januarja 12,00 Pogovor z državljani 12,10 10 minut z godbo na pihala »Zarja« iz Šoštanja p. v. Ivana Marina 12,20 Za naše podeželje 13,00—14,00 Prenos sporeda RL 14,00 Zabavna glasba, vmes objave 14,10 Želeli ste — poslušajte! 15,0D—23,00 Prenos sporeda RL PONEDELJEK, 27. januarja 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Igra Celjski plesni sekstet 17,35 Športnik; o športu 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave TOREK, 28. januarja 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00-17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Mladinski zbori pojo 17,35 Kulturni obzornik 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave SREDA, 29. januarja 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos spor.eda RL 17,00 Dcniača kronika 17,15 20 minut z domačimi ansambli 17,35 »En dan na Vranskemt — reportaža 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Četrtek, 30. januarja 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 »Prosimo k plesu .. .c 17,40 Gospod.njske beležke 17,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave PETEK, 31. januarja 14,35 Želeli ste - poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave l5,oO—1.,0() Prenos sporeda RL 17,0« Domača kronik« 17.15 Polka je ukazana . . . 17,35 To bo zanimalo tudi vas . . . l.",45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave SOBOTA, 1. februarja 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika l.,l3 Z.uUa\nu giu^bu, vmes reklame in objave 17,25 Posnetki z javne oddaje v Vojniku 16,00—24,00 Prenos sporeda UL KI.NO UN!0.\ CELJE Od 2?. do 25. L — >Ljudjc brez važnosti«, fran- coski film. Od 26. do 30. L — Sedeči bike ameriški barvni cinemascope. Dne 26. L ob 10. uri — »Skrivnost zapuščenega vrta< — ameriški film. KINO METROPOL CELJE Od 22. do 21. I. 1958,— >Ma]e stvar« — jugo- slovanski film. Od 26. do 29. I. — >Legenda o Ugetsu< — ja- ponski film. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Srbota, 25. jan. ob 19 — Dnevn k Ane Frankove — rostovanje v Slov. Konji ah. Nedelja. 26. jan. ob 15.30 — Alejandro Cnsona: Drevesa nmiraj« stoje — Vven Torek, 28. jan. ob 19.30 — Dnevnik Ane Fran- k"vp — gostovanje v Velenju. Četrtek. 30. jan. ob 10 in 15 — Pavel Golia: »lurfek« — gostovanje v Velenju. Sobota, 1. febr. ob — Dnevnik Ane Frankove — gostovanje v Lokah — Kisovcu. Nedelja, 2. febr. ob 15.30 — Pavel Golia: »Jur- ček« — izven po znižanih cenah. celjski tednik — izdaja okrajni odbor szdl v ce- lju — urejuje uredniški odbor — odgovorni ured- nik tone maslo — ured- ništvo in uprava: celje, TTTOV trg — POCITTSJT '-'tJT? dal 16 — TEL. uredništva i^k-li, uprav h. in oddelka 25-23 — tekoci ra- čun 620-305-t-1-266 pri mest- ni hranilnici v celju — izhaja vsak petek — let- na naročnina 500 din, pol- letna 250 din, četrtletna 12s din — rokopisov ne vračamo — tisk celjska tiskarna v cei^u Proizvodno podjetje v Celju sprejme takoj ali pozneje MATERiP.LNEGA KNilGOUOOJO s primemo izobrazbo. Znanje strojepisja potrebno. Ponudbe pod šifro »Materialni knjigovodja« dostavite upravi lista. Trgovsko podjetje AVTOMOTOR Celje, Levstikova ulica 12 razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA avtomobilske - tehnične stroke Plača po tarifnem pravilniku TRGOVSKO PODJETJE AVTOMOTOR Celje, Levstikova ul. 12 SPOROČA KOT ZASTOPNIK FABRIKE AUTOMOBILA »CRVENA ZASTAVA«, KRAGUJEVAC, DA SO ZNIŽANE CENE VOZILOM 'ZASTAVA PO LICENCI FIAT. ZASTAVA - FIAT NOVE CENE CAMPAGNOLA — TERENSKI.......din 3,800.000.— PRIKOLICA ZA CAMPAGNOLO.......din 305.000.— 1400 BJ, POTNIŠKI...........din 3,395.000.— 615 B NOSILNOSTI 1,5 t..........din 3,252.000.— 615 B DOSTAVI — FURGON........din 3,800.000,— 615 B KOMUNALNI za kruh, meso, mleko ... din 4,000.000.— 615 B AVTOBUS, 12 sedežev.........din 5,140.000.— 615 B RE5ILNI, 2 ležišči..........din 4,300.000.— 6C0 FOTNISKI za soc. s-ktor........din 960.000,- 600 M KOMBINIRANI, potniški za soc. sektor . . din 1,350.000.— GORNJE CENE SO FRANKO TOVARNA! 600 ZA ŠIROKO POTROŠNJO.......din 795.000.— 600 M ZA ŠIROKO POTROŠNJO.......din 995.000.— Vse potrebne informacije dobite pri gornjem naslovu ali po telefonu štev. 24-74 ZANIMIVOSTI „Na cesti dolgi leto dni" brenčijo fiimshe bamere čiovekoijubne depeše Kršne planine nad Splitom, kjer še mule težko zmorejo nap>or, je to zimo dan za dnem oživljavala skupina ljudi — služabnikov »celuloidne Talije«. Pod- jetje »Jadran film«, ki nam je dalo že precej dobrih filmskih stvaritev, se je to pot lotilo težke naloge, ki pa mnogo obeta. Tu v teh kamnitih strminah sne- majo črno-beli cinemaskopski film »Ce- sta dolga leto dni«. Filmska zgodba obravnava od sveta odmaknjene in revne vaščane, ki si že- lijo izboljšati življenje in zato gradijo cesto v dolino. Cesto gradijo leto dni. Začnejo v jeseni in končajo drugo jesen. V tem času pa doživljajo ti ljudje težke in vedre trenutke. Film je pravzaprav zbir štirih ljubezenskih zgodb, ki so pa organsko povezane. Zanimiv je način prepletanja. Oseba, ki je bila v prvi zgodbi še med množico, zaigra v drugi glavno vlogo in glavni junaik prejšnje zgodbe se umakne v ozadje. Toda dovolj. Cemu bi razkrili vse, kar naj nas na platnu prevzame in prese- neti. Ekipa je pestra, ne samo zato, ker je vsaka filmska ekipa silno razgibana in zanimiva, predvsem zato ker je v umet- niškem in tehničnem delu ekipe zasto- pana nacionalna pestrost. Tu je režiser Giuseppe de Santis.»Vsi se ga spominja- mo kot režiserja odličnih filmov »Gren- ki riž«, »Rim cb enajstih«, »Tragičen lov« itd. On pravi, da bo film »Cesta dolga leto dni« njegovo remek delo. Ce je tako, po tem ima igralka Silvana Pamponini prav, ko je izjavila, da bo film v Cannesu gotove imel največji uspeh. Silvana tokrat proslavlja jubilej. Njen 40 film. Ekipa jo ne kliče drugače kot Silvica in njen jubilej je bil ob pri- liki zalit s »slivovko«. Potem je tu Eleo- nora Rossi-Drago, Massimo Girotti, oba znana iz premnogih kvalitetnih filmov. In domači: Bert Sotler, Kdo ga ne pozna. Celjani ga poznamo celo z odr- skih desk. Je brez dvoma »naš najbolj- ši«. Gordana Miletič; prikupen lik raz- vajene pa vendar dobre mlade žene iz filma »Zenica«. Dalje srečujemo tu Her- mino Pipinič, Nedo Pataki, Tbnčija Vrdoljaka in še vrsto drugih. Novo odkritje je Ivica Pajer. Tega študenta je režiser odkril v Zagrebu, ko se je mučil večno »razpet« med študije na filozofski fakulteti in športnimi igri- šči. Ta fant je morda teden dni pred tem še na ves glas razpravljal o filmu, v katerem je igrala Leonora Rossi. Baje je dejal »da je puška — punca«. No zdaj je v filmu njen ljubimec. Baje so odkrili v njem odličnega igralca. De Santis je navdušen nad njim. Novinarji pa so ga krstili za našega Jamesa Deana. Prav tako pestro je v vrstah snemal- cev, asistentov, kostumerjev, šminkar- jev in še v dolgih vrstah filmskih de- lavcev. Naši in Italijani. Toda ni šala, snemati tak film in še v zimskem času po vrhu. Pomislimo sa- mo, da so morali v tem času prikazati vse štiri letne čase. Massimo Gitotti je moral dopustiti, da so ga »tuširali« v takem vremenu lahko oblečenega, drugi pa so se ob snemanju tega prizora stis- kali vetrovnike. Tako je pač. Kamere brenčijo ... Scena: Sredi zime. Vihar, dež, neurje.,. Pet minut za tem delavci pritrjujejo na golo drevje zeleno umet- no listje. Igralci slečejo kožuhe in suk- njiče ter zavihujejo rokave... Snemajo letno sceno. Huda pripeka, žeja, znoj, napor... Film bo v januarju z zunanjimi po- snetki getov. Ekipa se bo preselila v za- grebške ateljeje. V marcu in aprilu bo- do trak montirali in sinhronizirali ita- Ijansko ter hrvaško verzijo. Kaj si lahko obetamo od filma? Vse- kakor uspeh mu ne bo mogoče kratiti. Ce De Santis pravi, da je film njegovo remek delo, če pravijo italijanski igral- ci, da bo uspel in da so veseli dela z Ju- goslovani in če Jugoslovani pravijo, da so se marsičesa naučili, potem je uspeh res zagotovljen. Se pripomba: Film ni kooprodukcija, čeravno je tudi scenarij delo De Santisa. Italijanski umetniki delajo pod zastavo »Jadran filma«. Ce pa bo filmu priso- jena nagrada v Cannesu, bo to seveda tudi naš uspeh, čeravno zna biti kakšna individualna nagrada v rokah gostujo- čih umetnikov. Toda počakaj mo. Kamere na »cesti dolgi leto dni« še vedno brenčijo ... Visoko v planinah nad Splitom dela ekipa »Jadran fil- ma«, Na sliki vidi- mo tehnični del eki- pe pri cinemaskop- ski kameri. Med njimi v »marsovcu« je režiser De Santis. (pod belo puščico.) Prikupna Gordana Miletič, naša znanka iz filma »Zenica« ima v novem cinema- skopskem filmu spet pomembno vlogo. Eleonora Rossi — Drago, znana itali- janska zvezda in no- vo cKikritje jugoslo- vanskega filma štu- dent filozofije Ivica Pajer igrata v filmu »Cesta dolga leto dni«, eno najbolj zanimivih filmskih zanimivih ljubezen- skih zgodb. Ona mlada zapuščena soproga, on ravno tako mlad, svobo- den in brezskrben mladenič ... tH^iBUiiavka ^tasia v ponedeljek opoldne so imele avstrij- ske radijske postaje na sporedu zabavno glasbo. Med ploščami pa se je radijski napovedovalec oglašal s takole nenava- dno depešo: »Pet minut pred dvanajsto uro je v Insbrucku na Tirolskem naočarka pi- čila moškega. Iščemo serum proti ko- brinemu piku. Kdor ga ima na razpola- go, naj javi v ... « Depešo so ponovili dvakrat, trikrat in ob 12. uri in 15 minut je že sledila nova: »Serum se nahaja na Dunaju. Iščemo letalo, ki bi ga kar najhitreje preE>eljalo v Insbruck ...« Avstrijsko notranje ministrstvo je da- lo na razpolago športno letalo, ki je ta- koj poletelo v smeri Alp. Začela se je tekma med strojem, nje- govo maksimalno brzino in delovanjem strupa ene najnevarnejših plazilk, kar jih'pozna svet. Ljudje so ostali pri sprejemnikih in trepetali za življenje človeka, ki ga niso pozaiali. To je bila svojevrstna tekma, tekma med življenjem in smrtjo ... Stroj in odpornost prizadetega sta zmagala. Serum je pravočasno prišel v roke zdravnika. Zvečer so avstrijske po- staje javile, da je mož že izven življenj- ske nevarnosti... Kako je prišlo do nesreče? Kak zani- krni cirkus ali zoološki vrt? Nekdo bo odgovarjal, kajti kdor ima kačo, mora imeti serum. Ves Insbruck ni imel se- ruma. Sicer nič čudnega. Kobra je indij- ska kača. K sreči ga je imel neki mizar- ski mojster na Dunaju, Kmalu za leta- lom s prvo pošiljko seruma sta prispeli še dve pošiljki iz Švice in Miinchena. Koliko ljudi je sodelovalo pri tej reše- valni akciji. Radijske postaje, šoferji, zdravniki, privatniki, letalci. Trud je bil poplačan. Ob takem primeru se počutimo sreč- nega, ker je človek družbeno bitje, ki pozna humanost. Ko bi le ves svet pre- žela taka humana ideja. Toda dokler umirajo od lakote tisoči, od krogel in eksplozij desettisoči, od bolezni stotisoči, izzveni ponedeljkov primer v Avstriji kot senzacija, čeprav je do zadnjega drobca izpolnjena s humanostjo. Naočarka ali kobra je indijska kača. Najdemo jo tudi na CcyIonu in na Ki- tajskem. Je izredno nevarna. Tudi naj- močnejši človek ne vzdrži brez takojšnje pomoči s protistrupom več kot nekaj ur in umre v najhujših mukah. Indijski krotilci kač tem kobram vsekakor po- pulijo nevarno orožje preden z njimi prirejajo »kačji balet«. Toda na licih obeh Indijk je videti zadržano grozo. Nič čudnega. V krajih, kjer je ta kača doma in kjer ni zdravnikov ter seruma, umrje letno po 80.000 ljudi zaradi ko- brinega pika. filmski barometer Menda v celjski kinodvorani že od »Theodore« in »Lucrecie Borgie« sem ne pomnijo takega navala na blagajne, kot ta teden. »Piknik« in »Kleopatra« sta do dobra razburila duše filmskih sladokuscev. Pa naj še kdo razume celj- sko filmsko publiko! Navalila je v obe kinodvorani. O »Kleopatri« smo si po- vsem na jasnem — v plašč zgodovine zavita omlednost — »Piknik« je vendar nekaj povsem drugega. Po vsej logiki (če sploh še kje je), bi morala biti union- ska dvorana prazna. Toda ne, bila je več kot polna! Ce računamo, da so si oba filma ogledali isti ljudje, se nehote vpra- šujemo: Ali so v »Pikn ku« videli po- temtakem samo lepo oblikovane ženske noge in prsi?«. Čudno, pa pravimo, da imamo v Celju lepa dekleta, ki pa se zaradi tega še nimajo za umetnice! No, upajmo da smo se zmotili in je bil »Pik- nik« (vsaj za večino gledalcev) veliko umetniško doživetje. To tudi zasluži! Ce pa vse skupaj pogledamo malo manj kritično (»stroga« primerjava med obe- ma filmoma se nam je več ali manj vsilila, ker je pač tako naneslo), lahko rečemo le to, da je naša publika še zelo nekritična. Vlečejo jo pač lepi filmi, le- pe »farbce«, lepe zgodbice, lepe noži- ce ... Samo kar je »lepo« in lepo si pa menda še dolgo ne bo povsem na jasnem, LOV NA SPIJONE Ideja za ta film se je povsem videzu porodila iz precejšnje duševne revščine. Ce zlijemo skupaj krop in vodo, dobimo samo mlačno vodo in nič drugega. Črni panter v švicarskem visokogorskem sne- gu! Kako napeto! Skoda, da niso hoteli narediti še »lepšega« filma, kjer bi na primer polarni medved racal pc Hava- jih, ali pa bi se gronlandski kit spre- hajal po Himalaji. Kaj pa špijoni? Bili so »življenjski«, čeprav nihče ne v za- četku, ne na koncu ne ve, od kod pri- hajajo in kam gredo. TIG NOGAVICE, KI SE NE TRGAJO V Avstriji so dali v prodajo novo vrsto žensikih nogavic, pri katerih se ne trgajo zanke. Te nogavice imajo 400.000 zank več ko navadne nogavice, pa vendar niso nič težje. Zanke se ne trgajo zaradi po- sebnega sistema »dvojnega tkanja«. Moderna opercija slepiča NA VENERO V 146 DNEH Do leta 1967 bodo ostvarjeni vsi teh- nični pogoji za uspešno potovanje na Venero. Tako je izjavil sovjetski znan- stvenik Hlabcovič Dodal je, da bo po- trebno za polet 5 raket, ki bodo tehtale 250 ton, potovanje bo trajalo 146 dni. ZANIMIVOSTI AZIJSKE PUSCAVE BODO MENJALE SVOJE LICE Sovjetski znanstveniki proučujejo na- črt, da bi preusmerili tok dveh velikih sibirskih rek. Oba in Jeniseja. Ce bodo to ostvarili, se bodo v osnovi izmenjale klimatske karakteristike vsega tega pod- ročja. To je že davni sen o preobrazbi puščav v centralni Aziji v plodno ra- van. Projekt sloni na tem, da bi napravili novo reko, ki bi imela toliko vode kot Volga. Dve notranji morji bi dobili z za- jezitvijo Oba in Jeniseja. Ti veliki re- zervoarji bi bili povezani s kanali, ki bi odvajali vodo 4 tisoč kilometrov daleč skozi stene Kazakstana. Umetni kanal, ki bi bil dolg 600 km, bi spajal rezervoar Oba z ravnino Turgaj. Od tod bi voda tekla vzdolž izsušenih rečnih korit do predelov, ki so brez vode. Na ta način ustvarjena baza v centralni Aziji bi bila po površini enaka vsem navodnjavanim površinam na Japonskem, ZDA, Italiji in Avstraliji. Za uresničitev tega pro- jekta bo potrebno 20 let dela. To bi vplivalo tudi na klimo, tako da bi v sosednjih področjih, in sicer v Aral- skem in Kaspijskem bazenu uspevale tudi limone, pomaranče, grozdje in bom- baž. »TURISTIČNO« NALIVNO PERO V neki tovarni v Harkovu so začeli proizvajati novo nalivno pero, katerega so imenovali »turistično«. To originalno nalivno pero, ki je že v prodaji, se lahko uporablja ob vsaki priliki in pod vsemi vremenskimi pogoji, celo na naj- večjem mrazu. Pero se polni z navadno vodo, ki razredčuje barvo v nalivnem peresu. Zaloga barve zadošča za več let, kadar se pa izrabi, se na povsem enostaven način obnovi. STROJ ZA EKSPRESNO ZIDANJE POSLOPIJ Po neki vesti, ki jo je pred dnevi spo- ročil moskovski radio, so v Sovjetski zvezi izdelali stroj za hitro zidanje. S po- močjo tega stroja lahko sezidajo petnad- stropno poslopje v 50 do 60 dneh, manjša pa celo v dveh tednih. Stroški zidave so zelo nizki. Stroj avtomatsko stavlja mal- to na zidove in zlaga opeko na opeko. Podroben opis stroja niso sporočili, v vesti je le rečeno, da je stroj visok 30 metrov ter da stoji na metalnih nogah, ki se po potrebi lahko skrajšajo ali po- daljšajo. SERUM PROTI GRIPI? Kot je sporočil neki britanski medicin- ski časopis, se je posrečilo grupi sovjet- skih znanstven kov odkriti virus gripe in izdelati učinkovit serum proti tej bo- lezni. Za podlago pri pridobivanju tega seruma služijo piščanci v embrionalnem stadiu. MASTNE KISLINE SCiTIJO OD RAKA IN PARALIZE Na četrtem mednarodnem kongresu strokovnjakov za prehrano, ki je bil ne- davno v Parizu, je profesor oksfordske univerze g. Sinchair iznesel svojo teorijo o vplivu mastnih kislin na srčna obole- nja, raka in otroško paralizo. V drugi svetovni vojni, ko so bili Angleži prisi- ljeni, da trošijo hrano v prirodni obliki, ki ima dosti večjo količino mastnih kis- lin, je krivulja »bolezni civilizacije« po- kazala oster padec. Te bolezni pa so za- čele naraščati, brž ko se je končala vojna in so začeli uporabljati predelano hrano kot n. pr. bel kruh namesto črnega. Po- skusi na živalih, meni dr. Sinchair, so pokazali, da mastne kisline ustvarjajo v celicah organizma neke vrste zaščitni sloj, ki preprečuje prodiranje in razmno- ževanje nekaterih virusov. ALKOHOL NI ZASCITNO SREDSTVO PROTI GRIPI Znani strokovnjaki za virusna obole- nja profesor Pierre Lepine je nedavno objavil odprto pismo proti mnogim ev- ropskim, predvsem pa francoskim zdrav- nikom, ki so v času velike epidemije azijske gripe priporočali, kot zdravilo in kot preventivno sredstvo — močne alko- holne pijače. Nekateri zdravniki so celo trdili, da alkohol ne samo preprečuje gripo, temveč da je tudi zdravilo za raka in opekline, ki jih povzroča atomsko iz- žarevanje. V pismu profesor Lepine omenja, da alkohol zmanjšuje odporno silo organiz- ma tistih, ki verujejo, da jih bo zaščitil od bolezni, saj ravno take osebe najbolj pogosto dobijo gripo. Razen tega alkohol povečava možnost infekcije z virusom otroške paralize. HM, ŠPORT ... Kakršen je okus človeka. Mnogim ver- jetno tale slika ne bo preveč simpatična in se bodo gotovo vpraševali kje so me- je. Sicer pa, kot pravimo, vsake oči ima- jo svojega slikarja... LJUBEZEN V STISKI Imel je sobo, bil je sam, potem pa je ukrenil tako, da nič več bil ni sam, ker se je pač oženil. In zdaj bila sta v sobi dva in rada sta se imela, saj mlada sta bila oba in sreča ju je grela. Otroka je čez leto dni ljubezen ta rodila, tako trije so zdaj bili, ki soba jih je krila. Da še četrti bo sledil, o tem že ni x>eč dvoma, tako še bolj se utesnil bo prostor tega doma. Ljubezen je bila in bo še v stiski ognjevita in bolj kot ji je kje tesno, tem bolj je plodovita. VELIKA SKRB »Dva meseca iščem že nove hlačke, primerne za moj telesni obseg, a vse preširoke so ali preozke in najti izhoda ni iz zadreg.« Tako je ona njemu tožila, potem ko obredla je pet trgovin. Pritrdil ji je, da zares pozimi brez njih ostati pomeni pogin. Pričela naj bi s shujšalno kuro? Naj gleda, da hitro odebeli? Potem hi dobila primerno robo, a druge rešitve zaenkrat ni. Medtem pa bo tudi z'ma minila in spet bo v deželi topla pomlad, ki skrb nam odvzame marsikatero. Kdo ne hi pomladi dočakal rad? SLIKAR Zapustil belo je Ljubljano brez čopiča. Srce zaspano! Odšel je v Celje in poskusil, kako bi tam svoj jezik brusil. »Prijatelj dragi, sem v zadregi!* poreče ti po stari šegi. Stotak mu daš, a on v zahvalo jezi se, da je to premalo. Zares že davno je minilo, kar v njem še zdravega je bilo. Zdaj sredstvo rabi on za spanje IN KI OSTRI ga, to je žganje. C. I