bOPUSTNIŠKA IZBIRA \ kćUjuz, ^O otroška, ženska in v; moška konfekcija vse za plažo in kopan je 3 potrebščine za kampiranje QT ® vse za lov in ribolov £ fotoaparati, kamere ^ kozmetika ^ pletenine ^ XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM v Kranju od KRANJ velika sezonska razprodaja letne modne ženske konfekcije od danes, 14. julija, dalje po tovarniških cenah! Konfekcij 3., Kranj, Titov trg 7, Konfekcija na klancu Kranj, Vodopivčeva 2 Praznovanje dvajsetletnice se je začelo že včeraj. Popoldne je bila v avli občinske skupščine v Kranju slavnostna seja delavskega sveta. Petdesetim delavcem, ki so v Planiki zaposleni že od ustanovitve podjetja, so podelili priznanja in nagrade. Priznanja so dobili tudi tisti člani kolektiva, ki že dalj časa aktivno delajo v samoupravnih organih podjetja ali v družbenopolitičnih organizacijah. Slavje se bo nadaljevalo danes. Ob 11. uri bo v prostorih Gorenjskega sejma proslava, popoldne pa veselo srečanje članov kolektiva, njihovih svojcev in gostov. -lb Kranj, sobota, 14. 7. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO 20 let Planike Soglasje k ustanovitvi šol na Orehku bo 113 učencev, na Kokrici pa 200 sk'K -°kv'ru programa izgradnje šol-v jh in vzgojno- varstvenih objektov Kranjski občini bosta do 31. avgu-0& i os zgrajeni osnovni šoli na t J] na Kokrici. Sveta cen- palnih šol Lucijan Seljak in France reseren sta že sprejela sklepa o usJanovitvi. Osnovna šola na Orehku bo imela odH ra.zrede in 113 učencev v štirih . Oelkih. Pouk bo organiziran v eni 2atT>eni. Sola pa boirnela še oddelek j Podaljšano bivanje učencev in * oddelka za varstvo predšolskih rok. Tudi osnovna šola na Kokrici stirirazredna. V njej bo 200 učen-. v v osmih oddelkih, razen tega pa ^ imela še oddelek za podaljšano vanje učencev in dva oddelka za ^rstvo predšolskih otrok, gola na °krici bo le začasno podružnica centralne šole France Prešeren, ker bo po izgradnji šole Vodovodni stolp konec tega leta postala podružnica te šole. Zbora kranjske občinske skupščine sta na zadnji seji dala soglasje k ustanovitvi štirirazredne osnovne šole na Orehku, ki bo kot podružnična šola osnovne šole Lucijan Seljak začela delovati v letu 1973/74. Enako soglasje sta dala tudi za ustanovitev štirirazredne osnovne šole na Kokrici, ki bo prav tako začela delovati v šolskem letu 1973/74; najprej kot podružnica osnovne šole France Prešeren, potem pa kot podružnica osnovne šole Vodovodni stolp. Šoli France Prešeren pa je skupščina dala soglasje, da razširi sedanjo dejavnost tudi na varstvo predšolskih otrok. A. 2. Praznik KS Voklo Ob odkritiu spomenika bo govoril Tone Faifar ci? julija imajo prebival- ajevne skupnosti Voklo v kranj-v občini praznik. Letošnje prazno-i Je je začelo v četrtek popoldne en ojjometno tekmo med krajevnimi ygjstericami na igrišču v Trbojah. §ki P(.}P°ldne je bil namiznoteni-VoUi n'r v prosvetnem domu v oSrf j ' danes popoldne pa bo ' nJa slovesnost. kfail bo slavnostna seja sveta btičeVKe skupnosti in družbenopo-Ob i7 organizacij na Prebačevem. Ha p Uri PM bo proslava pri Psnaku letn r.ebačevem, kjer bodo ob 500- kmečkih puntov na Sloven-Star odkrili spomenik Jakobu ktrie2U ~~ vodji zadnjega večjega SD «ega upora na Gorenjskem; Hurr>enik je delo kiparja Petra Jo- vanoviča, odkril pa ga bo član predsedstva republiške konference socialistične zveze Tone Fajfar, ki bo imel tudi slavnostni govor. Ob tej priliki bodo položili tudi vence, v krajšem kulturnem programu pa bodo nastopili še kvintet Gorenjci, recitatorji in godba na pihala. Po slovesnosti bodo ob 19. uri še gasilske vaje sosednjih gasilskih društev. Občinska konferenca socialistične zveze v Kranju in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti Voklo vabijo prebivalce krajevne skupnosti in druge, da se udeležijo današnje popoldanske slovesnosti pri Psnaku na Prebačevem v počastitev krajevnega praznika in 500-letnice kmečkih puntov na Slovenskem. A. Ž. V Peku bo govoril - Franc Popit Danes bodo v tovarni Peko v Tržiču slovesno proslavili 70. obletnico obstoja tovarne. K jubileju jim je med prvimi čestital predsednik republike Josip Broz-Tito in obžaloval, da se zaradi državniških poslov slavja ne more udeležiti. Tržiški Čevljarji so na praznovanje povabili vse najvidnejše predstavnike slovenskega družbenega in^ gospodarskega življenja: Franceta Popita, Sergeja Kraigherja, inž. Andreja Marinca itd. Razen tega v teh dneh snemajo v tovarni posebni 20-minutni film. Praznovanje se bo začelo danes ob 9. uri s slavnostno sejo delavskega sveta, na kateri bo govoril predsednik CK ZKS Franc Popit, najzaslužnejšim delavcem pa bodo podelili odlikovanja predsednika republike. Svetu bo zapel tudi Slovenski oktet. Poldrugo uro kasneje bo na prireditvenem prostoru za motokros v Podljubelju srečanje kolektiva, ki mu bo spregovoril glavni direktor Peka Jože Dolenc. -jk Zmaj in Iskra sta se združila V četrtek so v klubu poslancev v Ljubljani predstavniki ZP Iskra Kranj in tovarne baterij in baterijskih-naprav Zmaj iz Ljubljane podpisali sporazum o združitvi podjetij. Za Iskro sta ga podpisala predsednik delavskega sveta Jože Kočevar in generalni direktor Vladimir Logar, za Zmaj pa predsednik delavskega sveta Franc Lenderer in direktor Milan Slevmin. Slovenci bodo peli v Tržiču S koncertom mešanega pevskega zbora Jadran iz Clevelanda in zbora iz Loge vasi na Koroškem, ki bo v ponedeljek zvečer na tržiškem občinskem dvorišču, bodo končane 10. jubilejne poletne igre Tržiški sindikalni svet je z vese- poletne igre. Po koncertu bodo odšli ljem sprejel pobudo Slovenske izse- pevci in gostitelji na Ljubelj, kjer bo Tržiški sindikalni svet je z veseljem sprejel pobudo Slovenske izseljenske matice in komisije za stike z delavskimi gibanji zunaj meja domovine pri republiškem sindikatu, da bi gostil v ponedeljek, 16., in torek, 17. julija, skupino 1(X) slovenskih izseljencev iz Clevelanda. Izseljenci namreč še nikoli doslej niso tako množično obiskali Tržiča. Ponedeljkov obisk pa je pomemben še posebno zaradi tega, ker je del izseljenske skupine tudi 35-članski mešani slovenski pevski zbor Jadran iz Clevelanda. poletne igre. Po koncertu bodo odšli pevci in gostitelji na Ljubelj, kjer bo družabni večer zamejskih Slovencev. V torek si bodo Sloven.ci iz Clevelanda ogledali tovarno BPT v Tržiču, v>d koder bodo opoldne odšli na kosilo k Joževcu v Begunje, odtod pa v Drago in v muzej talcev. S tem bo dvodnevni obisk Gorenjske končan. . .J. Košnjek Slovenci bodo v ponedeljek ob 9. uri dopoldne prispeli v osnovno šolo Kokrškega odreda v Križah, kjer jih bo v imenu občine Tržič in družbenopolitičnih organizacij pozdravil predsednik skupščine inž. Vili Logar. Sledil bo ogled šole ter seznanitev s kokrškim odredom, po katerem se šola imenuje. Rojaki bodo odšli nato v tržiški muzej. Ob 15.30 se bodo rojaki zbrali pri spomeniku v Podlju-belju in tam položili venec. Ob tej priložnosti jih bo nagovoril eden od tržiških borcev. - Ob 20. uri bo na občinskem dvorišču koncert pevskega zbora Jadran. Slovenskim pevcem iz Amerike se bo na koncertu pridružil tudi slovenski zbor iz Loge vasi na Koroškem. S ponedeljkovo prireditvijo bodo obenem končane 10. jubilejne tržiške Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka J? Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk -- Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Ameriški in koroški Obletnica Prešernove brigade 10. do 20. avgusta Leto XXVI. Številka 53 12. julija pred 30. leti je bila v Davči ustanovljena sedma slovenska narodnoosvobodilna brigada France Prešeren. Jubilej so v četrtek počastili vojaki in starešine v vojašnici Stane Žagar v Kranju. To slavno enoto so si vzeli za vzor in se obvezali, da bodo nadaljevali njeno tradicijo. Na slovesnosti so obudili spomin na boje in pohode prešernovcev in njihov delež pri spodbujanju upora na Gorenjskem. Zbranim vojakom in starešinam je v imenu ljubljanskega vojnega območja čestital general Milan Daljevič. Pohvalil jih je tudi za nedavne uspešne vaje na terenu. Za prizadevanje pri delu in uspehe pri vaji so ob tej priložnosti nekaterim vojakom in starešinam izrekli pohvale in jih nagradili. Naročnik: sla silo socialistične zveze delovnega ljudstva Čestitka Vidi Tomšič Predsednik Tito z ženo Jo-uanko je čestital Vidi Tomšič ob njenem jubilejnem rojstnem dnevu. Razen tega jo je odlikoval z redom junaka socialističnega dela ob 40-letnem revolucionarnem delu za izredne zasluge pri delu za razvoj socializma in za krepitev neodvisnosti SFRJ. m Rekordni pridelek Na poljih posestva Vršac, ki ima pšenico zasejano na 1470 hektarih, so naželi rekorden pridelek, kar 60 metrskih sto-tov na hektar. 29 kombajnov dela nepretrgoma, da bi ob ugodnem vremenu končali z žetvijo v 10 dneh. Manj razveseljivi pa so te dni podatki iz Slavonije in Baranje, kjer mnogi kombajni stojijo zaradi okvar in pomanjkanja rezervnih delov. Devet milijard za tok V Hrvatski bodo v prihodnjih dveh letih in pol vložili okrog 9 milijard dinarjev v gradnjo električnih central in prenosnega omrežja. Hrvatski bo najbolj primanjkovalo električnega toka prihodnje leto. — Vest o gradnji četrte termoelektrarne pa je prišla tudi iz Kaknja. Zgrajena bo predvidoma do konca leta 1975 in bo imela 110 megava-tov moči. Za gradnjo je že zagotovljenih 320 milijonov dinarjev. 40.000 Neobdavčeni del skupnega dohodka bo letos 40.000 in ne več 35.000 dinarjev, so sklenili na seji hrvatske vlade. Osnutek tega sklepa mora sprejeti še sabor. Tako so na Hrvatskem odmerili najvišji neobdavčeni del dohodka v državi, vendar pa so hkrati za 90 odstotkov povečali davčne stopnje. Dolg vrnjen 1996. leta? Odbor zbora narodov za zvezni proračun je ugotovil, da je zadolženost federacije narasla že na 23.626 milijonov dinarjev. Po nekem izračunu bi bile lahko te obveznosti pokrite šele leta 1996. Kratkoročna posojila spremenjena v dolgoročna V začetku meseca je bil sprejet zakon o spremembi kratkoročnih posojil za skupnosti jugoslovanskih železnic v dolgoročna posojila za obratna sredstva. Tečaj dinarja nespremenjen Zvezni izvršni svet je sklenil, da ostane tečaj dinarja v razmerju do zlata sprejet februarja letos nespremenjen. Sklenili so tudi, da morajo tečaji tujih valut v dinarjih čimrealneje odsevati razmerja med tečaji teh valut na tujih deviznih tržiščih. Štiri dni na teden? V predlogu prvega srbskega zakona o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu piše, da lahko podjetja med seboj sposojajo strokovnjake in da bi nekatera podjetja lahko začela poskusno delati le po štiri dni na teden. Nekmet največ 1 hektar Odbora republiškega in gospodarskega zbora slovenske skupščine za proizvodnjo in blagovni promet sta sprejela amandma, po katerem bi občan, ki ni kmet, smel imeti v nižinskih predelih največ 1 hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč, od tega največ pol hektara vinograda. V gorskih in hribovitih predelih pa bi smel imeti skupaj največ 3 hektare kmetijskih in gozdnih zemljišč, od tega največ 1 hektar gozda in pol hektara vinograda. £ %Jt J§L# Jesenice V prihodnjih tednih se v občinski in krajevnih organizacijah socialistične zveze v radovljiški občini obeta živahna politična aktivnost. Izvršni odbor občinske konference SZDL je na zadnji seji prejšnji teden v zvezi z javno razpravo o osnutku zvezne in republiške ustave ter osnutkov novih statutov občine in krajevnih skupnosti sprejel delovni program. Ta temelji na stališčih republiške konference SZDL in nalogah, za katere so se predstavniki občinskih konferenc SZDL in občinskih sindikalnih svetov dogovorili na nedavnem republiškem dvodnevnem seminarju v Ljubljani. Tako je dogovorjeno, da bodo javne razprave v krajevnih skupnostih vodile organizacije socialistične zveze, v temeljnih organizacijah združenega dela pa sindikalne organizacije. Razen tega bo socialistična zveza skupaj z drugimi organizacijami in organi sprejela poseben program razprav še za druge občane. Razen tega pa bodo razprave spremljala tudi lokalna in tovarniška glasila. Delovni program v radovljiški občini je razdeljen na posamezne naloge med 15. julijem in 15. septembrom. Izvršni odbor občinske konference SZDL se je na zadnji seji zavzel tudi za čimbolj razumljivo razlago ustavnih tekstov in ustavnih novosti. Občinska konferenca SZDL bo že 16. julija sklicala širši občinski politični aktiv, na katerem bo zvezni Naloge komunistov pred kongresom Vsaka organizacija zveze komunistov na Gorenjskem naj pred 10. kongresom ZKJ in 7. kongresom ZKS naredi delovni program, je na sredinem razgovoru sekretarjev organizacij in aktivov ZK iz delovnih organizacij poudaril sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Martin Košir. Rekel je, da je priprave oziroma razpravo pred obema kongresoma treba povezati z javno razpravo o zvezni in republiški ustavi in o trenutnem ekonomskem in političnem položaju. Posebno skrb je treba v tem času posvetiti oceni položaja združenega dela, osebnega in družbenega standarda, ekonomski stabilizaciji, marksistični ideologiji, notranjim odnosom v zvezi komunistov, kadrovskim pripravam na volitve in na volitve delegatov za oba kongresa in preučevanju kongresnih materialov. Sleherni član zveze komunistov naj bi že do • javne razprave predelal kongresne dokumente. Medtem ko je bilo gradivo za 10. kongres ZKJ že objavljeno v prilogi Komunist, bo gradivo za 7. kongres ZKS objavljeno septembra. Na posvetu sekretarjev so tudi posebej poudarili, da čas dopustov ne bi smel zavreti politične akcije in aktivnosti komunistov na Gorenjskem. A. 2. poslanec in podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj imel uvodno razpravo s poudarkom na novostih v ustavi. 30. julija se bodo potem sestali uredniki vseh tovarniških in organizacijskih glasil in se dogovorili o obveščanju o značilnostih republiške in zvezne ustave ter statutov občin in krajevnih skupnosti. Še ta mesec bo komisija občinske skupščine izdelala tudi osnutek občinskega statuta in statuta krajevnih skupnosti. Oba osnutka bosta potem v javni razpravi skupaj z obe-hna ustavnima predlogoma. Za čimboljšo organizacijo in vodenje ustavne razprave je izvršni odbor občinske konference SZDL imenoval aktiv predavateljev, ki se bo sestal v žačetku avgusta in se dogovoril o načinu posredovanja ustavnih tekstov. Aktiv je trenutno sestavljen iz 20 predavateljev. Poleg tega so na seji sklenili, da morajo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih in interesnih skupnostih začeti z delom statutarne komisije in pripraviti predloge za dopolnitev svojih statutov do začetka septembra. Izvršni odbor občinske konference SZDL pa bo septembra skupaj z delavsko univerzo pripravil poseben dvodnevni seminar za vodstva SZDL, krajevnih skupnosti in TOZD ter sindikalnih organizacij. Poleg vsebinskih vprašanj s področja ustavnih predlogov se bodo takrat dogovorili tudi za program in potek javnih razprav. Sicer pa se bodo javne razprave po krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela v občini začele že prvi teden v septembru. Vseh javnih razprav v občini bo okrog 200 in o vseh bo izvršni odbor vodil točno evidenco in zbiral pripombe ter mnenja. Po končanih razpravah v začetku oktobra je potem predvidena razširjena seja občinske konference socialistične zveze, na kateri bodo podali oceno, analizirali pripombe in mnenja ter sprejeli ustrezni dokument. JR Kadar se reke umaknejo v svoja korita, se oddahnejo ljudje. Povodenj je minila, oblaki so se razkadili. Tako je približno zdaj, 28 let po drugi svetovni vojni, v letu 1973. Pravzaprav lahko šele lansko leto označimo kot plodno. Ameriški predsednik Nixon je obiskal najprej Peking, nato še Moskvo. Letos je Leonid Brež-njev vrnil obisk in tako poudaril, da Nixonovi razgovori v Moskvi niso bili samo trenutna potreba. Obzorja se širijo Kulturna komisija pri tovarniški konferenci ZMS železarne Jesenice je v preteklem letu delovala zelo uspešno in dosegla nekaj vidnih uspehov. Člani komisije so se potrudili, da je bilo kulturno življenje mladih železarjev pestro in zanimivo. Med drugim so pripravili več filmskih večerov, nastop ansambla Avsenik in Mihe Dovžana, odkupili nekaj dramskih del pri gledališču Tone Čufar in sodelovali pri akcijah občinske konference ZMS. Najbolj prizadevnim članom komisije so pred kratkim podelili priznanja. — J. Rabič V četrtek popoldne so se sestali na posvetu predstavniki krajevnih skupnosti z mestnega področja' Razpravljali so o ustanovitvi skupnosti mestnih krajevnih skupnosti. kranj Letos so prebivalci krajevne skupnosti Duplje prvič praznovali krajevni praznik — 5. julij. Slovesnosti in prireditve so bile 3. in 4. julija. Osrednja proslava je bila na dan borca popoldne pri spomeniku padlih pred osnovno šolo v Dupljah. V programu so sodelovali kranjski pihalni orkester, recitatorji osnovne šole in mladinskega aktiva Duplje ter moški pevski zbor KUD Triglav Duplje. Slavnostni govor pa je imel član občinske konference SZDL Kranj Franci Klančnik. Praznovanje je bilo posvečeno množičnemu odhodu dupljanskih fantov in mož v partizane, za kar se je takrat okupator maščeval tako, da je številne družine borcev izselil v koncentracijska taborišča. Mnogi se potem niso vrnili. Na tiste dni danes opozarja spomenik pri osnovni šoli z vklesanimi 32 imeni Dupljancev. Poleg osrednje proslave so v okviru praznovanja pripravili tudi kolesarsko dirko okrog Spodnjih Dupelj. Pri pionirjih je zmagal Boris Toplak, pri mladincih Miran Boncelj in pri članih Tone Rozman. Najboljši so dobili diplome in skromna darila. Razen tega pa so pripravili tudi rokometni turnir, na katerem je zmagala ekipa A Dupelj in osvojila prehodni pokal krajevne organizacije zveze združenj borcev Duplje. —J. Kuhar Razprave o ustavah in drugih dokumentih radovljica skofja loka Krajevna organizacija zveze komunistov Vodovodni stolp v Kranju je včeraj popoldne slovesno sprejela v organizacijo nove člane. Sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Martin Košir je v sredo dopoldne sklical širši posvet vseh sekretarjev organizacij in aktivov ZK iz delovnih organizacij z vse Gorenjske. Posveta se je udeležilo okrog 50 sekretarjev. "O ekonomskem položaju, aktivnosti in nalogah zveze komunistov je govoril predsednik komisije za družbeno ekonomska vprašanja pri centralnem komiteju ZKS Miran Potrč. Martin Košir pa jih je seznanil z nalogami organizacij in aktivov ZK pred 10. kongresom ZKJ in 7. kongresom ZKS, z javno razpravo o zvezni in republiški ustavi in z drugimi. A. 2. V četrtek popoldne se je sestalo predsedstvo občinske konference ___zveze mladine. Razpravljali so o organizaciji poletne politične šole, o delovnem programu komisij in občinske konference zveze mladine in drugih nalogah. A Ž. Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL prejšnji teden so med drugim razpravljali tudi o kadrovskih vprašanjih in novi organiziranosti SZDL. Ker je večini organov — odborom in komisijam — mandat Že potekel, so sklenili, da bodo takoj začeli evidentirati člane novih vodstev posameznih organov ter občinske konference in izvršnega odbora SZDL. Predvidevajo, da bodo vse priprave gotove do septembra, ko bo občinska konferenca na prvi jesenski seji tudi že imenovala te organe. JR Občinska konferenca SZDL Skofja Loka je junija pripravila javne raz* ———prave o tezah o nadaljnjem razvoju Socialistične zveze. Osrednji javni razpravi sta bili v Gorenji vasi in v želez* nikih. O razvoju organizacije so govorili tudi v vseh krajevnih organizacijah SZDL. V prihodnjih dneh pa se bo prvič sestal koordinacijski odbor, ki bo pri" pravil in vodil javne razprave o osnutku zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta in statuta krajevne skupnosti. Javne razprave se bodo začele v drugi polovici avgusta in se bodo zaključile septembra. -lb Včeraj, v petek, 13. julija, popoldan je v Škofjo Loko prispela posebna delegacija oboroženih sil SFRJ in zveznega izvršnega sveta, ki jo vodi zvezni sekretar za narodno obrambo, general armije Nikola Ljubičić, in v kateri so še načelnik generalštaba JLA, generalpolkovnik Stane Potočar, ter sekretar ZlS Ivan Franko. Sinoči jih je skupina predstavnikov domačih družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb najprej seznanila z aktualnimi problemi in načrti občine, po večerji pa so si skupaj ogledali mesto, loški grad, novo letn« gledališče in atelje slikarke Dore Plestenjak-Slana. Danes dopoldan nameravajo najprej obiskati tovarno Gorenjska predilnica ter se nato odpeljati na preusmerjeno kmetijo Vinkota Stanonika (Brdarja) v Vinharjih v Poljanski dolini, kjer bo sledil razgovor o problematiki višinskih domačij. Za popoldan je predviden izlet v Dražgoše, Podlonk in Prtovč ter pomenek z gospodarji nekaterih hribovskih posestev. Podroben potek slavne dražgoške bitke in zgodovino NOB na loškem območju naj bi gostom razložila predsednik občinskega odbora ZB NOV Skofja Loka Mirko Tolar in predstavnik conskega štaba SLO Janez Lušina. (-ig) Tržičani so se tudi letos zbrali za dan borca na Bistriški planini. Letošnje srečanje je bilo najmnožit' nejše, saj je bilo na planini več ko1 400 ljudi. Za letošnje srečanje je bila tudi značilna velika udeležba mladine-Organizator letošnjega srečanja je bila novoustanovljena organizacija Zp Bistrica, pomagala pa je še lovska družina Kovor, športno društvo avgust«, dramska skupina in taborniki. Vsak je imel svoje naloge, udeležene1 srečanja pa so tudi tekmovali v streljanju z zračno puško. Občinski odbor ZZB Tržič se vsem sodelujočim in organizatorjem srečanja na Bistriški pl0' nini kakor tudi obiskovalcem najlepše zahvaljuje, -jk Pred razpravo o ustavah trzio Pred dnevi se je končala pripravljalna konferenca o evropski varnosti. Ta je še bolj poudarila trend (smer) sodelovanja. Mnogi radi delajo razne zgodovinske primerjave, te so vedno poučne, le z daljše časovne per- Po sklepu medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko so se v torek dopoldne v Kranju sestali sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK in predsedniki občinskih konferenc socialistične zveze iz vseh gorenjskih občin. Pogovorili so se o pripravah in drugih nalogah pri organiziranju javne razprave o osnutku zvezne in republiške ustave. Dogovorili so se, da bodo v poletnih mesecih pripravili vse potrebno za čimboljšo organizacijo jesenske javne razprave. Tako bodo pri vseh občinskih konferencah SZDL organizirali posebne aktive družbenopolitičnih delavcev za razlago obeh osnutkov in pripravili podroben program razprav. Na tem področju so v radovljiški občini že korak pred drugimi, saj so takšen aktiv že ime- spektive lahko razumemo sedanjost. Po napoleonskih vojnah je bila leta 1815 konferenca na Dunaju. Francoski cesar Napoleon je izgubil igro, pregnali so ga na otok sv. Helene. Na Dunaju so začrtali nove meje Evrope — te so v bistvu veljale do prve svetovne vojne. Seveda je to samo. idealizacija 19. stoletja. Zdaj smo že skoraj eno generacijo po drugi svetovni vojni. V Evropi še niso rešena vprašanja, ki jih je izzval ta konflikt. Prišel je trenutek, da se to reši. Evropa mora dobiti neki dokument, ki bo imel pravno in politično podlago. Zato so sklicali konferenco v Helsinkih. To je bila šele prva faza — druga bo še letos septembra, in sicer v Ženevi. Tretja, končna faza, bo drugo leto. Sovjetska diplomacija bi želela, da bi bila v Parizu. Zakaj? Pariz je veliko ime, tu so po prvi in drugi svetovni vojni določili meje Evrope. Zdaj, 28 let po drugi vojni, naj bi položili še piko na »i«. Nova Evropa predpostavlja dve Nemčiji in močno Sovjetsko zvezo na vzhodu te ce- ri oval i in se dogovorili tudi za naloge. Ko pa so govorili o organizaciji in poteku javnih razprav, s poudarili, da morajo le-te biti orga' nizirane tako, da se bodo ljudje ka najlaže in najhitreje seznanili z vsemi sprembami in posebnostmi. P1? to in obsežno besedilo osnutkov b terjalo od organizatorjev in vodu skrbno pripravo in načrtno del°^ Razen tega so se dogovorili, da bod z ustavno razpravo povezali na P°f. lagi predlaganih določil tudi bodoc samoupravno organiziranost .j skih družbenopolitičnih skupn?s oziroma njihovih statutov, kra)e nih skupnosti, samoupravnih i*1^ resnih skupnosti in drugih. Pregj^ dali pa bodo tudi uveljavljanje d lavskih ustavnih amandmajev. ^ A. Z- line. Prav zato, da bi bila teht«1 ca bolj uravnotežena, so na k° ferenci sodelovali tudi predsta niki ZDA in Kanade. e Klima helsinške konferenc® ' že rodila prve sadove. Te dni * ameriški in češkoslovaški zUlV nji minister, Rogers in Hnoup® podpisala konzularno konve** jo med Ameriko in Češkoslov f ško. V Pragi so objavili to ve« ^ velikimi naslovi, očitno je- od tega zelo veliko obetajo. e. V tej zvezi moramo vsaj niti, da bo kancler Brandt 1® jeseni obiskal Prago, podpis® listino o vzpostavitvi dipl®?1 jjj skih odnosov med ZR NemčU0^ Češkoslovaško. Popuščanj® relaciji Vzhod—Zahod se n»" j ljuje. Tako se kažejo pred n® e, vse bolj jasni obrisi nove Est»v Predstavniki ZDA in DR čije bodo kmalu načeli re o navezavi diplomatskih ,e\ nosov. Kdo bi lahko predal tak razvoj še pred enim l®1.^ Prav nič ne pretiravamo: \0ti* pa je danes najbolj miren * p ček sveta. Pač pa našo Ijivo Evropo pestijo monete (denarni) problemi. ljubljanska banka p Škof/a Loka se širi — Začetek moderne obdelave podatkov s pomočjo e/ektronskih računalnikov sega v leto 1969, ko so na Trati spustili v pogon ^'"npjuter tretje generacije, proizvod znane ameriške družbe IBM. Naprava n<>si oznako 360120. Že kmalu po odprtju je bila maksimalno izkoriščena, saj ^nter, ki jo upravlja, nudi usluge številnim škofjeloškim gospodarskim orga-l.ZaCijam, članicam posebnega poslovnega združenja. (Slednje so tudi financah' nabavo aparatur.) Združenje se je zato odločilo razširiti obstoječi '()Jekt in kupiti dodatni elektronski računalnik. Najbolj mu je ustrezala f 0fiudba ameriške firme Univac Sperry Rand. Strokovnjaki le-te namreč ?reg montaže sistema ter instrukcij o organizaciji in načinu priprave gra-t10(1 v posameznih podjetjih ponuja strankam brezplačno tudi vso intelek-.u®lno pomoč. Novo stavbo gradi SGP Tehnik Skofja Loka. Dokončana bo še predračunski stroški zanjo pa znašajo 1,03 milijona novih din. --J. Pipan Pred javno razpravo o ustavi (j^ četrtek, 12. julija, se je v sejni nj 0rani občinske skupščine na Jese-xitah začel enodnevni seminar za »ane občinske konference SZDL, na terem so v glavni točki dnevnega ohl b razpravljali o organizacijskih ''kah na pripravo javne razprave ^tavi S RS. y.v uvodu je najprej spregovoril list ^e/nik, podpredsednik repub-konference SZDL. V daljšem 5j|g0royu je govoril o osnovnih znanostih in novostih nove ustave, o prerr>ah in problemih. Dejal je, da y,av naš dosedanji razvoj družbeno-^ °notnskih odnosov terja oceno in Podlagi te ocene nekaj sprememb ^ dopolnil. Prva stopnja za spre-J'nbo ustave so bila že ustavna do-Ka L a leta. 1971> ki so zahtevala ne-tcK °»*enitih sprememb. Na podlagi 11 zahtev je bila smer poti jasna: ^a ustava. Le-ta je nadaljevanje v SeKa družbenoekonomskega raz-ba^a' V k.aterem ie Prav z ustavo tre-tTl ^arsikaj spremeniti. Tako spre-loJn»«> dopolniti, da bo postal de-Sjstn' človek resnični nosilec vsega r;,ema. ho v njem enakopravno so-je °val in odločal. Prav zaradi tega sit* končati s predstavniškim temom. . novUd.° Veznik je nato govoril še o H**,h v družbenopolitičnem si-vloJU' ° temeljnih načelih ustave, o o ^..družbenopolitičnih skupnosti, spre, sistemu. Med drugim je r\e xR()voril tudi o mestu Socialistična ,Ve,Ze v ustavi in dejal, da zavze-Sledno mesto in predstavlja kot Nočni pohod v na Blegoš lja ^J^astitev dneva vstaje priprav-Polja dinski aktiv Malenski vrh v go^ dolini nočni pohod na Ble-% lart bo 21. julija zvečer izpred jJj "a Malenskem vrhu. HilJi P°hod vabijo mlade iz vseh t)inc;jUlskih aktivov v občini. Mla-|)rotj lz^eleznikov in wSelc bodo odšli b vrhu Blegoša iz Selške strani in sešlj () z drugimi udeleženci pohoda Vrhu /Jptraj- približno ob 4. uri na °8eni hodo zakurili taborni Prejj' .Pripravili krajši program in ' Veu dopoldne na pikniku, -lb demokratična zveza delovnih ljudi pomemben del političnega sistema. Seminar so številni udeleženci — predstavniki jeseniških družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in predstavniki organizacij združenega dela — nadaljevali tudi popoldne. D. S. Sprejeli proračun Na zadnji skupščini temeljne kulturne skupnosti Jesenice so sprejeli proračun in sklenili, da bodo z vsemi uporabniki sredstev podpisali pogodbe, tako da bodo zagotovili uresničevanje programa in namenske porabe sredstev. Jeseni pa bodo v statut vnesli več sprememb, ki bodo temeljile na delegatskem sistemu. Vključili bodo več delavcev iz temeljnih organizacij in kulturnih skupnosti. D. S. Zgledna skrb za obrambo in pomoč V treh letih sistematičnega dela pri pouku obrambne vzgoje in civilne zaščite v kranjski občini so že dosegli nekaj lepih rezultatov. Za tako imenovano nerazporejeno prebivalstvo so samo v minuli sezoni v sodelovanju z delavsko univerzo pripravili več kot sto predavanj, ki se jih je udeležilo okrog 10.000 ljudi. V enotah civilne zaščite so v zadnjem letu pripravili 27 tečajev za splošni pouk, ki ga je uspešno opravilo 700 učencev, za delo v ekipah prve pomoči pa se je na 22 tečajih usposobilo prek 500 prebivalcev. ^Prav pri slednjem usposabljanju kranjska občina prednjači v Sloveniji. Manj zadovoljni pa so v občini s poukom obrambne vzgoje in civilne zaščite med mladino, predvsem na osnovnih in srednjih šolah, kjer po eni strani manjka predavateljev, po drugi strani pa tudi učnih pripomočkov. Zaradi poman jkanja denarja pa je težko organizirati obrambno vzgojo za tisto mladino, ki po končani osnovni šoli ne nadaljuje šolanja, marveč se takoj zaposli. V prihodnje bodo skušali obdržati dosedanji obseg vzgoje in izobraževanja. na področju obrambne vzgoje in civilne zaščite kljub pomanjkanju denarja. Posebno skrb pa bodo posvetili pouku posameznih že izurjenih enot. PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do ' uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali! NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din, NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev, KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih, KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev. Z leti nar ase prihranek bogat., velike načrte izpolnim takrat. Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega drugo lepo darilo. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. ljubljanska banka Pripraviti je treba nov gospodarski sistem V prihodnjem obdobju do kongresa ZKJ in ZKS bi morala v vsaki delovni organizaciji na Gorenjskem zveza komunistov oceniti ekonomski položaj in opozoriti na probleme, ki jih je moč razrešiti v delovni organizaciji ali zunaj nje Kot smo že pisali, je na podlagi sklepa medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko sekretar Martin Košir v sredo dopoldne sklical na posvet vse sekretarje organizacij in aktivov zveze komunistov iz delovnih organizacij iz vseh gorenjskih občin. Posveta v Kranju, na katerem je o trenutnem ekonomskem položaju in o nalogah organizacij zveze komunistov pred 10. kongresom ZKJ in 7. kongre-. som ZKS govoril predsednik komisije za družbenoekonomska vprašanja pri CK ZKS Miran Potrč, se je kljub že dopustniškim dnem udeležilo okrog 50 sekretarjev organizacij in aktivov zveze komunistov. Uvodoma je Miran Potrč pouda- novega gospodarskega sistema. Ra- ril, da smo po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ v vsej državi dosegli precejšnjo politično stabilnost, po drugi strani pa se pravkar srečujemo z dokajšnjo ekonomsko nestabilnostjo. 2e konec minulega leta je ZKJ začela široko akcijo za gospodarsko stabilizacijo. Zdaj smo v obdobju, ko je že moč zaslediti nekatere rezultate in hkrati izluščiti pomanjkljivosti, ki jih še nismo uspeli odpraviti. Čeprav se tako Slovenija kot celotna Jugoslavija v 25 letih po osvoboditvi na področju ekonomskih in ' drugih dosežkov uvrščata med sam svetovni vrh, pa so se v teh letih nakopičili nekateri problemi ki jih ni moč razrešiti v nekaj mesecih. Izvor številnih problemov je treba iskati v preteklih letih. Tako je moč zaslediti naraščanje inflacije, ki je trenutno tudi do trikrat večja kot v razvitih zahodnih državah, gospodarska rast je v primerjavi z leti poprej začela upadati, priča smo nekaterim težavam v strukturi gospodarstva, v prihodnjih dveh letih bomo imeli precejšnje težave zaradi premajhnih energetskih zmogljivosti, v zadnjih letih so hitreje naraščale gospodarske kot negospodarske investicije. Čeprav v Sloveniji še ne poznamo problema zaposlovanja, pa v celotni državi trenutno išče zaposlitev okrog 400.000 ljudi. Vse to in še posebej problem, s katerim se v preteklosti sploh n smo srečevali, to je problem padanja realnega življenjskega standar.la ljudi, zahteva, da ugotovimo vzroke za takšno stanje. Čepri.v' kratkoročni administrativni ukrepi ne pomenijo rešitve sedanjega položaja, so le-ti do neke mere v danem trenutku nujni, vendar pa bo treba razmišljati o bistvenih spremembah družbenoekonomskega sistema. Čimprej bo treba pripraviti nov gospodarski sistem. Predsedstvo ZKJ je oktobra lani že imenovalo posebno delovno skupino, ki naj ugotovi vzroke ekonomske nestabilnosti it. pripravi ustrezne predloge. Podobno delono skupino je imenoval tudi zvezni izvršni svet. Skupini že imata določene predloge, med katere Sodi tudi priprava zen tega ugotovitve kažejo, da je treba spremeniti sistem razširjene reprodukcije, zmanjševati razlike v strukturi gospodarstva, zgraditi enoten jugoslovanski trg in ustrezen sistem cen ter sistem ugotavljanja in delitve dohodka. Posebno skrb pa je treba posvetiti osebnim dohodkom. Ne sicer po poti uravnilovke, vendar s posebno skrbjo za tiste z najnižjimi osebnimi dohodki. Pred razpravo je potem Martin Košir, ki je v zadnjem obdobju obiskal več delovnih organizacij na Gorenjskem, rekel, da smo na tem področju priča dokaj stabilnemu obnašanju delovnih organizacij. V letošnjem prvem tromesečju podjetja niso imela izgub, sredstva na žiro računih so večja za 41 odstotkov, blokiranih žiro računov nad 90 dni ni, izvoz je porastel za 20 odstotkov. Vendar v zadnjem obdobju zaradi nestabilnosti na svetovnem trgu in zaradi inflacije in devalvacije doma podjetja že čutijo posledice, ki se kažejo v zmanjšani akumulativ-nosti. Tudi nekaterim prekinitvam dela smo bili priča na Gorenjskem. Izkazalo se je, da je večina vzrokov v delovnih organizacijah, vendar pa so do neke mere tudi posledica sedanjih osebnih dohodkov in padanja življenjskega standarda. Poudaril je, da je treba v prihodnje posvetiti večjo skrb družbenemu standardu in ponovno uvesti nekatere oblike skrbi za delavce na področju letovanj, rekreacije, štipendiranja itd. Kljub pričakovanim pritiskom v prihodnje pa bo povsod treba skrbno pretehtati, v kolikšni meri in za kaj obremenjevati gospodarstvo. Prednost bi v prihodnje morale imeti vsekakor tiste negospodarske investicije, ki najbolj neposredno vplivajo na hitrejši oziroma normalen razvoj gospodarstva. Da pa nas morebitne razmere na tujem in doma ne bi presenetile, je dolžnost organizacij zveze komunistov v delovnih organizacijah, da ocenijo ekonomski položaj in hkrati opozorijo na probleme, ki jih je moč razrešiti v delovni organizaciji ali zunaj nje. Takšne ocene so potrebne tudi za temeljitejšo obravnavo omenjenih vprašanj na 10. kongresu ZKJ jn 7. kongresu ZKS. V razpravi so potem še posebej opozorili na problematiko osebnih dohodkov in na samoupravne sporazume. Zavzeli so se, da bi bilo treba nekatere postavke v samoupravnih sporazumih glede dohodka in osebnih dohodkov revalorizirati, saj so nespremenjene že dve leti. A. Zalar Delegacija sindikata gradbenih delavcev v Savoni Konec prejšnjega meseca se je mudila na obisku v italijanskem mestu Savona 5-članska delegacija sindikata gradbenih delavcev Gorenjske. Sestavljali so jo predstavniki gradbenih podjetij Gradisa in Save z K SKLADIŠČE SKOFJA LOKA razglaša prosto delovno mesto materialnega knjigovodje — blagajnika Pogoji: popolna srednja šola in nekaj let prakse na takšnem delovnem mestu. Osebni dohodki po pravilniku o., delitvi osebnih dohodkov. Lastnoročno napisano prošnjo naj kandidati pošljejo do 15. 7. IVR.i na naslov: Lesnina, skladišče« Skofja Loka. Jesenic, Projekta iz Kranja in Tehnika iz Škofje Loke. Delegacija je vrnila obisk sindikatu gradbenih delavcev iz Savone, ki so bili lani teden dni gostje teh podjetij. Med obiskom so si predstavniki gradbenih delavcev Gorenjske ogledali inštitut za gradnjo stanovanj za delavce, avtomatizirano opekarno, zavod za samopomoč gradl>enih delavcev, prostore zveze industrijalcev, gradnjo železniškega predora in druge zanimivosti Savone, Genove in okolice. V inštitutu za gradnjo stanovanj za delavce so se seznanili s financiranjem in^ tehničnimi normativi, v zavodu za samopomoč pa z možnostmi in oblikami posojil in drugih oblik socialne pomoči. Posebno zanimiv je bil ogled gradnje predora in obratovanje avtomatizirane opekarne. 25 zaposlenih v opekarni izdela 140 do 160 ton opeke na dan. Po končanem obisku so se s predstavniki sindikata gradbenih delavcev iz Savone dogovorili, da bodo s tovrstnimi izmenjavami oziroma obiski nadaljevali tudi v prihodnje. Gostiteljem iz Savone so predlagali, da bi prihodnje leto delegacijo iz Savone med obiskom na Gorenjskem sestavljali člani gradbenih podjetij, zavoda za samopomoč, zveze industrijalcev in inštituta za gradnjo stanovanj za delavce. Okom Mladina popravila kulturni dom Mladina iz Kamne gorice je med najbolj delavnimi mladinskimi aktivi v radovljiški občini. Pred letom dni so se na primer odločili za obnovo že razpadajočega kulturnega doma. Uredili so že dvorano za razne prireditve in klub, za dograditev garderobe, sanitarij in ureditev okolice pa jim je zmanjkalo denarja. Tako je v kraju že nekaj časa »kulturno mrtvilo«. Prav bj bilo, da bi občinska konferenca zveze mladine, v Radovljici podprla prizadevanja mladih i/. Kamne gorice. Razen tega pa bi se mladi v Kamni gorici lahko povezali tudi z nekaterimi sindikalnimi organizacijami in tako s skupnimi močmi uresničili začrtani program ureditve oziroma obnove kulturnega doma. ,r .. , ., I. Pogačnik J^lk 3 Sobota — 14. julija 1973 Industrijski kombinat JlIiANIHA Kranj objavlja, da ima v šolskem letu 1973/74 na poklicni čevljarski šoli še nekaj prostih učnih mest, in sicer: prirezovalec obutve učna doba 14 mesecev — učenci in učenke 5 učnih mest za tovarno Kranj 15 učnih mest za obrat Breznica šivalec obutve učna doba 17 mesecev — učenke 7 učnih mest za tovarno Kranj lO učnih mest za obrat Breznico Pogoj za vpis je uspešno dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole, starost do 18 let. Za poklicno šolo elektro stroke 1 učno mesto za obrat Breznico Pogoj za vpis je uspešno zaključenih 8 razredov osnovne šole, starost do 18 let. Prošnje, katerim priložite še življenjepis, zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz matične knjige rojenih, naslovite na kadrovski oddelek kombinata do 10. avgusta 1973. Triglav konfekcija Kranj razglaša naslednja prosta delovna mestai: 1. materialnega knjigovodjo 2. sekretarja Pogoji: pod 1.: srednješolska izobrazba z nekaj prakse pod 2.: visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri Hkrati sprejmemo mlada dekleta v uk za industrijske ši-valke konfekcije. Priučevanje traja 6 mesecev. Pismene ponudbe na razglašena delovna mesta sprejema splošna služba do 31. 7. 1973. Razpisna komisija pri upravnem organu SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA razpisuje na podlagi V. točke sklepa o sestavi in organizaciji partizanske enote za območje občine Jesenice in Radovljica prosto delovno mesto VODJE PISARNE ŠTABA PARTIZANSKE ENOTE Kandidatke morajo imeti dokončano upravno administrativno ali ekonomsko srednjo šolo ter moralno-politične kvalitete. Osebni dohotek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, s potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati na naslov: Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica — v 15. dneh od dneva objave. Trgovina za zgled Nov Lokin lokal v Dolenji vasi (Selška dolina) je sicer skromen, a koristen objekt, nastal ob tesni povezavi podjetja in krajevne skupnosti Prodajalna, kakršno so pretekli torek, 3. julija, odprli v Dolenji vasi, navzven resda ni nič posebnega, vendar pa za okoliško prebivalstvo predstavlja važno pridobitev. Potem ko je pred meseci sanitarni inšpektor prejšnji, zastareli in neustrezni lokal ukazal zapreti, so bili ljudje prisiljeni nakupovati bodisi v Selcah bodisi v Bukovici. Toda oba kraja sta oddaljena približno tri kilometre in ker vsi gospodarji le še ne premorejo avtomobilov, je nabavljanje življenjskih potrebščin nenadoma postalo precejšen problem. »Naj stane kar hoče, imeli bomo nato tesarji, zidarji, inštalaterji in svojo trgovino,« so rekli Dolenjščani in začeli ukrepati. Podjetje ABC Loka je sprva precej nezaupljivo gledalo na njihov predlog, saj dosedanji promet ni opravičeval investicij v obnovo spornega objekta. Toda odločnost članov vaškega odbora, ki so obljubili sami opraviti rekonstrukcijo prostorov, in pristanek lastnika poslopja sta odgovorne može pripeljala do sklepa, da bi nemara veljalo poskusiti. Prvič v dolgoletni zgodovini tveganega vlaganja v odročne predele občine je namreč namesto zahtev, kritik in negodovanja Loki nekdo ponudil aktivno sodelovanje, kakršnega prav zdaj skušamo iz papirnatih priporočil pretopiti v družbeno prakso. Domačini so se nemudoma lotili posla. Gradbena komisija je mobilizirala pol vasi. Nihče od povabljenih ni odrekel pomoči. Najprej so prišli kopači, 4 mJl M .#Nlk električarji ter nazadnje še druščina upokojencev, ki je kakor bi mignil udarniško prepleskala stene in strop. Napeljali so vodovod, elektriko in kanalizacijo, uredili sodobne sanitarije ter vgradili nova vhodna vrata. Celotna adaptacija je veletrgovino Loka stala le 4000 din, medtem ko skupni stroški (z nabavo notranje opreme vred) znašajo borih 45 tisočakov. »Kaj naj rečem? Vesel sem uspeha, kajpak. Ne gre toliko za prihranjene milijone, ki bi jih — če bi rekonstrukcijo zaupali poklicnim ekipam strokovnjakov — morali odriniti, temveč bolj za dejstvo, da bo dolenjevaški primer lahko rabil kot vzorec pri reševanju perečega vprašanja podeželskih prodajaln nasploh. S tesno povezavo gospodarskih organizacij in lokalnih faktorjev je očitno moč doseči marsikaj,« meni direktor Jože Nastran. Zgled, ki nedvomno veliko obeta. Upajmo le, da bo kmalu našel po-snemalce. I. G. Praznik gorenjske turistične metropole Vse pogosteje lahko slišimo mnenja doma in na tujem, da je Bled s svojimi naravnimi lepotami, hoteli, gostinskimi in drugimi lokali, zasebnimi turističnimi sobami, z nekaterimi drugimi 'rekreacijskimi objekti itd. danes gorenjska turistična metropola. Prav gotovo je v takšnem poimenovanju veliko resnice. Vendar ob takšni priliki kot je krajevni praznik ne gre prezreti na račun turistične popularnosti tudi drugih značilnosti kraja kot je Bled. Ta turistična metropola brez gospodarstva, ki ima tudi v tem kraju še kako pomembno vlogo (Vezenine, LIP, Gozdno gospodarstvo, Špecerija in druge), prav gotovo danes ne bi bila to, kar je. V torek, 17. julija, bodo prebivalci te krajevne skupnosti, ki s 5200 občani sodi med večje v radovljiški občini, slavili krajevni praznik. Ta dan so si izbrali, ker je bila pred 32 leti na Bledu velika trosilna akcija kot znamenje odpora prebivalcev proti okupatorju. Organizirali pa so jo takratni blejski mladinci. Takrat se bodo številne prireditve, podobno, kot prejšnja leta, vrstile ves teden. LJUDJE, KI ŽIVIJO S KRAJEM »Spominjam se številnih akcij, katerih pobude so vznikle med turističnimi in gostinskimi delavci ter v vodstvih družbenopolitičnih organizacij za ureditev in olepšavo. Večina nekdanjih akcij je dobro uspela. Vseeno pa menim, da so se prebivalci Bleda v zadnjem času precej spremenili. Ne vem, kako bi rekel. Po moje so se skupaj z delovnimi organizacijami in podjetji na Bledu nekako obrnili h kraju, začeli so živeti z njim. Če pomislim samo, da smo letos s prispevkom in prostovoljnim delom prebivalcev, s pomočjo delovnih organizacij, sredstvi občinskega proračuna in krajevne skupnosti asfaltirali kar 14 več ali manj pomembnih cest v krajevni skupnosti v vrednosti 800 tisoč dinarjev, to prav gotovo veliko pomeni. Tako smo asfaltirali sprehajalno pot okrog jezera, prebivalci so sami prispevali denar za asfaltiranje ulice Matije Čopa. Podobno pa bo se v takšno akcijo vključili tudi prebivalci Finž-garjeve, Gregorčičeve, dela Cankarjeve, Selške in Planinske ceste ter Griča in Rečice. Nedvomno to kaže na željo in pripravljenost ljudi na Bledu, da bi kraj v prihodnje postal čimbolj urejen,« pravi predsednik krajevne skupnosti Ivan Zupan. V kraju, ki ima zaradi turističnega imena in privlačnosti domala vse leto poleg stalnih prebivalcev še precej gostov, je včasih težko zaslediti in najbrž tudi dokaj teže organizirati tako imenovano družbenopolitično aktivnost. Včasih so na Bledu prav na tem področju ugotavljali premajhno živahnost. »V zadnjem' obdobju, predvsem po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, se je tudi na tem področju precej spremenilo,« pravi sekretar organizacije """P n n - - - pilili« Vinko Marolt ZK na Bledu Vinko Marolt, ki je hkrati direktor hotela Kompas na Bledu. »Vse družbenopolitične organizacije so se odločno lotile obravnavanja in razreševanja različnih krajevnih problemov; od komunalnih, kulturnih, turističnih in drugih. Odločno smo se zavzeli za združitev komunalnega in obrtnega podjetja in za združevanje in povezovanje v turizmu. Bledu danes močno primanjkuje hotelskih postelj. Z združenimi sredstvi domačih podjetij in z morebitnimi posojili bi lahko tudi na tem področju hitreje kaj premaknili. Razen tega pa na Bledu vse bolj pogrešamo tudi živahnejšo kulturno dejavnost. Čas bi že bil, da bi kulturna skupnost ' začela z adaptacijo stavbe, v kateri bi bila knjižnica. Čimprej pa bi bilo treba misliti tudi na klubske prostore za mladino. Mladinska organizacija zdaj zaradi slabih pogojev za delo nekako životari, mladina pa razumljivo željna zabave in drugih dejavnosti išče nadomestilo za vse, kar ji manjka v številnih gostinskih lokalih. Pravzaprav imajo danes mladi na Bledu domala edino možnost uveljavljanja in delovanja v športu. Tako so zelo aktivni veslači, odbojkar-ji, kolesarji, kegljači na ledu in člani kluba za konjski šport, medtem ko nekako šepa dejavnost smučarskega in 'plavalnega kluba.« Ob željah in problemih, s katerimi se srečuje danes sleherni kraj, na Bledu ne smemo prezreti, da se je v zadnjem letu marsikaj spremenilo. Zgrajena je bila nova šola, hotel Toplice je dobil novo restavracijo, Kovinska delavnica se je preselila v nove prostore, obratovati je začel nov smučarski center na Zatrniku, močno se je razvilo podjetje Elmont, velik razvojni korak je napravilo podjetje LIP, pravkar potekajo zadnje priprave na izgradnjo umetnega drsališča, v nekaj dneh bo poskusno začelo obratovati golf igrišče. In še bi lahko naštevali. In načrti? Letos bodo zamenjali okrog 90 starih svetilk, hkrati pa se nameravajo dogovoriti za osvetlitev nove sprehajalne poti okrog jezera. Pravijo, da imajo sploh težave z javno razsvetljavo. Želijo si, da bi se vendar le že kaj premaknilo pri izgradnji obvozne ceste. Sami pa se bodo lotili izgradnje mrliških vežic. Med pomembnejše komunalne naloge pa sodijo še dokončanje kanalizacije, obnova zastarelega vodovodnega omrežja in nadaljnje urejevanje novih delov naselja. Vrsti nalogam sami ne bodo kos, zato upajo, da bodo naleteli na razumevanje tudi pri širši družbeni skupnosti. PREMAJHNE TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI Ni še tako dolgo, ko so na Bledu ugotavljali, da imajo premalo tako imenovanih infrastrukturnih turističnih objektov in naprav. Danes je na tem področju slika precej drugačna. Številne naprave so zgrajene, nekatere pa bodo v kratkem. Res je, da še marsikaj manjka, vendar danes najbolj primanjkuje hotelskih postelj. Pozimi lahko Bled sprejme v hotele okrog 1300 turistov, poleti pa okrog 1900. To pa je veliko premalo. »Od januarja do aprila letos smo zabeležili za 24 odstotkov več prenočitev kot lani ta čas. Podobni podatki so tudi za maj, junij in prve dni julija. Skratka, hoteli so bili zasedeni 95- do 100-odstotno. Pri tem smo zabeležili nekaj manj domačih in za blizu 40 odstotkov več tujih gostov, med katerimi so prevladovali Nemci, Nizozemci, Angleži, Američani, Italijani in Avstrijci. Število domačih gostov se je zmanjšalo zaradi obnove počitniškega doma Svoboda, kamor so prejšnja leta zahajale šolske skupine. Sicer pa podatki in napovedi ter ponudbe kažejo, da bo Bled letos v sezoni poln, dobro obiskan v posezonskih mesecih in najbrž spet poln v prihodnji zimski sezoni. Z izgradnjo smučarskega centra na Zatrniku, je namreč Bled dobil vse pogoje tudi za zimski turizem,« pravi tajnik turističnega društva Franc Šmit. Kot rečeno, danes na Bltdu že primanjkuje hotelskih postelj. Kažejo se tudi že posledice tega. Nekdaj je Bled slovel po zanimivih turističnih prireditvah: alpska avtomobilska vožnja, slovenska popevka, jazz festival, mednarodni jahalni turnir, T V festival. Danes jih ni več. Zakaj? Eden od vzrokov je tudi, da takšne prireditve niso poceni in jim zato blejski turistični in drug potencial ni bil kos. Sicer je iz leta v leto več dru-v gih prireditev, vendar na Bledu menijo, da bi od tistih, ki so jih zgubili, nekatere lahko obdržali, če bi imeli tri tisoč ali več hotelskih postelj. Razen tega pa določen gradbeni zastoj na tem področju posredno vpliva tudi na manjšo zavzetost za izgradnjo nekaterih drugih turističnih objektov. . Jože Kapus Direktor zavoda za turizem Jo%e, Kapus takole komentira trenutni položaj: »Razen Golf hotela na Bledu po vojni ni bil zgraje/1 noben nov hotel. Vse priznanje zaslužijo gostinski delavci, ki preuredili in deloma povečali obstoječe hotele. Po drugi strani Pa je res, da je imel Bled pred vojn® veliko več, za tisti čas ustrezni/1 hotelov, in manj zasebnih tur1* stičnih sob, danes pa je ravn° obratno. Če tega razmerja bomo začeli v kratkem sprem1' njati, potem se bomo po eni str«' ni srečali s precejšnjim zanima' njem za različne sporedne tur1' stične objekte, ki jih že imam0' po drugi pa ne bomo interesen* tov oziroma gostov mogli pren°' čiti. To pa ne bo škoda le za Ble<* marveč za celotno turistično o^1' roma tovrstno gospodarsko df javnost v Sloveniji. Zato bi bij0 treba čimprej v širšem meril11 dosedanji odnos do tovrstnih V0' treb spremeniti. DRSALIŠČE IN GOLF Preden končamo, velja spregov0' riti še o dveh turističnih in rekreacij' skih objektih, s katerima bo Ble veliko pridobil. Še prej pa besedni dve o Zatrniku. Lani je ta smučarsK center začel poskusno obratovat^ Zdaj že nihče več ne dvomi, da J Bled takšen objekt potreboval, b® tos lahko pričakujejo, da bodo n Bledu prvič zabeležili rekordno ^ sko sezono, saj bodo hoteli • razprodani, med gosti pa bo preC tistih z onkraj velike luže. Pravkar pa se že kažejo tudi P^1 rezultati dveletne akcije za izgrađ njo umetnega drsališča. Posojil0 beneficirano obrestno mero za gradnjo prve faze je zagotovljen i Do oktobra prihodnjega leta bo B'e0 imel umetno ledeno ploskev, tribun za 1500 ljudi in nekatere druge sp°' redne objekte, v drugi fazi pa naine ravajo potem zgraditi plavalni zen, različna igrišča in športno ha1 j Takrat bo imel Bled tudi turisti^" športni center. Drug nič manj pomemben ^P0.1^! in rekreacijski objekt pa je golf š&. Vseh 18 igralnih polj je gotovoj v prihodnjih dneh (okrog 20. pa bodo odprli za igro prvih polj. Igrišče je bilo sicer gotovo ^ prej, vendar so morali počakati. ^ so se zelenice dovolj utrdile. Pn"^ nje leto, ko bodo tudi ostale ze'eP\< dovolj obraščene, bo golf igrišče ko v celoti rabilo namenu. Al o poudariti, da je to prvo takbpo igrišče v Jugoslaviji, grajeno VQ mednarodnih normativih, da f vključeno v mednarodni re^jSnja golf igrišč in da bo celotna veljala blizu milijardo starih && ^ jev. Ko bo igrišče usposobijo y bodo orginizirali golf šolo in ^ fto novili golf klub, čez čas pa prirejali tudi mednarodne tur"aČč Sicer pa bo igrišče odprto za do, in tuje goste in bo predvsem na njeno rekreaciji. Še veliko bi lahko govorjL,,! Bledu kot gorenjski turif1 Q. metropoli, o gospodarsko Jjj,, membnem kraju radovljiŠK^ujr čine, o ljudeh, težavah, Pr j^t mih, načrtih. Vendar bodi to- j,i dovolj z željo po novih ušpe«1 s čestitko za praznik. A- (k r\ K KOMPAS Nikoli in nikamor brez nasveta in ugodja, ki vam ga nudi Kompas Jugoslavija Generalna direkcija Ljubljana, Dvorakova 11 a telefon: 313-226, 323-166 telex: 31-206 Prodaja vseh vrst železniških, letalskih in ladijskih vozovnic za tu- in inozemstvo — hotelske rezervacije — turistične informacije'— posredovanje potnih listov in vizumov — organizacija izletov in potovanj po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi — avtobusni prevozi — izposojanje avtomobilov s šoferjem ali brez Poslovalnice: Beograd, Bled, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Fernetiči, Gradina (Dimitrovgrad), Hercegnovi, Jesenice, Koper, Korensko sedlo, Kozina, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad, Opatija, Podgora, Poreč, Postojna, Portorož, Pula, Rabac, Rovinj, Sarajevo, Sežana, Skopje, Split, Subotica, Šentilj, Škofije, Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac, Zadar, Zagreb. Kompas hotel Dubrovnik — Kompas hotel Bled — Kompas hotel Ljubelj z dep. »Panorama« — Kompas hotel »Stane Žagar« Bohinj — Kompas izletniški dom »Ribno« pri Bledu — Kompas motel Kranjska gora — Restavracija »Ljubelj« Ljubelj — restavracija »Deteljica« Tržič — žičnica »Zelenica« Ljubelj — Gojitveno lovišče Petrovci OBIŠČITE NAŠO POSLOVALNICO IN KOMPAS HOTEL NA BLEDU. Obenem čestitamo občanom Bleda in okolice za praznik Bleda Krajevna skupnost Bled čestita svojim občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi še več delovnih uspehov Turistično društvo BLED Prireditve za praznik Bleda V okviru letošnjega krajev-nega praznika bodo na Bledu v*s teden številne prireditve. Ze jutri ob 9. uri je na programu mednarodna regata (mladinski šesteroboj), ob 17. Uri pa bo imel pihalni orkester 12 Kranja promenadni koncert v zdraviliškem parku. V ponedeljek ob 17. uri bodo 1 festivalni dvorani odprli razstavo o razvoju Bleda in blejskega turizma. Potem bo slav-nostna seja sveta krajevne skupnosti, ob 21. uri bo folklorni večer v Kazini, pred tefn pa bodo na okoliških ob-ronkih zagoreli kresovi. V torek ob 17. uri bo imel Pfhalni orkester Zelezarji z pšenic promenadni koncert v zdraviliškem parku, v sredo ob *0.30 pa bo v festivalni dvora-ni nastopil z jugoslovanskimi Ptesi in pesmimi ansambel Ta-n ob 21. uri pa bo slap-la /1* koncert godbe na piha-tn n r>°d vodstvom dirigen-- Pavleta Brzulje. , ^ soboto zvečer bo z blej-,e£a gradu velik tradicional-0Hnjemet, v nedeljo ob 20.30 0 bo do z večernim prometnim koncertom pihalnega . kestra Gorje na Blejskem p*eru strnili teden različnih ureditev v okviru krajevnega pr«znika. A. Z. Restavracija Bled Vinko Hudovernik Vsem občanom Bleda in okolice čestita za praznik Bleda Nudim domače specialitete — ribe — odprta vina — Priporočam se za obisk čestita vsem občanom Bleda za krajevni praznik in dan vstaje slovenskega naroda Kovinska delavnica Bled se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva Splošno in stavbno ključavničarstvo ter kleparska dela Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje s svojimi cenjenimi in kvalitetnimi storitvami. Komunalno podjetje Bled oskrbuje občane z vodo, z odvozom smeti, skrbi za čistočo kraja in okolice Vsem prebivalcem Bleda čestita za praznik in jim želi veliko delovnih uspehov Kreda Bled Vsem prebivalcem Bleda čestita za praznik in dan vstaje slovenskega ljudstva in želi še vnaprej veliko delovnih uspehov Zavod za urbanizem Bled ob prazniku Bleda čestita vsem poslovnim tovari šem in občanom. Zavod izdeluje urbanistične pro jekte in vso urbanistično dokumentacijo ter pro jekte visokih gradenj. Kmetijska zadruga Bled čestita vsem članom in občanom za praznik Bleda V vrtnarijah na Bledu in v Radovljici opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve. Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material — posebne opečne izdelke po konkurenčnih cenah. OBRTNO GRADBENO PODJETJE BLED opravlja vsa dela na nizkih in visokih gradnjah, slikarsko-pleskarska dela, polagamo zidne tapete in plastične pode, pečarstvo in vodoinštalaterstvo. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gramoznega materiala in peska. Izdelujemo vse vrste plastičnih ometov. Vsem občanom Bleda čestitamo za praznik Bleda ter se priporočamo s storitvami. * 4 a Ni nujno, da slikarji dan za dnem, od zore do mraka, čepijo za stojalom in platnom in da vihtijo svoje orožje — čopič. Ni nujno, da se vsi razgovori z njimi vrtijo samo okrog likovnih slogov, okrog tehnike ustvarjanja in okrog občutij, ki naj bi sevala iz stvaritev enega ali drugega mojstra barvic. Tudi slikarji so namreč ljudje, željni razvedrila, zabave, sproščenih, nevezanih pomenkov, aktivnega počitka... Ko odložijo palete, postanejo čisto navadni državljani. Takšne, dobre volje, vesele, sem jih minulo sredo zalotil pri lovski koči na Oiboltu, kjer je vodstvo tradicionalne Groharjeve kolonije v Skofji Loki za udeležence letošnjega mednarodnega srečanja priredilo delovni piknik. V zatišju košatih gozdov, pod vrhom, ki ga krasi idilična cerkvica, so pekli čevapčiče in pleskavice in zarebrnice. Glavno besedo ob roštilju je imel pravzaprav Ljubljančan Peter Adamič. Ostali so se medtem razkropili po okolici in si krajšali čas z najrazličnejšimi opravili; dvojici predstavnikov mlajše generacije — Franci Novine in Pavle ■Florjančič ter France Berčič in Janez Hafner — sta vneto šahirali, veteran Evgen Sajevic, dosmrtni č ustni član kolonije, je v senčni izbi praznil kozarec rdečega vina in kritično opazoval čisto svežo krajino, ki jo je, nemirnež malo prej vrgel na papir (»Saj smo rekli, da gre za delovni piknik, mar ne?«), Tržačan Jože Cesar je z oskrbnikom hiše vneto razpravljal o politiki, Witek Norbert, gost s Poljske, si ni mogel kaj, da ne bi tovariše večkrat zapored fotografiral, August Černigoj, Alojz Berlec, Rafko Trpin, Leon Koporc in Marija Kajzar pa so, stoječ nedaleč proč, premlevali kdo ve kaj. Borisu Jesihu in Hermanu Gvardjančiču, ki sta priropotala gor z nekajurno zamudo, se je izlet v naravo zdel sicer zanimiva reč, vendar menita, da je Čas zlato in da sta zato dopoldan prebila v ateljejih. Kmalu potem so bile specialitete nared in družbica je posedla okrog miz. Tajnik kolonije Andrej Pavlovec zdaj razmišlja, ali bo morda kdo od navzočih ta »piknik .v travi« ovekovečil - na kaki od svojih podob. — Foto: I. Guzelj Kmečka naselja in arhitektura v Dolini Izredno zanimiva razstava o zgodovini krajev gornje savske doline — Obsežno gradivo o življenju vasi, arhitekturi hiš od Rateč do Mojstrane — Za razstavo veliko zanimanja tudi med turisti v Kranjski gori Minulo soboto so v avli osnovne šole v Kranjski gori odprli zelo zanimivo razstavo o kmečkih naseljih v gornji savski dolini, o njih arhitekturi ter nasploh o življenju nekaj stoletij nazaj. Razstavili so tudi nekaj redkih in dragocenih predmetov kot staro uro, skrinjo, predmete iz kuhinj itd. Razstavo je odlično pripravila kustos za etnografijo pri Gorenjskem muzeju v Kranju Anka Novak, ki je za razstavo pripravila tudi izčrpno pojasnilo iz davne zgodovinske preteklosti krajev gornje savske doline. Naselitev Doline »Gornjo savsko dolino imenujejo domačini Dolina in je ena redkih naših gorskih dolin, ki so bile pozno naseljene,« pojasnjuje Anka Novak. »Starejša naselitev je segala le do Jesenic, zahodno pa je bila gozdnata pokrajina. Razmeroma najbolj zgodaj so se razvile naselbine na Dovjem, v Ratečah in v Mojstrani. Dovje se v virih prvič omenjajo leta 1033 in so bile le majhen zaselek s štirimi kmetijami, do konca 13. stoletja pa se je razvil v trdno »Bilanca« skupine TR pri PG Gledališka sezona je za nami. Med številnimi in različnimi predstavami, ki so jih Kranjčani lahko gledali v pravkar končani sezoni, je bila tudi predstava Salto mortale, ki jo je pripravila skupina TR pri Prešernovem gledališču. Iniciatorji ustanovitve skupine so bili sami člani skupine, občinska konferenca zveze mladine ter ne nazadnje tudi vodstvo Prešernovega gledališča. To je pravzaprav prva skupina, ki je v Kranju uspešno pripravila gledališko predstavo. V zadnjih letih je več različnih skupin poizkušalo pripraviti predstave, ven: dar je na žalost ostalo le pri bolj ali manj uspešnih manifestih o gledališču ali celo samo pri besedah. Za skupino TR je tekst napisal kranjski pesnik in dramatik Pavle Lužan, igrala sta prav tako Kranjčana Tomaž Pipan in Pavle Rako-vec, osnutke za sceno in lepak je pripravil scenograf Prešernovega gledališča Saša Kump, režira! pa je Matija Logar. Premiera je bila 27. februarja 1973 na Goriškem srečanju malih odrov v Novi Gorici. Uspeh pri kritiki in pri občinstvu je bil presenetljiv. Kritika je predstavo skupine TR uvrstila celo v sam vrh Goriških srečanj. Prva predstava v Kranju pa je bila v baru hotela Creina. Prav gotovo je bila ta predstava za Kranj pa tudi za širšo slovensko gledališko območje redko in enkratno doživetje. Sobota — 14. julija 1973 Igralca sta se preselila v popolnoma drug ambient, ki je vsaj po vred-nostno-kulturnih kategorijah gledališču popolnoma nasproten. Vendar pa je predstava tak prostor skoraj nujno potrebovala. Delovala je izredno sproščeno ter mogoče celo bolj homogeno kot pa na odrskih deskah. Brez dvoma pa je bil stik s publiko (čeprav malce šokanten) vseskozi izredno pristen. Enako lahko ugotovimo za kasnejšo predstavo v foyer-ju Prešernovega gledališča. 18. maja je skupina sodelovala na mednarodnem festivalu BRAMS v Beogradu (ta festival je predhodnik znanega BITEFA), kjer je bila predstava Salto mortale proglašena za najboljšo, režiser pa je dobil denarno nagrado za najboljšo režijo na festivalu. Takoj po tem uspehu pa je skupina TR uprizorila Salto mortale še v Mali drami SNG v Ljubljani. Prav ob izteku gledališke sezone pa je skupina dobila novo priznanje: Povabljena je bila na berlinski festival mladine in študentov, ki bo konec julija in v začetku avgusta. Zdaj ob koncu sezone lahko skupina napravi »bilanco«. Predstava Salto mortale je doživela izjemen uspeh. Z uspehi je gotovo več kot zadovoljna, veliko manj pa je zadovoljna zaradi izjemno pičlega nastopanja. Vseh uprizorjenih predstav je bilo namreč samo sedem. Gotovo je, da vse možnosti niso .bile izkoriščene. Kljub vsemu-pa je »bilanca« več kot pozitivna in prav to tudi obvezuje vse tiste, ki kakorkoli pomagajo, da gledališče v kulturni zavesti našega človeka še bolj prosperira. M. L. gruntarsko vas. V Mojstrani je zrasla kmečko-fužinarska naselbina. Gozd-Martuljk Dolinci dosledno imenujejo Rute, kar je spačenka nemškega izraza za krčevino. Kmetje v Gozdu in na Srednjem vrhu se v listinah imenujejo rovti in ne hube, kakor imenujejo kmetije v v razvojno starejših vaseh. Mlajši nastanek za na primer Kranjsko goro označuje morda ime za vaščane — Borovci, ker so se naselili na krčevini v borovem gozdu. Postavlja se torej zanimivo vprašanje, od kod ime Kranjska gora? Karavanke se od 13. stoletja dalje imenujejo Crainberg in šele v sredini 19. stoletja so jih začeli imenovati po grškem imenu Karavaykos. Kranjska gora je dobila srednjeveško ime Creinberg — Kranjska gora. Tako kot je Podkoren dobil ime po gori. Glede narečij je Dolina izredno zanimiva, saj so od Jesenic do Rateč kar tri govorne skupine. Ratečani govore tipičen koroško-ziljski govor kar dokazuje, da so bile Rateče naseljene s koroške strani. Od Podkorena do potoka Belice je govorna skupina, ki jo jezikoslovci označujejo kot kompromis med koroščino in gorenjščino. Vzhodno od potoka Belice govore gorenjščino. Naselja Večina naselij je zrasla v dnu doline, med njimi so Rateče najvišje ležeča vas. V obdobju mlajše kolonizacije so postavljali hiše na prisojna in strma področja Karavank—Srednji vrh, Dovje itd. Naselja že z zunanjo podobo opozarjajo na svoje starejše ali mlajše poreklo. Raztresene vasi in samotne kmetije so odsev mlajše naselbinske miselnosti, ki si ne prizadeva več ustvarjati bolj kolektivno začrtanih naselbinskih in gospodarskih ambientov. Po svoji tlorisni organizaciji se od drugih vasi v Dolini razlikuje Mojstrana, ki je nastala na ozemlju starejše vasi — Dovjega in bila z njim združena v skupno srenjo, prav zato nima izoblikovanega skupnega vaškega prostora. Njen razvoj je pospeševalo fužinarstvo in se je zato razvila v izrazito kajžarsko vas.« V nadaljevanju govori Anka Novak tudi o hišah, prostorih v njih, o kmečki arhitekturi. Zanimivi so podatki o razporeditvi in uporabnosti prostorov v hišah skozi stoletja, hlevih itd. Bogato gradivo skupaj s fotografijami in risbami nudi enkraten pogled v zgodovino Doline in njen razvoj. Kot taka pa je razstava v Kranjski gori zelo dobrodošla, zanimiva ne le za prebivalce krajev gornje savske doline, temveč tudi za goste od drugod. Odprta bo do 20. avgusta. D. S. • Kmečki upori v slovenski književnosti Zgodovina našega naroda je trpka kot pelin. To je zgodovina malih ljudi z velikimi srci, pretepenimi hrbti, krivičnega izkoriščanja-Germani so nam porezali misli, hrepenenje po svobodi. V 1500 letih smo bili svobodni borih 200 let. V kri in meso se nam je zajedla želja po svobodi. Spominjali smo se davnih dni, ki jih opisuje Finžgar v delu Pod svobodnim soncem, ko smo grozili celo 'mogočnemu Bizancu. Germani so nas podjarmili in postali smo njihovi hlapci. Hlapci za tujce, hlapci zemlje, ki ni bila več naša, ki smo jo obdelovali s srdom, z žalostjo in s kletvicami med zobmi. Jeza se je kopičila v nas, ko smo opazovali pošasti v gradovih, ki so nenasitno žrle naše sadove dela. Razjedal nas je bes, ko so bele fevdalčeve roke ugrabile naše žene, se z njimi zabavale in jih na koncu izmučene izvrgle nazaj v bedo. Jokali in stiskali smo zobe, ko so Turki ropali in požigali naše domove, posiljevali lepe žene, nam natikali otroke na kol. . . Nismo udarili, le skrivali smo se za zidovi cerkva in molili, molili. Nismo imeli občutka, da je zemlja naša, saj je vse pobral lakomni fevdalec. Zemljo smo dneve in leta gnojili'z žulji, s krvjo in solzami, prosili smo jo, naj obilo rodi, ker nas doma čakajo lačni in bolehni malčki, preklinjali in pljuvali smo jo, trdo in neizprosno zemljo, dokler nazadnje ni postala del nas in je z nami delila trpljenje, jezo in tisto majhno srečo, ki je včasih zabolela, a hipoma nemočna ugasnila. V nas se je kopičila voda, ki je postajala vedno živahnejša, začela se je peniti, postala je mogočna in grozila je, da bo porušila barikade tlačanstva. Udarili smo. Najbolj trdi med nami, kmetje, ki jih je kalilo najstrahotnejše tiranstvo in odprta burja z zahoda, kmetje, z velikimi srci in brezmejnim hrepenenjem po svobodi. Združili smo se in ustanovili kmečko zvezo, ker nas fevdalec ni hotel braniti pred Turki. Marca 1478 smo prisegli na meč pri Beljaku. Upirali smo se tlaki, ki so jo samostojni fevdalci povečali tudi na 200 dni. Pobijali so nas Turki, gospodje pa so še bolj svobodno zadihali. F". >ali smo trdi, neuničljivi, velikani želja in zavest po svobodi se i v. ivigala kot orel v višave, proti jasnejšim dnem. L< r, 1515 smo zahtevali, da se vrne stara pravda, ki je bila zapisat arjih. Uprli smo se v Kočevju proti oderuhu Turnu, kije sam krt ne, v Polhovem Gradcu smo grozili Lambergarju, blejski in bol t, tlačani so se uprli gospodi iz Radovljice. Punti so izbruhnili na Kranjskem, prenesli so se na Štajersko in Koroško. Pričeli smo graditi temelje slovenskega naroda. 1515. leta so nastale pri)e tiskane besede: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna.« Slovenski narod je postajal celota. Logičen je bil slovensko-hrvaški upor leta 1573, ko smo zahtevali, da se zmanjša tlaka in da se vrnejo pravice stare pravde. Rintati smo se začeli cerkvi, ki nas je hotela tolažiti in slepiti pred krivicami fevdalcev. Upor so fevdalci kot vedno zadušili v krvi, voditelje pa so v Zagrebu na Markovem trgu razčetverili. Matija Gubec je postal nas prvi kmečki kralj, simbol volje in hrepenenja po uveljavitvi osebnih svoboščin. V dobi reformacije, ko smo dobili prvo slovensko knjigo, je Primož Trubar, utemeljitelj slovenskega jezika, puntarjem obrnil hrbet. Proti-reformacija, doba tiranije in brezglavega pobijanja reformatorjev, zažiganja knjig, je še bolj stopnjevala upornost kmetov. Po Sloveniji Je bilo več' lokalnih pun tov, a brez večjega pomena, ker se kmetje niso združili. V začetku XVIII. stoletja so se puntarji uprli cesarju, ko jim je prepovedal prevažati sol. Leta 1713 so se kmetje uprli fevdalcu Bandeu. Nastal je veliki punt v Tolminu. 5000 kmetov je grozilo, da bo ukinilo fevdalno oblast-, Upor so zadušili hrvaški plačanci, enajst voditeljev pa so obglavih v Gorici. Samovoljnim fevdalcem je Marija Terezija določila patent o tlaki-Razmere na naših tleh so se nekoliko izboljšale. Naš razsvetljenec A. Tomaž Linhart se je prvi spoprijel s pisanjem naše zgodovine, v kateri je poudaril enotnost slovenskega narodai-Slovence združuje jezik, skupni običaji. Te misli so se oprijeli kasneje predstavniki narodnega preporoda. Nihče od naših književnikov ni hotel razumeti uporniškega kmeta-Bleiiveis in Slomšek sta imela tlako kot nujno zlo in sta v Kmetijsko rokodelskih Novicah poudarjala pokorščino bogu in cesarju. Edin0. Prešernov krog je razumel kmeta. Prešeren je v puntih videl svetal boj proti hlapčevstvu in svoje hrepenenje po svobodi je izlil v pesmi Zdrav-Ijica. V letu 1848, ko je izbruhnila marčna revolucija, so se meščani uprli absolutizmu. Kmetje so se pri Igu zavzeli za ukinitev tlake. Ziljski je v tem času pisal, naj Slovenija živi slovensko. Študentje so takrat izdali program Zedinjena Slovenija. V naših ljudeh se je prebudila nacionalna zavest, ki so jo poudarjali v Časopisu Naprej in v Slovenskem narodu. Začeli so se zavedati, da so samostojen narod, ki ima svojo zgodovino, jezik, ki ni le za sporazumevanje med seboj. Prvi, ki nas je seznanil s punti v epiki, je bil Anton Aškerc. V cik[u desetih balad pod imenom Stara pravda je opisal kmečke upore in njihov krvav konec. Delo ne konča tragično, ker ve, da bo narod stremel še naprej po svobodi. Junaški upor je Ivanu Preglju dal snov za roman Tolminci. V delu lepo in z velikim občutkom za opazovanj narave opiše smrt glavnih junakov. Ponovno pa je bil pomen puntarstva v naši zgodovini odkrit med drugo svetovno vojno. Partizani so zmagoslavno peli pesem Le vkup' le vkup, uboga gmajna, ki jo je objavil v svojem dram skem delu Brat'10 Kreft (Velika puntarija) s pomočjo Mileta Klopčiča, uglasbil pa J° Je Rado Simoniti. Oton Zupančič je v letu 1941 izdal pesem Poj te z menoj > ki odseva vero v našo prihodnost in se nanaša na slavno zgodovin0 kmečkih uporov. France Bevk je izdal knjigo Tolminski upor, ki J napisana za mladino in nam razumljivo poda pomen punta. MisR Kranjec v delu Zimzelen na slovenskih tleh podobno opisuje Pornen puntov in v uvodu izrazi željo, da bi Slovenci morali dobiti resni*n veliko delo o tem obdobju naše zgodovine. Študiji o uporih se je P° svetil tudi dr. Grafenauer v delu Kmečki upori na Slovenskem. Pomen kmečkih uporov za naš narod je velik. Borba kmetov, ki s°. se uprli fevdalcem, je simbol neomajne volje malega ljudstva, ki se b°rl za svoj košček zemlje in za pravice. Punt, iz katerega veje upornistv0 in sla po kljubovanju, je ohranil slovenski narod do trenutka, ko lah*0 svobodno in ria ves glas zakričimo: »Slovenec sem! Ponosen sem n svoje prednike, na našo osvobodilno fronto, na slovenski jezik.« Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj . 1 Naloga za zaključni izpit iz slovenskega jezika Kunčič Srečko, Želeška 8, Bled »Snaha« v Tržiču V okviru letošnjih tržiških poletnih iger se bodo jutri zvečer ob 20. uri tržiškemu občinstvu predstavili igralci gledališča Tone Cufar z Jesenic s komedijo.angleškega avtorja D. H. Lavvrenca Snaha. Jeseničani so bili s to predstavo najboljši na XVI. srečanju gledaliških skupin Sloveni- je v Kočevju. Zato. so se kot^yjl stavniki Slovenije udeležili srečanja gledaliških amaterje^j^b'' slavije, ki je bilo ta teden v nju. Jeseničani so se s Snah0 ' ^ stavili že več kot 20-krat in t' navdušili občinstvo. TrŽičan0^ torej jutri obeta zanimiv Obiskali smo dom oddiha Zveze slepih na Okroglem Okroglo odganja temo Graščina gorenjskega rojaka To-1113 Zupana na Okroglem. Veliki profesor in prešernoslovec, ki je [J^rl leta 1937, je pred smrtjo skoraj Popolnoma oslepel. Gradič, v kate-f®1^ je živel in delal in stoji na naj-dvignjenem delu Okroglega, in hektarjev zemlje, je v oporoki 2aPustil ljudem, ki ne vedo, kaj sta 8vetloba in sonce. Zupanova domačija na robu okro-gelskega polja je postala zavetišče 'epih, dom oddiha Zveze slepih "kroglo, ki deluje pri republiškem taboru Zveze slepih Slovenije. Za adih in rekreacijo ga uporabljajo lePi iz Slovenije in drugih jugoslo-anskih republik in pokrajih. V gra-^i in preurejenem gospodarskem y°®!°Pju je 80 ležišč, bife, kuhinja, jeailniCa itd. Izredno razkošna, lepo /eJena iu umirjena je tudi okolica sj ^a. Prepredena je s posebnimi, , epim in slabše videčim ljudem pri-0ig®Jenimi sprehajalnimi stezami, . katerih so klopce, mize, gugalnice naprave za razgibavanje. Tudi dit ga ne manjka. Zgra- st11 nameravajo tudi posebno trim ae^o za slepe. Za mnoge skromne, živahne in zgovorne prebivalce1 ^ ^a oddiha pa je sprehod med ro-in vestno obdelanimi Krogelskimi polji in klepet z domašaj lepše razvedrilo. Ukrogelski dom slepih sprejme I ako leto prve goste na začetku ju-teJVZadnji pa se poslovijo sredi sep-odn ^etos Je ^om izjemoma tla 1 aprila. Starejši in mlajši §aini Zveze slepih so se pomerili v na Okroglem pa so zborovali si 'komunisti, člani organizacije Ha i ^etos so Prvif na Okroglem pi štovanju tudi mlajši. To je sku-O09 K°Prskih pionirjev, ki jih je na ze ren.Jsko poslala organizacija Zve-Sj Prijateljev mladine Koper. Prvi Cen Pa so prišli na oddih 1. julija. en življenje v domu ni nikdar v °nčno in prazno, so prinesli mladi Sv P^ani v okrogelsko tišino veliko .e» mladostne razigranosti, in smeha. le a Prijetno počutje teh ljudi skrbi nik doma odddiha: uprav- am'* ^uharica in njeni pomočnici, crnica in sobarica. Njihov delovni gj. .v.aja od jutra do večera, ko v ^ ■ ini ugasnejo luči, utihne glasba mir2avetišče slepih utone v nočni °KROGLO KOT NALAŠČ ZA LETOVANJE 7 v d Nsali smo že, da letujejo letos 20 i, oddiha prvič tudi mladi. Do »tj) ' ' °KROGLO KOT NALAŠČ ZA LETOVANJE 7 v smo že, da letujejo letos 20. j oddiha prvič tudi mladi. Do stil« t^a bo Zupanova graščina go-K0pr otrok °d L do 4. razreda iz Na Gorenjsko jih je poslala dine aj|nja Zveza prijateljev mla-0kro .Zanimanje za letovanje na je bilo med mladimi Pri-®Hkrat večje» vendar so morali še kol0a.. toliko otrok odkloniti. Uspele kjerniJe v Preddvoru in Škofji Loki, Valj 1° ^°Prčani pretekla leta leto-G0r'®? Povzročile, da zanimanje za »N n° raste iz leta v ,et0' toya5. Okroglem so pogoji za le- val edinstveni,« je pripovedo-bert fevnik koprske kolonije Al-1ietn; RlM02lC, P« poklicu pred-•tye* uciteli. »Okolica je edin-M. ^ v bližini je Sava, prometa J^fedn 11 te8a P® 80 tudi vaščani bo^ ° Prijazni. Vse kaže, da se 0^o6«fia kovani a na Okroglem * Judi prihodnja leta. Se-ned dom prost. Slepi ima-ni!,0?1110 prednost. Včeraj so «ilci°W8kali mladi kranjski ga-f^viif1 80 bili na pohodu. Pri- * v in 8mo manjšo pogosti- odigrali nogometno V»>i 80 bili boljši in so V™ 8 4:0! nič ne de. Poraz je po-Nt Mal° 8mo bili sicer jezni, * iivlff,lci 8o bili boljši. Za nas X,takem miru nekaj po-J*l Toliko gozdov in polj je bliJi.:8ak da» se sprehajamo J"x°kolici, prirejamo dru-^veJ!?čere in iJfre, pojemo in ?C8nlimo- Slepi, ki so na od-. radi prisluhnejo in po- nami. Ko bomo JjKenj •» bomo zakurili taborni ^»e. k njemu povabili tudi Nevarno se z vaščani h n Triiga- Zel° prijazni so. Marin* Č*šni Pa nas je cel° Povabil 1 ^ol ftv 2a kar se mu zahvalju-L Ocj • h°lje, v katerem žive v V® uanje nenavadno. To se čas!, ' ki rišeJ° v pro-n>h h i-1^1 Pr0stih spinih in delih. To so tudi prva znamenja, ki kažejo, da bo kolonija uspela. Do 20. julija, ko se bomo poslovili, nameravamo obiskati še brniško letališče, vojašnico JLA v Kranju, podrobneje pa se bomo seznanili tudi s Kranjem in z njegovimi posebnostmi. Mnogi naši člani kolonije so namreč prvič na Gorenjskem, nekateri pa so že bili pretekla leta v Preddvoru in Škofji Loki.« Medtem ko sva z Albertom Primožičem kramljala pri mizi sredi parka, so se otroci razžarjenih obrazov s svojimi vzgojiteljicami vračali z dopoldanskega sprehoda. Čakalo jih je izdatno kosilo, potem počitek in nato spet sprehod. Ob 21. uri morajo v posteljo. Vsak naslednji dan se začenja ob pol sedmih zjutraj in prinaša številna nova doživetja. LJUDJE JEKLENE VOLJE Tako je 15 slepih iz Slovenije, Srbije in Hrvatske, ki so trenutno na oddihu na Okroglem, opisal upravnik doma oddiha Jože FURLAN. Dobro pozna navade in značaje teh ljudi, saj že 8 let skrbi za okrogelski dom oddiha. Čeprav stanuje v Kranju, se med sezono, ko je dom odprt, le redko vrača domov. Velika je mera njegovega potrpljenja in srečen je, če živi z njimi in jim pomaga. »Življenje ljudi, ki morajo večno živeti v temi, je bolj pestro, kot bi mislili. Tako lepo in prijetno se znajo zabavati. Kaj takšnega zmorejo le ljudje z visoko moralo in z zaupanjem v samega sebe. Niti trenutek jim ni dolgčas. Sahirajo, poslušajo radio, sprehajajo se, klepetajo, kartajo, berejo (dom ima bogato knjižnico za slepe) itd. Vseh mogočih družabnih iger se lotijo, samo da jim čas hitreje in prijetneje mine. Pomislite, vendar ne boste verjeli. Nekateri celo nabirajo borovnice! Človek skoraj pomisliti ne bi upal, da so kaj takšnega sposobni ljudje, ki so izgubili tisto, kar je slehernemu zdravemu človeku najdražje. Letos so bili pri nas tudi gojenci Zavoda za slepo mladino iz Ljubljane. Bili so podobno organizirani kot Koprčani. Celo k okrogelskim kmetom so šli in se zanimali za živino, kmetijske stroje, pridelek itd. Ne bom pozabil, kako sproščeno so plesali večer za večerom. Takšnim ljudem je veselje pomagati in če jim, sem srečen ...« MOJE ROKE NE MOREJO MIROVATI Jože Furlan me je seznanil z Ružico MANDIĆ iz Čačka. Oslepela je, ko ji je bilo 17 mesecev. Ne ve, kaj je vid, kakšna okolica in ljudje, kaj je beli dan in svetloba. Vse predmete, ki so za nas nekaj normalnega, vsakdanjega, si lahko le predstavlja. Njen bister um in pridne roke niso nikoli svobodne. Nikoli ne smejo mirovati, počivati. Peljala me je v sobo, kjer stanuje. Bal sem se, da bo zgrešila stopnice ali se zadela v zidni rob. Vendar je bil njen korak izredno zanesljiv. Tudi v sobi, kjer stanuje skupaj s prijateljico iz Brčkega, njena zanesljivost ni bila nič manjša. Šarila je po omarah in kazala svoja ročna dela: obleke, ki jih je spletla, polivinilaste košarice itd. Po njeni zaslugi sem spoznal tudi skrivnost Braillove pisave. »Pred štirimi meseci mi je umrl oče. Prišla sem sčm, da se osvežim in pozabim gorje. Tri dni sem na Okroglem in dobro mi je. Tako kot vsa pretekla leta. Letos sem namreč na Okroglem že 18. leto zapored. Dokler bo dom še zveznega značaja, bom prihajala v Slovenijo. Leto za letom ugotavljam, da čas prehitro mine in da se moram prekmalu vrniti domov, kjer sem bila dolga leta predsednik organizacije slepih. Prijateljice, ki jih je doletela enaka usoda, sem učila ročnih del, kuhanja in pletenja. Veste, izredno voljo imam. Moje roke ne smejo mirovati. Možgani stalno nekaj snujejo in to je zame vse, čeprav ne vidim. Pletem obleke. V glavi si ustvarim predstavo, kakšna naj bi obleka bila, kakšen bo vzorec in podobno. Vse drugo opravijo moje občutljive roke. Poglejte, lahko pletem in še govorim zraven. Škoda, da ni- Zupanov gradič na Okroglem pri Kranju »V katerem časopisu bo že to izšlo,« je spet vprašala. »Aja, v Gorenjskem glasu. Mi bo že upravnik povedal, kaj boste napisali. In ne pozabite napisati, da je osebje doma izredno razumevajoče in prijetno. Tudi zaradi tega se moje zdravje zboljšuje. Pred desetimi leti sem zgubila tudi mamo. Skoraj oglušela sem na eno uho ...« Spustila sva se po stopnicah. Ruža Mandićeva je brez težav našla mizo in stol, kjer običajno k6si. »POGLEJTE, SLEPA JE!« »V srcu me zaboli, ko slišim take besede med hojo po mestu, čeprav niso bile izrečene z zlini namenom,« mi je pripovedovala Francka KOVAClC iz Ljubljane, stara obiskovalka doma oddiha na Okroglem. »Naš položaj se je spremenil. Včasih je bil slepec prepuščen samemu sebi. Kdor je zgubil vid, je ostal brez vsega. Danes so" številni slepi zaposleni, če pa ne, imajo pokojnine ali dobivajo druge oblike pomoči.« Francka Kovačič ni slepa od rojstva. Leta 1941 so jo Nemci v Št. Vidu nad Ljubljano tako pretepli, da je po osmih mesecih oslepela. Sedaj je upokojenka. Živi pri hčerki v Ljubljani in gospodinji. Kolikor more, naredi. Kar ni v njeni moči, dokonča hčerka. Ko je živel še mož, sta skupaj zahajala na Okroglo. Letos je prišla s spremljevalko, prijateljico. Tudi Kovačičeva je ena tistih obiskovalcev, za katere leto ne mine brez oddiha na Okroglem. »Gorenjka sem in brez Gorenjske ne morem. Srečam se z ljud- mi, ki jih tare podobna usoda kot mene. Popolnoma enaki smo. Posebno pa me veseli, da so sedaj na Okroglem tudi pionirji iz Kopra. To je za vse nas osvežitev. Ne vidimo jih, vendar slišimo njihove korake, ko prihajajo na kosilo, njihovo pesem, govorjenje in smeh. Rada imam otroke in tudi doma imam dva vnuka...« Sonce je krenilo v drugo polovico nebesne poti. Zivžav koprskih otrok je pojenjal, tihi prebivalci doma oddiha Zveze slepih so se razšli vsak po svojih poteh. Nekaj so jih vzele senčne sprehajalne poti, drugi so obsedeli pri mizah in kramljali, tretji pa so si privoščili urico ali dve popoldanskega počitka. Zvečer bo gradič na Okroglem spet oživel... J. Košnjek \ Tretje srečanje rezervnih starešin Jugoslavije Po poteh makedonske revolucije Srečanja rezervnih starešin Jugoslavije postajajo že del njih samih, saj postajajo tradicionalna. Predlanskim so se srečali prvič — na Sutjeski. Lani je bila Slovenija njihova gostiteljica in tudi gorenjske občine so prisrčno sprejele rezervne starešine iz domala vse Jugoslavije — predstavnike te milijonske organizacije. In letos — Makedonija. Tam, v Makedoniji, na poteh njene revolucije, je 1200 rezervnih starešin iz vse Jugoslavije čakalo prav toliko doživetij, srečanj in še več stiskov rok. Bratstvo in enotnost je misel, ki jih vsako leto vodi v drugo republiko, k novim, številnim tovarišem. Makedonija jih je vse dočakala odprtih rok. Ponudila jim je vsa odprta vrata, skozi katera so hodili ljudje te naše najjužnejše republike, v svoji povojni rasti. Spoznali so predvsem Skoplje. Mesto bo prav te dni slavilo desetletnico svoje druge rasti iz ruševin uničujočega potresa pred desetimi leti. In prav Skopljan-ci so v tistih težkih dnevih in mesecih občutili vso odprtost vseh domov širom po deželi, kjer so njihovi otroci dobili streho nad glavo in streho nad začasno šolo. Prav zaradi tega je srečanje z novim Skopljem v teh dneh enkratno in nepozabno. Skoplje je postalo jugoslovansko mesto, saj je v njem vgrajen tudi del vsakega od nas — tako ali drugače. In Skopljanci so to tudi povedali rezervnim starešinam Slovenije, ko so jih sprejeli v mestni skupščini: Skoplje je jugoslovansko mesto. Iz Skoplja pa so poti vodile rezervne starešine po domala vsej Makedoniji: prek Štipa, Strumice, Kavadarcev, Prilepa, Bitolja, Ote-ševa, Titovega Velesa, Kruševa, Go-stivarja, Struge... In vse poti so jih vodile v Belčište, nedaleč od Ohrida, kjer je bil pred tridesetimi leti postavljen pomemben mejnik v zgodovini makedonskega ljudstva: ta vas je bila središče prvega osvobojenega ozemlja, na katerem se je začela pisati nova zgodovina ljudske oblasti Makedonije z veliko črko. Do takrat, do časov pred f ridesetimi leti, so Makedohči ijedno samo tipati in nikdar niso dočakali tistega, kar so si najbolj želeli: svojo oblast, svojo državnost, svojo zgodovino, sedanjost in bodočnost. In ni nič čudnega, če so tisto leto pred tridesetimi leti začeli pisati z veliko črko ... In to so spoznali rezervni starešine iz vse Jugoslavije. Tu, na izviru pravega začetka prave makedonske državnosti. Predvsem pa so rezervni starešine Jugoslavije videli Makedonce, se srečevali z njimi, se pogovarjali. Ti ljudje, ki delajo in živijo in dosegajo izredno pomembne rezultate v svojem delu na samem jugu naše dežele, pa so jih sprejemali povsod z odprtimi rokami in vsakdo od njih je predstavnikom slovenske organizacije vedel povedati kaj tudi o Sloveniji. Mnogi od njih so že bili pri nas, poznajo Kranj, Bled, Bohinj... Tisti starejši pa, ki so naslednjega dne nosili na prsih tudi odlikovanja — na proslavi v Belčištih — so pripovedovali tudi o borbeni poti, ki jih je z makedonskimi partizanskimi enotami, ki so sodelovale v sklepnih operacijah za osvoboditev dežele, peljala vse do Dravograda in nekatere celo do Trsta. Potemtakem se niti ne poznamo od včeraj: nekaj globljega je v tem našem skupnem obstoju in naši vsakdanjosti: nekaj globljega, kar nas zbližuje in poganja še više k tistim dosežkom, ki smo jih sami zastavili kot cilj na tej skupni poti bratstva in enotnosti. — Niti sanja se nam ne, kaj vse imamo pri nas, doma, če ne spoznamo in obiščemo drug drugega, —je dejal rezervni general major Tonček Dežman, narodni heroj, ko ga je jutro zbudilo v Ohridu, naslednjega dne, ko je imel za seboj že več kot pet sto kilometrov dolgo pot po Makedoniji, skupaj s tovariši. — In zato bi se večkrat morali srečevati, pogosteje bi se morali obiskovati in se še bolje spoznavati. In to je tista misel, ki je vodila organizacijo rezervnih starešin k odločitvi o tem, da se srečujejo vsako leto v drugi naši republiki. Saj so rezervne starešin^ vse Jugoslavije letofi Iphko spoznali, da tudi Makedonija gradi nove ceste, ki bodo njena vrata odprla še bolj na stežaj in jo približala vsem drugim našim krajem. Eno takšnih gradbišč pa poteka prav pod hribčkom, poleg Belčišta, kjer stoji deset metrov visok spomenik padlim borcem. Pod tem spomenikom so se letos srečali rezervni starešine iz vse Jugoslavije. Mnogi med njimi se poznajo še iz vojnih dni. Tisti, malo mlajši, so se spoznali na delovni akciji, v šolah za rezervne starešine. Tisti najmlajši ki so pred nekaj leti zrasli šele tako visoko na svoji življenjski poti, da so prišili prvi čin rezervnega starešine, pa so se prvič srečali lani ali predlani ali pa letos tukaj, v Belčištit: In to je bilo enkratno letošnje srečanje. Srečanje, ki postaja že del vsakega od njih, del zgodovine njihove organizacije, del njihove sedanjosti in prihodnosti. Makedonija je bila letos čudovit gostitelj za vse rezervne starešine. Tako kot lani Slovenija in tudi Gorenjska. In tako kot bo naslednje leto neka druga naša republika ... Ivo Tom in c SSSS -SKfSS ^m w H v # m ^ŠIM^ 7 A * I Sobota ^ 14\ Julija t9?3 L Nemirni učenci Zaprla so se šolska vrata in nastopile so dolgo pričakovane počitnice. Zlasti se jih je razveselil Franci, kajti zadnje tedne je že težko zdržal celo šolsko uro in je bil zaradi stalnega presedanja, šepetanja in nepazljivosti deležen večkratne učiteljičine graje ter si je dokončno prislužil v spriče-x valu štirico v vedenju. Tolažil se je s tem, da se je zgodilo isto tudi Juretu in Tomažu, le da sta ona dva imela tudi slabše ocene v slovenščini in računstvu. Zlasti Tomažu ni in ni šlo branje, čeprav so že hodili v drugi razred. Učiteljica bi vedela povedati, da so ti trije učenci kljub temu, da so zelo nadarjeni, bili največji problem v razredu. Imeli so sicer »dobre dneve«, ko so bili vodljivi, ubogljivi in tudi učno relativno uspešni, vendar velikokrat so imeli »slabe dneve«, ko so bili med poukom nepazljivi, niso se mogli zbrati za šolsko delo, grdo so pisali, pri tem večkrat izpuščali črke ali jih obračali, slabo so brali, bili ne- , mirni in so s svojo nemirnostjo motili še druge. Zlasti je bila v moteča ta huda nemirnost, ki so jo tudi starši doma opazovali. Mati je učiteljici večkrat potožila, da sin tudi doma ni nikoli pri miru. Pri pisanju domače naloge ima ves čas nekaj opraviti z nogami ali rokami, se spakuje, nobene reči ne skonča, pri nobeni reči ne obstane. Dostikrat še pred televizorjem ne zdrži pri miru. V razpoloženju je nestanoviten, zdaj je priden zdaj poreden. Za vsako željo hoče, da se mu takoj izpolni in sploh ne zna počakati. Lahko bi se učil, ko bi se le hotel. Običajno mu ne zaleže nobena graja. Mati je opazila, da bolj ko ga je grajala in bolj ko je bil napet, tem izrazitejši je bil njegov nemir. Podobnih Tomažev, Franci-jev in Juretov najdemo v vseh razredih. Raziskave so pokazale, da je med približno desetimi šolskimi otroki eden takšen, ki ima kljub svoji normalni inteligentnosti specifične razvojne in učne težave ter vedenjske motnje. Med njimi je približno štirikrat več dečkov kot deklic. Včasih so imeli te otroke za poredne, lene, ne-vzgojene ter se je iskal vzrok v neprimerni vzgoji. Krivilo se je starše, stare starše ali celo slabo druščino. Natančne študije v zadnjih letih so pokazale, da so opisane motnje največkrat posledica blažje motnje možganskega delovanja in da otrok ni tako nemiren, raztresen, pozabljiv. površen, nereden in podobno, zato ker bi bil hudoben ali len in malomaren, ampak ker drugačen ne more biti, čeprav bi bil rad. Zakaj in kako do tega pride ter kakšne so posledice in kakšna je pomoč, bomo opisali v prihodnjem sestavku. dr. Milivoj Veličkovič Banane Kljub sezonskemu sadju, ki ga je dovolj na trgu, mnoge mame kupujejo posebno za dojenčke banane. To sadje se dobi vse leto. Medtem ko pozimi banane trajajo dlje, pa zdaj poleti hitreje počrnijo. Ce jih kupimo večjo količino naenkrat, jih ne smemo hraniti v kuhinjski omari, saj bodo v nekaj dneh prezrele in črne. Najboljše mesto za počasno zorenje in hranjenje banan je hladna shramba ali temna klet. Anica R. iz Škofje Loke — Prosim za nasvet, kako naj spletem jopico iz temno modre volne kombinirane z belo. Jopico bi nosila k belemu krilu. Rokavi naj bodo kratki oziroma taki, da bom jopico lahko nosila samo ali čez bluze. — Stara sem 17 let, visoka 168 cm in tehtam 57 kg. Marta — Jopica sega čez boke, zapenja pa se z dvema gumboma. Rokavi so kratki in nagubani. Kako uporabite belo volno, pa je razvidno iz risbe. Poletne solate V poletnih mesecih, ko je na vrtu ali na trgu največ zelenjave, naj bo le-ta vsak dan na mizi. Lahko jo kuhamo in pripravljamo . z oljem drobtinicami, delamo razne omake ali pa zelenjavo dušimo. Večkrat pa zelenjavo dodajamo tudi drugim jedem, da jim izpopolnimo okus in da jed obogatimo z vitamini in mineralnimi snovmi. Zato kar največ zelenjave pojejmo sveže v solatah ali pa kot dodatek drugim bolj na-sitnim jedem. Poleti zaradi vročine spremenimo način prehrane, ki bolj ustreza organizmu. Zato tudi razne jedi, ki jih sicer pripravljamo kot tople, poleti uživamo hladne. Za hladne .jedi sta posebno primerna riž in pa krompir. Poglejmo nekaj takih jedi. Riževa solata: pol kilograma riža skuhamo v veliko slane vode. Odcedimo in oblijemo z mrzlo vodo ter pustimo, da se popolnoma ohladi. Štiri jajca trdo skuhamo, jih naražemo na riž in premešamo. Dodamo poper, 2 del kisle smetane, malo rdeče mlete paprike, gorčico in eno naribano črno redkev. Dodatke k rižu lahko poljubno spreminjamo, odvisno od zelenjave, ki je na trgu. Rižu dodamo grah iz konzerve, narezano zeleno papriko, paradižnik in drugo. Krompirjeva solata: kuhan krompir ohladimo in drobno nakoc-kamo. Primešamo mu grah, kuhano korenje, lahko tudi cvetačo, majonezo, gorčico, smetano, limonin sok. Ponudimo dobro ohlajeno. Solata iz špagetov: 30 dkg špagetov skuhamo v slani vodi, odcedimo, oblijemo z mrzlo vodo in jih pustimo, da se dobro odtečejo in ohlade. Pol litra jogurta, smetane ali kislega mleka zmešamo s soljo, mleto papriko, gorčico, žlico hrena in nastrgano redkvico. S tem polijemo špagete in jih zmešamo z vilicami. V trgovinah je velika izbira frotirja vseh barv in kvalitet. Na frotir se spomnimo poleti, ker je prijetno bambažno blago izredno uporabno za šivanje počitniških oblačil. Iz frotirja si sešijemo torbo za kopanje, dovolj veliko, da vanjo skrijemo kup drobnjarij, ki jih potrebujemo na sončenju. Iz frotirja si lahko ukrojimo klobuk, ki nas bo varoval pred soncem. Zelo uporabno ie tudi oblačilo, ki nam pomaga skriti se pred radovednimi pogledi, kadar na plaži ali kopališču ni kabin za preoblačenje. Oblačilo je nekakšna vreča brez dna. Ob vratu je vpeljana elastika ali pa trak, ki ga poljubno zavežemo. Oblačilo navlečemo, kadar si hočemo mokre kopalke zamenjati s suhimi. Tako gre brez tuje pomoči in brez nerodnih situacij. Dolžina take vreče je poljubna, če je krajša, je lahko še imenitno krilo za mlada dekleta, ki ga bodo oblekla seveda le za kratko pot do kopališča. LIP, lesna industrija BLED Ljubljanska cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU UPEX Tekstilna tovarna Sukno Zapuže odpira novo industrijsko prodajalno na Koroški cesti št. 21 v Kranju. Cenjene prebivalce Kranja in okolice obveščamo, da bomo v ponedeljek, 16. VII. 1973 ob 7. uri odprli novo Industrijsko prodajalno v Kranju na Koroški cesti št. 21 (pri Turističnem društvu). V njej bomo prodajali vse vrste boljšega volnenega blaga za moške in ženske obleke, kostime in plašče ter več vrst najkvalitetnejših volnenih odej. Trgovina bo odprta vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah pa od 7. do 12. ure Kdor se želi elegantno in dobro obleči, bo zagotovo obiskal našo prodajalno v Kranju. Priporoča se tekstilna tovarna Sukno Zapuže Iz ostanka frotirja lahko še v kratkem času sešijete enostavno ob-lačilee za deklico. Pomerimo samo za dolžino in širino oblačilca. Spodaj napravimo običajni rob, ob straneh pa zašijemo skoraj do podpaz-duhe. Zgornja konca sprednjega in zadnjega dela vsakega posebej zarobimo, tako da v rob lahko napeljemo trak. Blago naberemo, da dobimo večji rokavni izrez, trakove pa zavežemo na rami. ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKO, KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB IN KORUZNI ZDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu. IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA 'VAS* IZBRA 1.1 SMO ZA VASlIZBRALI SM k' se ni dosti spremenila, kolikor sem se »K . ? je živel še stari Heisinger,« sem rekel, »so imeli tu nico.« sem pa mislila, da so zapirali sem grešnice,« se je za-Jelka. »Ponoči straši.« .vsaj ni dolgčas.« ^vjjaaj mi res ni. V tramovju škriplje in poka, v dimniku ^°8Pod s.tre^' Pa šklepeta, samo da potegne veter. Če bi stari * ne imel tako brezupno puščobnih in strašljivih sob, bi Njo J^jno hišo. Pa se je vsi izogibajo. Toliko, da pogledajo Hfr. a Jelko je dobro ... zame že ... Mene so tu kar odložili, »R iime naPlavila voda.« »1^'a si, da ti je všeč.« Vsetni?J pa -iaz vem,« je vzdihnila Jelka. »Skraja se mi je zdelo . »menitno...« J J&tio ' kakor pogrebni voz. Potem se izkaže, da je vse ponare- ».''" al1 Pa oguljeno ...« Hmi" Prvič v življenju sem se kopala v pravi kadi, pred ogle-». '' v »puP°tem pa si videla,da kad pušča?« 9 ne' Pa s0 izP°d peči v kopalnici prilezli > reči.« ^di, ^ Casih, ko se zbudim sredi noči... takrat se mi res ^ Se^j, me zaprli v stolp za grešnice, da ne sodim drugam.« a Je v stol z visokim naslonom, v takih so sedele včasih SaJ tiste iz zgodb za pridne otroke, noge so si poiskale oblazinjeni podnožnik, roke pa so ji utrujeno obležale v naročju ... in opornik pri stolu me je vabil, da sem s strani sedel nanj in položil Jelki roko čez rame ... tako sem jo objemal včasih ... na senu. — »Si res grešnica?«sem vprašal. »Skoraj.« Nagnila je glavo nazaj in me pogledala, jaz pa sem se sklonil nad njo in jo poljubil, najprej bežno ... tako sem včasih na pohodu ponoči tipal, če je stopinja varna ... potlej močneje, vsesal sem se v njene ustnice in sem si mislil: Že zdavnaj bi lahko. Očitno je tudi Jelka čakala. Telo ji je postalo mlahavo in usta so se ji razklenila in so bila kakor Verina ... če niso bila še toplejša ... še bolj polna ... in prsi... Prsti so kar sami našli v izrez pri vojaški bluzi, obležali so na topli žametni koži težke dojke ... ... tedaj pa se mi je Jelka iztrgala, me odrinila in me pogledala skoraj s sovraštvom. »Tudi ti, Florijan?« Tudi... nisem bil edini, ki je poskusil... »Kaj?« sem vprašal precej neumno. »Nič,« je rekla Jelka. »Samo olajšal bi se rad, kajne?« Tako surovih besed nisem bil vajen iz Jelkinih ust. Presenetila meje in skoraj zmedla. »Kaj misliš s tem?« »Tako mi je zadnjič rekel...« »Kdo?« »Saj je vseeno kdo. Vsi ste enaki. Samo zate sem včasih mislila...« Tisti hip bi bil najraje vse obrnil v poniglavo šalo, pa je bilo prepozno. Predaleč sem šel, da bi se lahko umaknil brez poraza. Kazalo je, da bo zajokala, a se je premagala. »Sedaj so vam všeč take, ki so vso vojno preždele na toplem ... te se niso umazale v gozdovih. Če vam kje spodleti ali če se vam zahoče spremembe, potem pridete k nam, da bi se olajšali. .. sedaj še ...« Spet je požrla solze in si z lahtjo popravila lase s čela in se poskušala nasmehniti kakor včasih. »Prava trapa sem,« je rekla med prisiljenim smehom. »Toda nekomu sem morala povedati. Ko ti pride do grla, veš ... Tebe sem imela zmeraj tako rada, Florijan.« »Tudi jaz ...« sem se skušal opravičevati. »Ne. Ti si me samo potreboval.« »Bil sem otročji.« »Tudi zato sem te imela rada. Sedaj ti lahko povem, sedaj, ko je šlo vse v črepinje. Menda se ne boš hvalil s tem.« »S čim naj bi se hvalil? Pred kom?« »Da je bila uboga Jelka tako zatrapana vate. Do ušes in še čez. Prav zares, obutve. To je povzročilo navidezno nazadovanje, ki je doseglo višek v letu 1965. Leta 1970 so prešli na uvajanje modne obutve, kar je dalo podjetju novo vsebino in nove možnosti plasiranja izdelkov. Zadnja leta imajo v kolekcijah več kot 90 % novih modelov za vsako sezono, od tega pa je tudi več kot polovica zelo modnih modelov obutve, ki sodijo v sam vrh zahodnoevropske mode. Za ilustracijo naj povemo, da imajo v kolekciji pomlad-poletje 1973 za domačo trgovsko mrežo kar 130 modelov, v kolekciji jesen-zima pa 72 modelov. Bogat, zares bogat domaČ izbor. Čevljarska industrija pri nas svoj pravi razcvet in razmah doživlja prav zadnja štiri leta. V tem času se je v PLANIKI vrednost osnovnih sredstev povečala za 265 %, celotni dohodek za 340 %, dobiček na zaposlenega za 428 %, celotni dohodek pa kar za 524 %. To so izredno visoka povišanja, ki ne gredo pretežno na račun podražitve čevljev v zadnjih letih, precejšen del res, toda v tem času se je tudi dvignila produktivnost. Leta 1953 je porabil delavec za izdelavo enega para čevljev skoraj štiri ure, danes pa še ene ne! Taka pa je moda danes. Kombinat sestavljajo dan«9 trije Tozdi: obrat Kranj z Banico, Turnišče, ki zaposluje tre' nutno 200 delavcev, z dogradi' vijo pa še novih 300, in 400-člaH' ski TOZD trgovske mreže. Obenem s praznovanjem 20-le1' niče obstoja praznuje PLANl^ tudi 20-letnico delavskega sam0' upravljanja. V tem času se je v ot" ganih samoupravljanja zvrstilo P1"1' bližno 700 članov kolektiva. Da gospodarili kot dobri gospoda^' priča izjemen in hiter razvoj podj®. tja. Nemalo je bilo v dvajsetih odrekanj in samoodpovedi in trep® je bilo dosti dobre volje in optim12' ma, da bo jutri bolje. Seveda najbolje poznajo razv°J podjetja delavci, ki so tu že 0n besedo po Jugoslaviji; 15.40 y°Jo naši operni pevci; 16.00 prt>ljak; 16.40 Dvajset minut s pesnim orkestrom RTV Ljubljana; '10 Glasbena medigra; 17.20 Gre-v kino; 18.15 Dobimo se ob isti 19.00 Lahko .noč, otroci; 19.15 9naute z ansamblom Lojzeta Slaka; Radijski radar; 21.00 Zabavna ^dijska igra — M. Marine: Nevidna smet; 22.20 Oddaja za naše izseljen-23.05 S pesmijo in plesom v novi teden program Uvodni akordi; 8.40 Sobota na alu 202; 12.40 Panorama zvokov; 4-35 Glasbeni variete; 15.35 Zabav-Ja> filmska glasba in še kaj; 16.05 ~janes smo izbrali; 16.40 Ples na ^laži; 17.40 Lahka glasba pri nas in p.° svetu; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.40 S skladateljem Jože-Privškom t tretji program Pet minut humorja; 19.05 Promenadni koncert; 20.05 Svet in mi; lu-l5 Nepozabne melodije; 21.00 \»kno v svet; 21.10 Naša orkestrska 'ueratura; 21.40 Iz oper in glasbenih ram; 22.55 Iz slovenske poezije D NEDELJA, 15. JULIJA Dobro jutro; 8.05 Radijska igra Ski °iiroke: Di*ieland Bondu; 8.48 n^dbe za mladino; 9.05 Koncert iz vari v kraJev: 10 05 Se pomnite, to-l()4c1; »T10-25 Pesmi boja in dela; h07? Naši poslušalci čestitajo in Uža1" jajo; 13 3° NedelJ9ka repor-14Qr' 13.50 Z domačimi ansambli; He i slovenskimi ansambli zabav-tedn-asbe; 14 30 Humoreska tega •orii;3' 1505 Popularne operne me-'en eni mozaik; 9.35 Nedeljski U^di; 12.00 Opoldanski cocktail; Va'lu 2o?P integral; 1500 NedelJa J^i* Program k0J Na§i kraji in ljudje; 19.15 Iz dog^i °v in simfonij; 20.05 Športni dneva; 20.15 Wolfgang v p^eus Mozart: Sonata za klavir reDo«-fIU; 20-30 Večerna nedeljska opern t : 20-40 Utrinki z domačih sitnfni-x0drov; 21 40 Iz manj znane 22-55l ,e literature 20. stoletja; 2 slovenske poezije PONEDELJEK, 16. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40/ Z velikimi zabavnimi orkestri; 10.20 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Danzon cubano in dve plesni epizodi Aarona Coplanda; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra The Hollyrdige Strings; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnem odru; 18.45 Poletni kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z Veselimi hmeljarji; 20.00 Stereofonski operni kon^ cert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke £ slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 1.9.45 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Dve Lisztovi operni parafrazi; 20.30 Pota našega gospodarstva; 20.40 Plesni ritmi s koncertnih odrov; 21.40 Iz poljske zborovske literature; 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Ivan Šček; 23..c5 Iz slovenske poezije TOREK, 17. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 S pesmico v počitniški dan; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.20 Poletna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje baritonist Tom Krause; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popularni popoldanski koncert; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — G. Cooper: Naskok na Bada-jaz; 21.38 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glas-oeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Z ansamblom Silva Štingla; 19.00 Pet minut za EP; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pozabljene opere; 21.00 V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Koncerti iz Baden-Ba-dna; 23.55 Iz slovenske poezije SREDA, 18. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.20 Dva šegava glasbena lika; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Oktet Gallus; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pianist Janko Ravnik z novimi posnetki; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 21.40 Lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Horst Jankovvski; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Naša komorna glasba; 20.30 Kultura danes; 20.40 Slovaški ko- morni orkester; 21.40 Zbori Uroša Kreka; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja: Charles Ives; 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 19. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 10.20 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Skladbe Roberta Schu-manna, Huga Wolfa in Johannesa Brahmsa; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.40 Med šolo, družino in delom; 15.40 Josip Ipavec-Kr.uno Cipci: Možiček; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV 4 Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Stjepan Šulek: Simfonija št. 5; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Za ljubitelje jazza Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistom Jožetom Kampičem; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Zdenek Fibich: Vihar, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni con-certino; 22.15 Mednarodna radijska univerza; 22.25 Recital tenorista Mitje Gregorača; 23.55 Iz slovenske poezije PETEK, 20. JULIJA 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.20 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudska glasba drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz glasbene lirike skladatelja Vilka Ukmarja; -16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Mantovani; 17.10 Popoldne z godali simfoničnega orkestra naše radijske postaje in dirigentom Samom Hubadom; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta; 20.00 Naj narodi pojo; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevko Majdo Sepe; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 S solisti in ansambli RTV Tretji program G. Hofmann: 20.05 Radijska igra ________________ Orfila; 21.05 Krešimir Baranovič: Imbrek s nosom, suita; 21.40 Pianist Hakon Austboe; 22.00 Z jugoslovan-, skih koncertnih odrov; 23.55 Iz slovenske poezije TA TEDEN NA TV Sobota, 14. julija, ob 18.15: PUSTOLOVŠČINE TOMA SAWYERJA — romunsko-fran-coski serijski film; režiser Wolfgang Licbeneiner, v gl. vi. Roland Demongeot in Marc Dinapoti; Najbolj znana romana Marka Tvvaina sta prav gotovo Pustolovščine Toma Sawyerja in Pustolovščine Huckleberryja Finna. Zaradi razgibanosti, predvsem pa duhovitega prikaza deških likov, kakršnih je malo v svetovni literaturi, sta deli vedno znova zanimivi tudi za filmske ustvarjalce in seveda gledalce. Nedelja, 15. julija, ob 18.25: LEV — ameriški barvni film; v gl. vlogah: William Holden, Trevor Howard, Pamela Franklin, Capucine; Film opisuje usodo ljudi, ki jih je prvobitna, slikovita in okrutna Afrika tako uročila, da so skorajda postali neločljivi del črne celine. V filmu je zbranih veliko impresivnih posnetkov iz rezervatov v Keniji, Ugandi in Tanganjiki. Sreda, 18. julija, ob 20.35: SLAMNATA ŽENSKA — angleški barvni film; režiser Basil Dearden; v gl. vlogah: Gina Lollobrigida, Sean Connery, Ralph Richardson; Lepa italijanska bolničarka se poroči z bogatim paraliziranim starčkom. Mož pa ji kmalu po tem, ko je spremenil oporoko v njeno korist, umre v skrivnostnih okoliščinah. Njegov nečak oporeka veljavnosti oporoke in žena je celo osumljena umora. Film ne presega poprečja v zvrsti kriminalk kljub zvenečim igralskim imenom in solidni režiji. Petek, 20. julija, ob 20.35: ŽIVI MRTVEC — sovjetski film; režiser Vladimir Vengerov, v gl. vlogah Aleksej Batalov in Alla Demidova; Junak filma Fedor Protasov se v laži in licemerstvu aristokratske družbe carske Rusije ne počuti dobro, pa tudi poročen ni preveč srečno. Odloči se za samomor, vendar ga ciganka Maša pregovori. Cez nekaj let, ko se Protasova žena še enkrat poroči, se razkrije, da ni mrtev. V obupu si Fedor sedaj le vzame življenje. 17.00 Vaterpolo Mornar : Mladost — prenos (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Pustolovščine Toma Sawyerja — 1. del barvnega filma, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Nastop tujih gostov na Slovenski popevki 73, 21.25 Šerif v New Yorku — serijski barvni film, 22.40 T V kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) NEDELJA, 15. JULIJA 8.50 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.40 Po domače z našimi rojaki (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Sarajevo), 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvna filma, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 15.50 Po domače z ansamblom R. Vadnala, 16.15 Od gorice do gorice, 16.55 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 17.15 Vaterpolo Jadran Split : Mladost — prenos (RTV Zagreb), 18.15 Poročila, 18.25 Lev — ameriški barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Igre brez- meja — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 16. JULIJA 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 F. Ch. Zauner: Crnošolki — predstava SNG Nova Gorica, 21.45 Video kasete: Bečarski divani — barvna oddaja, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 17. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Veliki in majhni — oddaja TV Zagreb, 19.00 Metulji naše dežele — barvna oddaja, 19.20 S kamero po svetu: Nepal, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 21.20 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.40 Po sledeh napredka — barvna oddaja, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) SREDA, 18. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Mačkon in njegov trop — serijski barvni film, 19.00 Kratek film (RTV Ljubljana), 19.15 Prijatelji glasbe (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Slamnata ženska — angleški barvni film, 22.30 Glasbeni nokturno: George Woodman, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) Četrtek, 19. JULIJA S Zavarovalnica SAVA PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. VAUXHALL, leto izdelave 1972, z 22.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 16.400 din. 2. Osebni avto FORD CORTINA, letnik 1965 s 116.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 7000 din. 3. Osebni avto FIAT 750, letnik 1966, z 90.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 3000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 18. 7. 1973, do 12. ure z 10 % pologom od začetne cene. 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.05 Obzornik, 18.20 Monterosa — barvni film s festivala športnih in turističnih filmov, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi: Ukradeni otroci, 21.45 Dogodivščine dobrega vojaka Švejka — 1. del TV igre v barvah, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) PETEK, 20. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Veseli tobogan, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Plavanje: skoki v vodo, 19.45 Risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — L. n. Tolstoj: Živi mrtvec — sovjetski film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) m* JHH ^CP ' ■■ Sobota — 14. julija 1973 zdaja CP »Gorenjski tisk«, St« J,' Ulica Moše Pijadeja 1. t a vek: CP »Gorenjski tisk« LiuH Jl tlsk: družen0 podjetje Ko,?;! • Pravica, Ljubljana, n "Pitarjeva 2. -- Naslov ured-Moi8 .uprava lista: Kranj, ra?,,® nadeja 1. - Tekoči flpn SDK v Kranju št. g;500:60l-10152 - Telefoni: iifij1. urednik, odgovorni ^redHlL in uPrava 21"190' 2l-8fin 21-835' novinarji ni8L; ,J17lalo°g^asni in naročnin« °fdelek 21-194. - Naroč-30 h- letna 60 din, polletna 70n„ln' cena za 1 številko 15 d?*' Mali °8lasi: do 10 besed 2 din' V8aka nadaljnja beseda Podu« naročniki imajo 25% ne nkLa- Neplačanih oglasov PromSavl->amo- " Oproščeno četnega davka po pristoj-"em mnenju 421-1/72. 1 2 3 4 5 6 * 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 17 ■ - 19 ■ 20 21 ■ 22 23 24 ■ 25 ■ 26 27 28 29 ■ ■ r 32 1 33 ^■35 ■ 36 37 38 ■ 39 40 41 42 ■ 44 ■ L 46 47 48 ■ 49 50 ■ 52 53 54 55 56 57 loterija Vodoravno: 1. prvi mitološki letalec, 5. kraj ob reki Santerno v provinci Bologne v severni Italiji, 9. reka, ki teče skozi Velenje in Šoštanj, pritok Savinje, 13. črnka, 15. kraj v srednji Albaniji ob reki Shkumi, 17. verzna stopica, dva kratka in en dolg zlog, 18. štiristraničen, koničasto zaključen steber (iz enega kamna), 19. osebni zaimek, 20. ime slovenskega pesnika Koviča, 22. skrajni konec polotoka, 23. francoski romanopisec, Claude (»Ariana«), 25. indijski fizik, nobelovec 1930, Chandrasekhara Venkata, 26. žensko ime, Jedrt, tudi cmera, 28. umerjeno, enakomerno gibanje kakih elementov, 30. bukov plod, 31. mešetar v »Prodani nevesti«, 32. Stane Raztresen, 33. rdeča poljska cvetlica, 35. tonovska lestvica, nasprotje mol, 36. Tomaž Terček, 37. specialist za optiko, proizvajalec optičnih predmetov, 39. majhen kip, 41. vrsta juhe iz Delamarisa, 43. ataka, naskok, 45. nevestina oprema, 48. enaki soglasniki, 49. član senata, 51. poklon, darilo, 52. bojna ladja troveslača, triera, 54. razčlenjevanje, razstavljanje, produkt analiziranja, 56. skladišče za orožje in vojaške potrebščine, 57. ideologija o različni vrednosti ras. Navpično: 1. junakinja romana Mire Miheličeve »April«, 2. topničar, 3. zastavilo, zalog, kar je komu kaj zaupano, 4. oborožena kraja, 5. človek, ki hodi »na iks«, 6. ime slovenskega filmskega režiserja Klopčiča, 7. gora nad Trebinjem na jugu Hercegovine; nogomefno moštvo, 8. ime avstrijskega skladatelja Berga, 9. barvni televizijski sistem (Phase Alternating Line), tudi madžarsko moško ime Pavel, 10. prebivalec Asirije, 11. skopljenec, evnuh, 12. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 14. izrek, reklo, 16. sin v hebrejščini, pri semitskih imenih pred očetovim imenom, 21. arabski plemenski poglavar, vodja emirata, 23. spretnost, umetnost v latinščini, 24. hitrost, naglica; v glasbi časovna mera za hitrost, 26. leščerka, gozdna kura-, jerebica, 27. nizek ženski glas, 29. efekten zaključek šahovske igre, 31. kopica, kupček, tudi kupčija, 34. sarajevsko filmsko podjetje, 35. mitološka ustanoviteljica Kartagine, Dido, 37. ogrizenje, ogrizek, 38. umetni prekop; struga; pretok, vodni jarek, 39. vnetje sluznice, 40. upravno središče in pristanišče (vojno) v južni Španiji, 41. grški kraj v Epiru, 42. enaki soglasniki, 44. avtomobilska oznaka za Pančevo, 46. kraj pri Zalogu, 47. ime armenskega skladatelja Hačaturjana, 49. sanje, 50. beograjska filmska igralka Eva; etiopski knez, 53. znak za kemično prvino renij, 55. znak za kemično prvino litij. Rešitve pošljite do četrtka, 19. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din. 3.: 30 din. 1 Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. Karaš, 6. Hvala, 11. Marolt, 12. Rivera, 14. Sara, 15. tanin, 17. Dana, 19. Elo, 20. barabin, 22. Sam, 23. KO, 24. zajedalec, 26. TO, 27. smart, 29. car, 30. beton, 32. Arnič, 34. fenol, 35. PR, 36. onemelost, 40. Ir, 42. Ant, 44: Aracena, 45. kje, 46. Vera, 48. izero, 49. arka, 50. živina, 52. Olinka, 54. mejač, 55. Savka Izžrebani reševalci Prejeli smo 119 rešitev in izžrebali: 1. nagrado (50 din) dobi Ludvik Glavač, Kranj, Jama 19; 2. nagrado (40 din) Mihael Dacar, Bled, Poljska pot 6; 3. nagrado (30 din) pa Franc Vidmar, Kranj, Titov trg 13/1. Nagrade bomo poslali po pošti. trzni pregledi poročili so se Jesenice Solata 3,50 din, korenček 10,50 din, slive 11,10 din, pomaranče 6,20 din, limone 10,70 din, česen 17 din, čebula 6,50 din, fižol 7,50 din, paradižnik 5,80 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,05 do 1,20 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 75 din, klobase 5,80 din, skuta 10 din, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje-4 din, cvetača 6 din, paprika 16 din, krompir 3,50 din, češnje 8 din, koleraba 3,70 din, kumare 6 din Kranj Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 8 din, slive 9 din, pomaranče 6 do 7 din, limone 10 din, česen 25 din, čebula 7 din, fižol 8 din, pesa 5 do 6 din, kaša 8 do 9 din, paradižnik 16 din, grah 8 din, breskve 10 din, marelice 10 do 12 din, ajdova moka 8 do 9 din, koruzna moka 3 do 3,50 din jajčka 1 do i,20 din, surovo maslo 22 do 24 din, smetana 17 din, orehi 70 din, klobase 8 din, skuta 8 do 9 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6 din, cvetača 10 do 12 din, paprika 16 din, krompir 3 do 4 din, kumare 5 din, češnje 8 din Tržič Solata 4 do 5 din, špinača 8 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 16 din, pomaranče 8 din, limone 10 din, česen 18 din, čebula 7 din, fižol 7 do 9 din, pesa 7 din, paradižnik 7 din, peteršilj 16 din, breskve 9 do 10 din, hruške 10 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 80 din, skuta 9 din, sladko zelje 5 din, cvetača 9 din, paprika 14 din, •krompir 3,50 do 5 din, banane 8 din, marelice 12 din 10 Itn I ^ ^ na Jesenicah Struna Ciril in Golob Majda, Zorjan Rajko in Ferjan Sonja, Košir Franc in Dobravec Marija, Korošec Maks in Šuštar Štefka (podatki od 15. 6.) v Kranju Švab Bojan in Tišler Katarina v Škofji Loki Štokelj Rudolf in Markič Romana, Logar Vladimir in Homan Frančiška v Tržiču Gorjanc Milan in Roblek Nataša, Stritih Anton in Baloh Tatjana umrli so na Jesenicah Podlipnik Janez, roj. 1912, Mencinger Marija, roj. 1898, Kakrin Antonija, roj. 1912, Pikon Marija, roj. 1900, Bendene Marija, roj. 1921, Pečar Helena, roj. 1876, Klančnik Janez, roj. 1897, Hajnšek Angela Marija, roj. 1912, Sekardi Marijana, roj. 1886, Janša Janez, roj. 1947, Knez Ivan, roj. 1901, Brane Franc, roj. 1905, Vizjak Franc, roj. 1907, Pretnar Marko, roj. 1913, Makovec Mihaela, roj. 1923, Cop Simon, roj. 1884, Korbar Pavla, roj. 1906 (podatki od 15. 6.) v Kranju Štular Peter, roj. 1908, Kržina Rozalija, roj. 1901, Grm Ivan, roj. 1907, Friškovec Anton, roj. 1907 v Škofji Loki v Tržiču Meglič Frančiška, roj. 1890, Roblek Janez, roj. 1906, Nemec Marija, roj. 1888 Kranj CENTER 14. julija it al. barv. CS film POTNI LIST ZA PEKEL ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma PRED MILIJONI LET ob 22. uri 15. junija ital. barv. CS film POTNI LIST ZA PEKEL ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma GROF YORGA VAMPIR ob 21. uri 16. julija angl. barv. film PRED MILIJONI LET ob 16., 18. in 20. uri 17. julija angl. barv. film PRED MILIJONI LET ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 14. julija amer.-ital. barv. CS film DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOZO ob 16. uri, ital. barv. CS film MALEZIJSKI TIGRI ob 18. uri, angl. barv. CS film ZBOGOM, GOSPOD CHIPS ob 20. uri (vstopnina zvišana) 15. julija ital. barv. CS film MALEZIJSKI TIGRI ob 14. in 18. uri, amer.-ital. barv. CS film DRAGO BOM PRODAL SVOJO KOŽO ob 16. uri, premiera amer.-ital. barv. CS filma DO ZADNJE KAPLJE KRVI ob 20. uri 16. julija amer.-ital. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI ob 18. in 20. uri 17. julija amer.-ital. barv. CS film DO ZADNJE KAPLJE KRVI ob 18. in 20. uri Tržič 14. julija nem. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 18. in 20. uri 15. julija nem. barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 14. julija ital. barv. CS film OSAMLJENI IZ NEVADE ob 16. uri, amer. barv. film VROČI DIAMANT ob 18. in 20. uri 15. julija amer. barv. film VROČI DIAMANT ob 15. in 19. uri, amer. barv. film BILLY KID ob 17. uri 16. julija ital. barv. CS film OSAMLJENI IZ NEVADE ob 18. in 20. uri 17. julija premiera ital. barv. CS filma ZA VSAKO CENO ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 14. julija amer. barv. film PLAMEN IN STRELA ob 18. in 20. uri 15. julija amer. barv. film PLAMEN IN STRELA ob 18. in 20. uri 17. julija angl. barv. film PRIVIDI ob 20. uri Železniki OBZORJE 14. julija ital. barv. film PRIZNANJE POLICIJSKEGA KOMISARJA ob 20. uri 15. julija ital. barv. film KRALJ MITRALJEZ ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 14. in 15. julija amer. barv. film ČLOVEK ZAKONA 16. in 17. julija amer. barv. film AVTO SMRTI Jesenice PLAVŽ 14. in 15. julija amer. barv. film AVTO SMRTI 16. in 17. julija amer. barv. film ČLOVEK ZAKONA Dovje Mojstrana 14. julija amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADIGEN 15. julija špan.-angl. barv. film MLADENIČ, ZAKAJ UBIJAŠ Kranjska gora 14. julija špan.-angl. barv. Mlm MLADENIČ, ZAKAJ UBIJAŠ 15. julija amer. barv. film ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE Javornik DELAVSKI DOM 14. julija franc. barv. film SKUPNA POSTELJA IN MIZA 15. julija amer. barv. CS film INŠPEKTOR MADIGEN Radovljica 14. julija angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 18. uri, amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO ob 20. uri 15. julija ital. barv. film LOV NA ZLATO ob 16. uri, amer. barv. film TOPOVI ZA CORDOBO ob 18. uri, angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 20.'uri 16. julija amer. barv. film MARY STE WART ob 20. uri 17. julija franc.-ital. barv. film NORMANSKI MEČ ob 20. uri £ C/3 tJ 4> C J* >o "g S 30 70 00930 88140 263500 1 46341 70961 354941 382571 93981 12 22 16032 29322 015232 412042 053 103 603 6423 60173 67183 87483 085363 4 14394 30394 53924 90754 302194 e -5 0) Z "S -n cs.ti N _Q M ^ 20 20 1020 800 10.000 10 810^ 610 5.010 5.010 610 20 40 800 1.040 5.000 10.000 60 80 60 500 600 1.000 800 5.000 10 1.010 810 1.010 610 10.010 H C« t« 4) "P £ "V c S O 55 45 925 27465 41485 98255 286055 8546 05816 18196 83316 84206 397356 07 37 22557 62907 491417 78 09618 41578 43248 64778 204408 456198 19 79 89 729 7749 33919 329979 447299 * c -5 ^ Z "a> -O OJ N „Q C« ^ 50 80 800 1.000 800 5.000 300 1.000 600 600 600 5.000 30 30 800 630 10.000 30 600 830 600 1.030 5.000 150.000 20 40 . 20 100 200 820 10.040 5.000 ■Ml 2o l e r rH Cesta JLA 6/1 H j nebotičnik i PROJEKTIVNO I PODJETJE I K R A N J IZDELUJE NACRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Uspel izlet na Koroško Babo Planinsko društvo Kranj je orga-niziralo v nedeljo, 7. julija, izlet na 2123 metrov visoko Koroško Babo na meji med Avstrijo in Jugoslavijo-Vzpon na Koroško Babo je precej zahteven, saj je vrh sorazmerno visok, razen tega pa poti niso najbolje označene in shojene. Na vrhu Koroške Babe je vpisna knjiga, kamor so jo leta 1955 prinesli planinci z Jezerskega. Vendar so bili kranjski izletniki v nedeljo neprijetno presenečeni, ko so ugotovili, da je v knjig1 od leta 1955 dalje vpisanih le 23 naših planincev, medtem ko je Avstrijcev najmanj desetkrat več. Nedeljskega izleta na Koroško Babo se je razen vodstva izleta udeležilo še 16 planincev, ki so bili z izletom zadovoljni. Menili so, da bi morali Slovenci množičneje obiskovati naše obmejne vrhove in tudi s teni izkazovati narodno zavest. Ker pof1 na takšne vrhove niso najbolje označene, so najprimernejši množični izleti. -jk Le do Naklega Čl ani Aero kluba iz Ljubljane Marjan Medič, Zmago Jeršan, Darko Krašovec, Bojan Rode in Janez Pipan so hoteli v sredo, 11. julija, s svojimi jadralnimi letali pristati v Lescah. Vendar so jih neugodne vremenske razmere prisilile, da s° morali predčasno pristati. Medič-Jeršan, Krašovec in Rode so z* prisilni pristanek izbrali travnik med Kranjem in Polico, Pipan pa je prl' stal v Strahinju. -jk Precejšnji obisk v jeseniškem kopališču Jeseniško kopališče privablja lZ dneva v dan več kopalcev, predvsem mladino ter delavcev železarne. Za jeseniško kopališče skrbi jesf niški Športmetal, ki sicer vzdržuje športne objekte v jeseniški občin1' Letos so v bazen vgradili nove f'1' trirne naprave, ki omogočajo, da vf'" do zamenjajo trikrat na teden. Voda je ogrevana in ima poprečno tempe' raturo 25 stopinj Celzija. Poleg teg9 je kopalcem na voljo okrepčevalnic in igralni avtomati, po zvočnikih predvajajo izbrano glasbo. Za prinje nezgode sta vedno prisotna dva ('e' žurna reševalca. Kopališče je najbolj polno ob botah in nedeljah, ko prihajajo tu«1 obiskovalci iz okoliških krajev. J. Rabit Iskra — Elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj Vse učence, ki letos končujejo osnovnošolsko obveznost in se želijo zaposliti, vabimo, da se odločijo za zaposlitev v naši tovarni in se tako pridružijo našemu 6000-članskemu kolektivu, v katerem je zaposlenih dve tretjini mladih. V naši tovarni smo namreč sklenili, da bomo zaposlili 100 deklet in fantov na prostih delovnih mestih v naših montažah in obdelovalnicah, kjer delovni pogoji najbolj ustrezajo mladim delavcem. Pogoj za zaposlitev je starost 15 let. Če ste f^e torej odločili za zaposlitev v naši tovarni, vas prosim0' da pošljete pismene prijave do 20. 7. 1973 na kadrovski oddelek Iskre-Elektromehanike Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4. ljubljanska banka Ljubljanska banka, Podružnica Kranj sprejme v delovno razmerje 4 administrativne delavce z dokončano dveletno administrativno šolo Pismene prijave za zasedbo objavljenih delovnih mest s kratkim življenjepisom in dokazilom o doseženi izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja pri Ljubljanski banki, podružnici Kranj. Cesta JLA 4, Kranj, do 24. 7. 1973. prodam Tisoče cvetov VRTNIC cveti v J~°dbrezjah — tudi za vas! Ogled in počila vsak dan razen nedelje. Tu-^k, Vzgoja vrtnic Podbrezje na Gorskem 4035 .Prodam SEM?] REPE in JER-JJhNlCO za zetorja 25 KM. Suha f8?'Kranj 4069 Prodam MOPED in ELEKTRIČ-ŠTEDILNIK. Zupanova 11, Šen-p 4070 i.vjodam šest tednov stare PRA-l. KE mesnate vrste. Janša (Tor-Kar). Zasip 68, Bled 4071 Prodam MOTORNO KOSILNI-~BCS. Zvan, Žirovnica 11 4072 t /rodam KRAVO, ki bo v kratkem et,la- Srednja vas 51, Šenčur d 4073 ? Prodam PONY EXPRES. Ovsiše p nart 4075 n . o ugodni ceni prodam montažno "ARako 4 x 5 m, betonsko ŽELE-kvadratno ŽELEZO in nekaj 'A0ve ter rabljene OPEKE na Bledu. Nasl0v v oglasnem oddelku 4076 Vodarn VOZIČEK in TIR za ža-H anje desk. Naslov v oglasnem od-de^u 4077 0iuRodno Prodam dve SOBNI £MARI. jereb Matilda, Koroška 12, *r*nj 4078 Oprodam 4000 kosov STREŠNE jjp^KE bobrovec in smrekove PLO-£ Zg. Brnik 7, Cerklje 4079 T> r°dam 14 mesecev starega BIKA atinec 1, Preddvor 4080 j 'rodam BUKOVA DRVA (9 m) 750 i p!et razdrt STR0J za fiata q 'etnik 1966 z brušenim blokom. do ponedeljka. Zamlen Ivan, • rJzJe37 4081 r(>dam nov nemški štiristezni . AGNETOFON ali zamenjam za ^tonično HARMONIKO. Koritnik p'Ja, Poženik 3, Cerklje 4082 v^dam ORODJE za izdelavo kot *i sP°nk. Arh Jernej, Cesta grškega odreda 24, Kranj 4083 r^r°dam PEČI: kupersbusch in gole^' ^'akarjeva 14 (pri vodovod-(J stolpu), Kranj 4084 Tcu8ndno prodam nov japonski FO-Pr^?, ARAT 6x6 yashica 635 s apa čami> novo STOJALO za foto-o(ji vat ali kamero yashica tripod in f lcen diaprojektor leitz prado 500. t,a pek- Podbrezje 135, 64203 Duplje gorenjskem 4085 nov dvovrstni SADILNI Hod (traktorski priključek za-vrstnonemške znamke akord za vse bk e padik, možnost reguliranja glo-64wIn razdalje. Tušek, Podbrezje, Duplje na Gorenjskem 4086 dan!?materji! Po ugodni ceni profil KINOKAMERO, PROJEK-PotK Praktiko LLC, JAŠI KO 6x6, ftp6R0ID 340 in elektronski 46 v Milič Milivoje, Škofjeloška ' ranj 4087 Ugodno prodam BETONSKE VEREJE. Britof 218, Kranj 4088 Prodam SPALNICO in druge dele POHIŠTVA ter dve novi mischelin GUMI s platišči 145 X 15. Cena ugodna. Krfogec, Moša Pijade 15, Kranj 4089 Prodam PONY EXPRES. Čarman Janez, Drolčevo naselje 21, Orehek 4090 Prodam KRAVO in dve telici. Zg. Veterno 1, Tržič 4091 Prodam ali zamenjam 250 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 6 mm za 8 mm. Podreča 11, Kranj Prodam plinski ŠTEDILNIK s plinsko JEKLENKO. Vombergar, Cerklje 1. 4110 Prodam KRAVO, ki bo čez en mesec teletila. Poženik 12, Cerklje 4111 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 13, Cerklje 4112 Prodam KOTEL za svinjsko kuho. Pšenična polica 7, Cerklje 4113 Prodam starejšo KOBILO. Poženik 39, Cerklje 4114 Prodam drugo košnjo LUCERNE. Močnik, Dvorje 42, Cerklje 4115 Prodam traktorsko SNOPOVE-ZALKO bautz za pšenico, TRAKTOR deutz 18 KM, nemško SLA-MOREZNICO s puhalnikom in VERIGO. Pšata 32, p. Dol pri Ljubljani 4116 Prodam 3 mesece stare JARČKE. Cegelnica 1, Naklo 4117 Prodam GAJBICE in ASPARA-GUSE v zabojih. Gorjanc Štefan, Jelenčeva 54, Kranj 4118 Prodam kombiniran VOZIČEK za 500 din. Gorjanc Francka, Jelenčeva 34 Kranj 4119 Ugodno prodam lep globok OTROŠKI VOZIČEK z vložkom in košarico. Matkovič Petra, Zupančičeva 23, Kranj 4120 Prodam rjave PIŠKE, stare 3 mesece. Mlakarjeva 58, Šenčur 4121 Prodam 2 kub. m suhih smrekovih PLOHOV. Kurnik Milka, Olševek 48 4122 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Lavtar, Cesta na Klanec 34, Kranj 4123 Prodam seme rdeče DETELJE. Kalan, Jama 28, Kranj 4124 Ugodno prodam KOSILNICO irus, težko 50 kg, primerno za hribovite predele. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 4125 Prodam zelo dobro ohranjen MOPED in LES za ostrešje. Srednje Bitnje 92 4126 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Valjavec, Kovor 70, Tržič 4127 Prodam SEME rdeče detelje. Breg ob Savi 7, Kranj 4128 Poceni prodam GRADBEN LES. Britof 153, Kranj 4129 Prodam gradbeno BARAKO. Ogled popoldne ocT l5. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4159 kupim Kupim dobro ohranjeno TRAKTORSKO SEJALNICO. Ahčin Martin, Praprotna Polica 24, Cerklje 4136 Kupim MLATILNICO na tresala ali brez in vprežne GRABLJE. Dre-melj Janez, Dragomelj 50, Domžale 4137 vozila Poceni prodam karambolirano SIMCO 1300, LETNIK 1966 z novimi deli za popravilo. Luznar Franc Pintarjeva 12, Kranj (Čirče) 4053 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1966. Jelenčeva 12, Kranj 4054 Prodam NSU 1200 rdeč, letnik 1969. Gros, Milje 2, Šenčur 4093 Prodam OPEL REKORD, letnik 1960 v odličnem stanju. Sp. Duplje 92 4094 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970 ali zamenjam za FIAT 750. Smledniška 23, Kranj 4095 Prodam dobro ohranjen NSU 110, 1. 1968, prevoženih 81.000 km. Ogled vsak dan od 19. ure dalje in v nedeljo dopoldne. Urbane, Tavčarjeva 6, Jesenice 4096 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Ogled popoldne. Skubic, Kranj Gradnikova 9 4097 Prodam AMI 8, letnik 1970, registriran do januarja 1974. Cena 17.000 din. Prusnik, Britof 73, Kranj, telefon 22-402 4138 Prodam FIAT 750, letnik avgust 1969. Sp. Brnik 80. Ogled v nedeljo 4139 Prodam VW ali zamenjam. Razliko doplačam. Gros Jože, Brdo 1 nad Ljubnom 4140 Prodam MOTOR maxi 175. Stritarjeva 8, Kranj 4141 Prodam FIAT 750, letnik 1970, prevoženih 27.000 km. Smledniška 6, Čirče, Kranj 4142 Kupim FIAT 1300, letnik 1970 ali 1971. Glinje 5, Cerklje . 4143 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1970. Hrovat Lojze, Beleharjeva 26, Šenčur 4144, Prodam R-4, letnik 1967, dobro ohranjen. Slivnik, Sp. Gorje 17 4145 Prodam FORD TAUNUS 12 M ali zamenjam za manjše vozilo. Ostalo po dogovoru. Trboje 96 4160 R-4, 48.000 km, odličen, prodam za 23.000 din. Čampa, Pševska 7 a, Kranj 4098 Prodam ZASTAVO 750 za 9000 din. Kranj, Zasavska 29 4099 Prodam ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Janez Kane, Verdnikova 32, Jesenice 4100 Prodam NSU PRINZ tip 110. Škr-janc, Sp. Duplje 100 4101 Poceni prodam FIAT 1100, letnik 1960. Informacije na telefon 24-540 4102 Poceni prodam FIAT 600. Planina 28, Kranj 4103 stanovanja Iščem SOBO in SKLADIŠČE (po možnosti v Tavčarjevi ulici ali v bližini tržnice). Ponudbe poslati pod »tržnica« 4146 Kupim takoj ali do zime vseljivo enosobno modernejše STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe na telefon 23-806 vsak dan od 19. ure dalje 4147 Prodam STANOVANJE v Žireh št. 87, lahko tudi posamezne sobe. Merlak Franc, Gregorčičeva 13, Kranj ' 4148 Uslužbenka išče SOBO v Kranju. Kličite dopoldne telefon 064 21-884 4149 ZAMENJAM dvosobno komfortno STANOVANJE z nizko najemnino v bloku za dvoinpol- ali trosob-no, prav tako v bloku. Dam nagrado. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 21-886 4150 Učiteljica z družino išče enosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4104 V okolici Kranja zamenjam tro-sobno STANOVANJE z gospodarskim poslopjem za trosobno STANOVANJE v Kranju, Škofji Loki, Medvodah ali okolici. Ponudbe poslati pod »lep kraj« 4105 V Kranju alf Šenčurju iščem sobo. Naslov v oglasnem oddelku. posesti Prodam PARCELO v bližini Kranja. Ponudbe poslati pod »zazidljiva« " 4151 Prodam na pol dozidano GOSPODARSKO POSLOPJE, iz katerega se lahko naredi stanovanje. Cerklje št. 107 4152 zaposlitve Sprejmem KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA. Ključavničarstvo Jalen, Huje 23, Kranj 4153 ZIDARSKI MOJSTER ima še nekaj prostih kapacitet. Naslov v oglasnem oddelku 4059 Sprejmem VAJENCE in DELAVCE za slikopleskarsko stroko. Sli-kopleskarstvo Kočnik Stane, Šenčur, Štefetova 34 3873 Sprejmem VAJENCA za avtoli-čarja. Ambrož, Luznarjeva 13, Kranj 4005 Sprejmem ŠOFERJA za razvoz oranžade. Klanjšek Vili, sodovičar-stvo Brezje na Gorenjskem 4106 V uk sprejmem VAJENCA za avtoličarstvo. Draksler Izidor, avto-ličarstvo Zasavska 36 b, Kranj 4107 Sprejmem VAJENCA za avtome-hanično stroko. Gantar Alojz, Naklo 182 4108 obvestila Gostilna Bohinc v Trbojah bo danes in jutri v nedeljo, 15. julija, zaprta zaradi smrti mame Ivane* Bohinc 4158 ROLETE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 3546 Obveščamo vse odjemalce, da bo pekarija Umnik Stane, Šenčur od 16. julija do 13. avgusta zaprta zaradi popravil in dopusta. Kruh se bo dobil iz Kranja v trgovini Živila Šenčur 4063 Obveščam stranke, da bom začel poslovati v pisarni Kranj, Gregorčičeva 15 (tretja hiša od sodišča proti centru mesta) od ponedeljka, 16. julija 1973, dalje. Odvetnik mr. Janez Jocif 4135 ostalo LOKAL, primeren za obrt, trgovino ali agencijo v Kranju oddam v najem ali prodam. Ponudbe z navedbo stroke poslati pod »Center« 4109 Tistemu, ki mi sporoči naslov osebe, ki je vzela rdeč MOPED Tomos, št. motorja 026228, nudim 500 din nagrade. Zupan, Cegelnica 1, Naklo 4130 zenitve Upokojenec, vdovec, 62 let, želi spoznati žensko od 50 do 60 let. Ima urejeno svojo hišo v lepem kraju. Naslov v oglasnem oddelku 4131 izgubljeno Od Tekstilne šole do mesta izgubljeno zlato verižico vrnite proti nagradi. Hudobivnik, Maistrov trg 12, Kranj 4132 Od Bobovka do Strahinja izgubljeno AKTOVKO z orodjem vrnite v Strahinj št. 14, Naklo 4133 Izgubil se je zelo velik PES, rjavo-bel hrt. Proti nagradi sporočite na telefon 85-255 Škofja Loka, Pleste-njak 4161 čestitke Albinu IGLIČARJU čestitajo ob njegovem končanem podiplomskem študiju na pravni fakulteti starši in sestra 4134 prireditve Gasilsko društvo Bitnje pri Kranju bo v nedeljo, 15. julija, ob 14. uri prevzelo v upravljanje nov gasilski avto. Nato bo velika VRTNA VESELICA. Za ples in razvedrilo bo igral instrumentalni kvintet GORENJCI. Sodelovala bo godba na pihala. Če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo nedeljo 4062 MESO KAMNIK Zahtevajte v vaših trgovinah kamniški želodec Gostom ga servirajte s hrenom MA Šenčur priredi v nedeljo, 15. julija, VELIKO VRTNO VESELICO na vrtu pri Jožu. Zabaval vas bo ansambel CARA VAN. Kegljanje za koštruna se začne že v soboto od 15. ure dalje. Vabljeni! 4154 Ljubitelji narodne in zabavne glasbe ter plesa, pozor! Gasilsko društvo VOKLO prireja v soboto,s 14. julija, ob 20. uri KRESNO NOČ. V nedeljo, 15. julija, ob 15. uri pa na Remčevem vrtu VELIKO VRTNO VESELICO. Obakrat vas bo zabaval ansambel RUDIJA BARDORFER-JA s pevskim kvintetom ZVONČEK. Kegljanje za koštruna in bogat srečelov. Vabljeni! 4155 Gasilsko društvo MOŠNJE priredi" v nedeljo, 15. julija, ob 14. uri PROSLAVO 75-letnice društva pod pokroviteljstvom hotela Grad Pod-vin. Po proslavi bo VESELICA. Za ples bo igral ansambel MURKA iz Lesc. Vabljeni! 4156 Gasilsko društvo DUPLJE priredi v nedeljo, 15. julija, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO s srečelo-vom. Zabaval vas bo ansambel RUDIJA JEVŠKA s PEVCI. Pridite, razvedrili se boste! 4157 13 KLEMEN JE LEP, PRIJETEN, PRAKTIČEN, INTIMEN — ČE GA IMAŠ, SE POČUTIŠ BOLJE, UDOBNEJE... SREČNEJŠI SI! V SLOVENIJI: KRANJ, LJUBLJANA. CELJE, KOPER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA PAVILJON murha na avgustovskem Gorenjskem sejmu v Kranju pohištvo zavese — preproge gospodinjski stroji okna — vrata oprema za centralno kurjavo opeka kredit do 15.000 din dostava na dom sejemski popusti Zitopromet Senta, skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22053 Obveščamo cenjene odjemalce, da prodajamo * kvalitetno koruzo po nizki ceni 1,40 din v papirnih egaliziranih vrečah po 50 kg Novo za graditelje Strešniki »Novoteks« po italijanski licenci 35 let garancije v 5 barvah Prodaja r > murl«a L Železnina LESCE tel. 75-650 J V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustila naša draga sestra Marija Dolinar od Sv. Duha 18 Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 14. julija, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Žabnico. Žalujoči: brat in sestra ter drugi sorodniki Sv. Duh, 13. julija 1973 14 Mercator Paviljon Veletrgovine Mercator v hali C na Gorenjskem sejmu pripravlja za obiskovalce in kupce v paviljonu Mercator j a posebna presenečenja. potrošniki Popravek V zvezi z objavljenim poročilom o prometni nesreči v Škofji Loki, ki se je zgodila v petek, 6. julija, (Glas št. 52, stran 8) so nam z UJV Kranj sporočili naslednje: Pavao Barišič iz Škofje Loke je pripeljal po levi strani ceste, Leopold Triler pa po desni in ne obratno, kot je bilo objavljeno. Kaznovani dolgi prsti V torek, 26. junija, so se znašli pred senatom Okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval sodnik Borut Kobi, Jože PAZLAR (1953) z Bleda, šofer pri trgovskem podjetju Murka in SGP Sava Jesenice, Andrej POGA-ČAR (1954) z Bleda, zaposlen pri LIP Bled, Peter MRAK (1954) z Bleda, delavec kleparske delavnice na Bledu in Franc ERŽEN (1954) z Bleda, zaposlen pri LIP Bled. Obtožnica jih je bremenila, da so storili več kaznivih dejanj, pri čemer je Jože Pazlar očitno prednjačil s svojo vztrajnostjo in predrznostjo pri dejanjih. Pri slednjih je bil tako rekoč neugnan in je jemal na škodo podjetja, kjer je bil zaposlen, na škodo delovnih tovarišev in drugih neznanih oseb. 7. junija lani je v Lescah vzel iz zaklenjenega avtomobila zastava 750^ last Dušana Colje iz Hraš pri Radovljici, avtomobilski radio znamke Philips in magnetofon RR Niš-reporter v skupni vrednosti 2700 dinarjev. V avtomobil je prišel tako, da je potisnil navznoter trikotno okence in z notranje strani odprl vrata. Jože Pazlar je storil drugo kaznivo dejanje ponoči 7. avgusta lani v baraki SGP Gorenje na Rečici pri Bledu. Na vratih je odtrgal ključavnico obešanko in si na škodo podjetja prisvojil ročno motorno žago stihi, ročni električni vrtalni stroj, električni kabel z razdelilcem in pločevinasto kanto v skupni vrednosti 5.026,86 dinarjev. Serija Pazlarjevih podvigov še ni končana. Maja lani je na Bledu pred hotelom Toplice skušal vzeti iz odprtega avtomobila italijanskega državljana radio, vreden 250 dinarjev. Ker mu to ni takoj uspelo, je vzel le varnostni trikotnik, vreden 30 dinarjev! Med 25. in 29. marcem lani je na Zatrniku nad Bledom odvil s teptalnega stroja za sneg dve luči-meglenki, vredni 695,25 dinarjev. Junija istega leta je vzel iz skladišča Murke v Lescah osem avtomobilskih gum, vrednih 2.716,20 dinarjev. Nekaj dni kasneje pa še zložljivo dvokolo pony vredno 686 dinarjev. Jože Pazlar je podvige končal avgusta lani, koje na Lancovem iz priročnega skladišča oddelka za narodno obrambo radovljiške skupščine vzel šotor za 4 osebe in 19 klinov za šotor. Predmeti so bili vredni 1630 dinarjev. Vsi štirje obtoženci pa so v noči 31. oktobra lani pred mehanično delavnico AMD v Bohinjski Bistrici sneli z osebnega avtomobila Janeza Kapusa iz Polja vsa štiri kolesa, vredna 2600 dinarjev! Obtoženci so dejanja priznali, razen tega pa so bila njihova priznanja podprta tudi z drugimi dokazi. Prav tako so ustrezni organi vse ukradene predmete našli, bodisi pri obtožencih ali pri osebah, kamor so jih Pazlar, Pogačar, Mrak in Eržen spravili. Čeprav so v Bohinjski Bistrici snemali gume pod vplivom alkohola, so se na sodišču zagovarjali, da so vedeli, kaj delajo in se zavedali, da gre za krajo, od katere bo imel korist Pazlar, ki ima enak avtomobil kot Kapus. Senat je obtožene spoznal za krive in jim izrekel kazni. V primeru Andreja Pogačarja, Petra Mraka in Franca Eržena se je senat odločil za kazen zapora. Ker še niso bili kaznovani in ob dejanju pod delnim vplivom alkohola, ker so dejanje priznali in ga obžalovali in še niso odslužili vojaščine, jih je sodišče obsodilo na šest mesecev zapora pogojno za dobo treh let! Jožetu Pazlarju pa je sodišče prisodilo 2 leti in šest mesecev zapora pogojno za dobo štirih let. Kazen ne bo izvršena, če obtoženi v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja. Vzrokov za tako kazen je bilo več. Jože Pazlar je mlajši polnoletnik. Kot nezakonski otrok je bil deležen pomanjkljive vzgoje. Zašel je v slabo druščino. Dejanja je obžaloval. Je vesten delavec in senat mu je verjel, da se bo poboljšal. Štiriletni poskusni rok je dovolj dolg za to! J. Košnjek Posrečila se mu je le prva tatvina Pred senat Okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval sodnik Borut Kobi, je v petek, 28. junija, stopil obtoženi Branislav TADIĆ (1947) iz Radovljice, zaposlen pri tesarskem mojstru Filipu Markovu iz Radovljice. Obtožnica mu je očitala, da je 15. januarja letos v Radovljici na Linhartovem trgu vlomil v osebni avtomobil Borisa Hrovata iz Radovljice. Iz avtomobila je vzel radio-tranzistor, vreden 1500 dinarjev. Branislav Tadič je prav tako skušal opraviti dve tatvini, vendar kaznivega dejanja ni dokončal. Oktobra lani je v Radovljici vlomil v prostore Kina Radovljica. V notranjost se je splazil skozi odprto okno pri odru, odšel skozi dvorano v bife, na oknu blagajne razbil steklo in se skozi odprtino splazil v notranjost. Iz predalov blagajne je hotel vzeti denar, vendar ni ničesar našel. Obtoženi je opravil tudi drugi »podvig« oktobra lani, ki pa se prav tako ni končal tako kot je želel. Ponoči okrog 2. ure zjutraj je prišel skozi odprta glavna vrata v tovarno Gorenjka v Lescah. Njegov cilj so bile odklenjene pisarne, ker je slutil, da bo dobil tam denar ali vrednostne predmete. Poskušal je odpreti mizne predale, vendar ni šlo. Ker ni našel tistega, kar je iskal, je odšel. Branislav Tadič je vsa kazniva dejanja priznal. Zagovarjal se je, da je bil tedaj vinjen. Prišel je iz Nemčije, ustrezne zaposlitve ni dobil, zato se je vdal pijači in slabi družbi. Zmanjkovalo mu je tudi denarja. Čeprav je bil vinjen, se dejanj spominja. Sodišče je spoznalo, da je obtoženi vsa kazniva dejanja priznal zato, ker je uvidel, da na ta način nebo prišel daleč in zato dejanja obžaluje. Senat je pri odmeri kazni te okoliščine upošteval. Na drugi strani pa je bil obtoženec 16. junija lani pri Občinskem sodišču v Radovljici že kaznovan z enim letom zapora pogojno za dobo treh let zaradi premoženjskih deliktov. Dejanja, zaradi katerih se je zagovarjal pred Okrožnim sodiščem, pa dokazujejo, da na obtoženca pogojna kazen ne vpliva. Naložena mu je bila enotna kazen: 1 leto in 6 mesecev zapora! Krajša zaporna kazen za obtoženca ne pride v poštev, je menilo sodišče. Nujna je daljša prevzgoja. Branislav Tadič je namreč nagnjen k izvrševanju kaznivih dejanj, rad popiva, nima pravega odnosa do družine, razen tega pa je bil že »gost« sodnika za prekrške. J. Košnjek Komunalno podjetje VODOVOD Kranj sprejme v uk vajence za vodovodno inštalatersko stroko. Za učenje zgoraj navedenega poklica se zahteva končana osemletka. Prijave sprejema tajništvo podjetja Vodovod Kranj, Koroška c. 41. 9J± •okna •vrata JELOVICA murha železnina LESCE SPLOŠNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE KRANJ Cesta Staneta Žagarja 30 odbor za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto: K V strojnika težke gradbene mehanizacije (buidožerista) Delavec mora poleg splošnih pogojev za vstop na delo v delovno organizacijo izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora opravljen izpit za KV strojnika težke gradbene mehanizacije; kot poseben pogoj za sprejem na delo je predpisano tudi 30 dni poskusnega dela. Delavec bo sprejet v delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanje — družinsko ali samsko, za zdaj ni zagotovljeno. Prijavo za prosto delovno mesto je potrebno poslati najkasneje v 15 dneh po obj avi. Prijavi je potrebno priložiti dokazila o kvalifikaciji. Brez vozniškega dovoljenja Franc Makše (1955) iz Rateč je v sredo, 14. julija, zavijal v RatečaM glavne na stransko cesto. Pri tem ni upošteval prednosti mopedista Adoli Sulina (1939) iz Rateč, ki je vozil po prednostni cesti. Mopedist zaradi nenad nega zavijanja avtomobilista nesreče ni uspel preprečiti in je trčil v avtom0 bil. Pri tem se je huje ranil in so ga prepeljali v bolnišnico na Jesenice. Osa povzročila nesrečo V torek, 10. julija, popoldne se je zgodila na Drulovki pri Kranju tež)3 prometna nesreča, v kateri-sta bili dve osebi težje ranjeni. Voznica osebne^ avtomobila Margareta Delinić (1944) iz Osijeka je vozila od Kranja prot Drulovki. Na Drulovki je skozi avtomobilsko okno priletela osa in se used' na sina Zorana (1965), ki je začel vpiti in kriliti z rokami. Voznica se je ozrla sinu, vendar je pri tem zapeljala s ceste na travo in se zaletela v drevO' Vozničin mož Krešimir in sin Zoran sta bila pri tem huje ranjena in so ju 0"' peljali na kirurško kliniko v Ljubljani. Nepravilna vožnja kolesarja Voznik pony ekspresa Franc Sabotin (1956) z Jesenic je vozil v sredo, julija, po cesti Maršala Tita proti Plavžu. 30 metrov daleč je zagledal p^ca Pavla Sedeja (1903) z Jesenic, ki je zunaj prehoda za pešce prečkal cest0' Franc Sabotin ga je med vožnjo zadel z ramenom. Sedej je padel in se hud ranil. Odpeljali so ga v jeseniško bolnico. Padel s kolesom Janez Kunšič (1898) iz Strahinja se je peljal v četrtek, 12. julija, s k® lesom od Jaslic proti Bistrici pri Naklem. Na klancu je v blagem desne ovinku padel in se ranil. Odpeljali so ga na ljubljansko polikliniko. Jan Kunšič je vozil pod vplivom alkohola. -jk Zahvala Ob prezgodnji smrti dobrega moža, očeta, brata in strica Karla Ajdovca predilskega nadmojstra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence in toliko cvetja in ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Urološkega oddelka Kliničnih bolnic v Ljubljani, doktorju Stanetu Potočniku, delovnemu kolektivu predilnice I. Tekstilindusa Kranj, Gostinskemu šolskemu centru v Ljubljani, Elektru Kranj, PGD Šenčur in drugim gasilskim društvom, pevcem iz Šenčurja, kranjski godbi in gospodu župniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Dragica in Fanika, brat France z družino in drugo sorodstvo , Šenčur, 14. julija 1973 V globoki žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta in stara mama Ivana Bohinc Mlinarjeva mama Pogreb bo v soboto, 14. julija, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Trbojah Žalujoči: hčerka Marica, sinovi France, Jože, Miro, Drago, Marijan z družinami in brat Lojze ter drugo sorodstvo Trboje, Hrastje, Bled, Ljubljana, Novo mesto, 13. julija 1973 Naš komentar Uspel vaterpolski teden Vaterpolisti Triglava so prvo polovico prvega dela v II. zvezni ligi končali nadvse uspešno. V šestih srečanjih so pobrali ves izkupiček in krepko vodijo na lestvici dvanajsterice drugo-"gašev. V dobrem tednu so šestkrat visoko zmagali, pri čemer 80 vsaj trikrat zaigrali v prvoligaškem stilu. Triglav ima zdaj tako kvalitetno ekipo kot jo morda še ni imel doslej. Mladi •gralci so povsem enakovredni starejšim vrstnikom, tako da skupaj predstavljajo homogeno celoto. V ekipi skoraj ni človeka, ki ne bi v teh šestih tekmah vsaj enkrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Trener Peter Didič je vzgojil odličen kader igralcev prve ekipe, ki so si po kvaliteti skoraj povsem enaki. Zaradi tega nima težkega dela pri zamenjavah. »Teden vaterpola« Kranju pa je tudi dokazal, da je to športna igra v Kranju številka 1. Praktično ni bilo večera, ko ne bi bilo ob bazenu nad tisoč gledalcev. Vsekakor je bil prikazani vaterpolo prava poslastica za ljubitelje športa v Kranju, saj so uživali v lepih in razburljivih igrah. Ko pišemo o teh razveseljivih dogodkih, pa ne moremo biti povsem zadovoljni z organizacijo tekem, ki niso na višini kot so to obljubljali predstavniki vaterpolske sekcije na tiskovni konferenci tik pred prvenstvom. Gledalci namreč močno negodujejo, ker imajo po končani tekmi samo en, izhod — pri enih vratih in prav zaradi hude gneče ob koncu tekme nekateri že predčasno zapuščajo letni bazen, čeprav bi lahko za plačano vstopnino videli vse dogodke v bazenu od prve zadnje minute. Upamo, da se bo to stanje v nadaljevanju izboljšalo, da bodo tudi gledalci po tej plati zadovoljni zapuščali 'etni bazen. Zdaj je za Triglav v prvenstvu kratek premor in bodo s tekmami nadaljevali spet 21. julija. Tedaj se bodo srečali s Sento, naslednji dan pa bo na sporedu tekma s subotiškim Spartalkom. Zadnje tri tekme v domačem bazenu pa bodo na sporedu šele v drugi polovici avgusta. Pot do-I. zvezne lige je še dolga, opravili so šele dobro četrtino. Dosedanja je bila izredno uspešna, prepričani smo, da bodo Kranjčani zmagovali v domačem bazenu tudi v preostalih tekmah in premagali tudi po dosedanjih rezultatih sodeč ekipo Bečeja, ki je trenutno na drugem niestu in je še vedno brez poraza. Nekoliko teže bo igrati zunaj, v tujih bazenih. Po rezultatih sodeč bi morali zmagovati tudi 2l»naj Kranja, čeprav ne bo tako lahko kot doma. Igrati bodo jnorali sproščeno in resno in uspeh v tem primeru zanesljivo ne bo izostal. J. Javornik »Na Zelenici raste drugi dom« Slovenska vaterpolska liga Visoka zmaga Triglava II Zaradi preplitvega bazena na Ko-deljevem so igralci Slovana po triletnem premoru svojo tekmo kot domačin odigrali v Kranju. Triglav II je bil premočan nasprotnik za vaterpoliste Slovana! -dh TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Savska cesta 34 razglaša prodajo avto kombija IMV 1600 letnik 1968, karamboliran, v nevoznem stanju. Izklicna cena 3500 din. Prednost ima družbeni sektor. Ogled vozila 17. julija od 8. do 10. ure. II. zvezna vaterpolska liga Kondicijski treningi Triglava ter eprav je kopalna sezona na višku ,rna.j° vaterpolisti Triglava $kerri premor, pa voda v kranj- ^'•tek uenU ni ^rez 10"dnevni n kranjski drugoligaš izkorišča T>retlj^?rne tekme v nadaljevanju. *aved dvakrat dnevno, saj se da po šestih zmagah ne 16 sV\sPati na lovorikah. Caka jih še rijern ki bodo odločala o letoš-vHi >n prvoligašu. Tega se raj0 Vedajo, zato pospešeno treni- fi . Stvica po 6. kolu 7'Jtfav » - Si Vft- 8 &dost 6 6 0 0 75:26 12 4 4 0 0 22:12 8 4 3 0 1 30:25 4 3 0 1 17:16 6 3 0 3 38:42 4 3 0 1 23:32 6 2 0 4 29:30 4 112 16:18 * Brez 7t k' b° °d 15, do 19, a> -dh 22-letni študent arhitekture Matjaž Kodek, ki je že nekaj let med najboljšimi kranjskimi vaterpolisti, je poleg vaterpola tudi odličen študent. Je izrazit obrambni igralec, ki igra »z glavo«. V letošnjem prvenstvu je spremenil način igre in v vseh šestih dosedanjih srečanjih je najboljši strelec moštva. Ima izrazit močan udarec, saj se ga bojijo vsi vratarji v drugi zvezni ligi. ( dh) — Foto: S. Hain Članek Na Zelenici raste drugi dom, ki je izšel v Glasu v sredo, 27. 6. 1973, na 4. strani, nas je spodbudil k izpovedi mnenja, ki ga imamo ob ustanovitvi planinskega društva pri šolskem centru ISKRA Kranj. Veseli nas vsako planinsko navdušenje, zlasti pa delo z mladino in vključevanje planinstva v učne programe. Planinska zveza Slovenije si s svojo Mladinsko komisijo in njenim odborom za izobraževanje že vrsto let prizadeva, da bi pridobila čimveč mentorjev, ki bi bili pripravljeni aktivno delati s planinsko mladino, jo usmerjati' v zdravo rekreativno dejavnost, ji razvijati pravilne odnose do narave in do človeka. Naši vzorniki — starejši planinci — nam s svojimi dejanji, z govorjeno in pisano besedo vsak dan znova odkrivajo tiste neizčrpne zaklade, iz katerih je zajemal naš narod, ki je — ujet med hribi — vzdržal v težkem boju za svoj obstanek in že marsikateremu »zmaju« odsekal glave, ker je črpal svojo moč pri pravem izviru — prvobitni naravi. Planinsko društvo Kranj je v petinsedemdesetih letih svojega obstoja razvijalo različne oblike dejavnosti: od gospodarskih z gradnjo planinskih postojank, vzdrževanja in markira; nja gorskih potov, reševanja ponesrečencev, varstva narave, vrhunskega alpinizma in organiziranja odprav v različna gorstva, zlasti pa je skrbelo za vzgojo mladine. Mladinski odsek je najbolj okrepil svojo dejavnost med najmlajšimi v osnovnih šolah, ker je tam pridobil mentorje, ki že nad deset let vztrajajo pri svojem delu. Od 2000 članov, ki jih ima društvo, je nad 800 pionirjev. Njihov program dela je pester, vabljiv za najmlajše, kar je tudi važno za vztrajnost pri planinski organizaciji. Ze dalj časa pa čutimo velik prepad med osnovnimi in srednjimi šolami. Tu in tam je uspelo pridobiti mentorja na šolah druge stopnje, toda vsaka osvojena zvezdica se je le utrnila, zato se delo ni razvilo. Na trgovski šoli je poučeval planinec, ki je nabiral člane za PI) Radovljica, v Iskri pa za PI) Medvode. Le z mlekarsko šolo smo imeli uspešnejše stike, zadnji čas tudi z ekonomsko šolo. Na šolskem centru v ISKRI pa naša prizadevanja niso bila uspešna. Spartak 6 114 18:24 3 Senta 6 1 0 5 27:35 2 Jedinstvo 4 1 0 3 17:32 2 Borac 4 0 0 4 18:38 0 Ker se prvenstvo nadaljuje 13. in 14. julija, je lestvica še nepopolna, toda gorenjski ligaš je krepko v vodstvu. -dh Oh, ti sodniki V gorenjski metropoli je vedno več zanimanja za vaterpolsko igro. To kaže tudi obisk na vseh šestih dosedanjih srečanjih v drugi zvezni ligi, pa tudi slovenska liga ima dovolj privržencev. Kranjski vaterpolisti pa ne vzgajajo samo vaterpolistov, temveč imajo v svojih vrstah tudi nekaj odličnih sodnikov. Tako prvo zvezno ligo odlično vodita Peter Didič in Marjan Pi-čulin, v drugi ligi pa imajo sodnika Zdravka Maržiča in Borisa Chvatala. Kako sodijo ostali jugoslovanski vaterpolski sodniki, se je objektivna kranjska »publika« lahko prepričala sama na letnem bazenu. Skušali bomo oceniti vseh pet sodnikov, ki so vodili srečanja v kranjskem bazenu. TRIGLAV : KOPER — Ljubljančan Medvedič v slovenskem derbiju ni imel težkega dela, kljub temu pa ni zadovoljil, saj je imel precej napak, ki pa niso vplivale na rezultat. Pozna se mu, da je na tekmo prišel nepripravljen. TRIGLAV : JEDINSTVO (ZADAR) — Sodnik Kopriv-nikar (Reka) je sodil »malo meni, malo tebi«, tako da na koncu, če pogledamo statistiko izključenih igralcev, je bil domačin prevečkrat izključen. Tudi njemu se pozna, da še ni sodil v letošnji sezoni. TRIGLAV : SOLARIS (ŠIBENIK) — Mednarodni sodnik li'kovič (Zagreb) je proti Solarisu v pošteni igri obeh nasprotnikov solidno »odpis-kal« tekmo, saj ni imel težkega dela. TRIGLAV : RIVIERA (DJENOVIĆI) — S svojo drugo tekmo je Ivkovič v Kranju sodil v želji, da se ne zameri gostom. Zato je oškodoval Tri-glavane ter ni upravičil reno-meja mednarodnega sodnika in solidnega sojenja iz prve tekme. TRIGLAV : BORAC (KOTOR) — Drugi zagrebški arbiter Sardelič se je izgubil že po dveh četrtinah. Je poznan vaterpolski delavec Hrvatske in ni izrazit sodnik. Vsako leto odsodi le po dve tekmi in se mu pozna na kvaliteti in nepripravljenosti, saj njegovo sojenje ne spada v drugo zvezno ligo. TRIGLAV : MLADOST (BIJELA) _ Dolgoletni vaterpolski sodnik Beograjčan Grkinič je pred rekordnim obiskom gledalcev sodil po knjigi pravil. To je bilo predvsem všeč polnemu avditoriju, saj mu skozi vso tekmo niso priredili »žvižgalnega koncerta«, kot smo bili vajeni v prejšnjih tekmah od gledalcev, ki dobro poznajo vaterpolsko igro. Težko je oceniti Grkini-ća, kljub odličnemu pravilnemu sojenju. Sodil je le eno tekmo in to v kranjskem bazenu, kako pa bi sodil v Bijeli, bi lahko razmišljali. D. Humer Načelnik komisije za vzgojo in izobraževanje ing. Danilo Skerbinek nam, je v dopisu z dne 5.4. 1973 sporočil, da je prof. Dana Oblak na strokovnem seminarju za prosvetne delavce-fizkulturnike, ki je obravnaval misel o planinstvu v srednjih šolah, izrazila željo za ustanovitev planinske skupine v njihovem šolskem centru. Prosil nas je tudi, da se z njo povežemo in ji po svojih močeh pomagamo. Seveda je bilo naše društvo veselo, da je vznikla želja po sodelovanju pri njih samih. Ni pa bilo rečeno, da želi imeti samostojno društvo. Ce je najem karavle na Zelenici in njena preureditev v planinski dom edinh razlog, da se je rodilo planin-! sko navdušenje, smatramo te momente za silno Šibke, zlasti za ustanavljanje samostojnega planinskega društva. Zakaj tako zelo cepimo naše sile? Poleg našega, že starega društva, obstoji tudi mlado društvo ZP ISKRA. Bomo s to prakso nadaljevali? Bo vsaka naša šola ustanavljala svoje društvo, če ji bo uspelo dobiti svojo streho? Statut Planinske zveze Slovenije pravi, da ob morebitnem razformiranju društva preidejo njegova osnovna sredstva kot ostala sredstva pridobljena na ime planinstva v last Planinske zveze. Kako bo v tem primeru, ker je najemni-ški lastnik šola in ne društvo? ^ Naš mladinski odsek je na svoji seji obravnaval vprašanje novega društva v Kranju in vidi v njem le razbijanje enotnega planinstva v Kranju. Želimo sodelovanja z vašo mladino in mentorji v vseh oblikah dela, ki jih je začrtala v svoj program mladinska komisija pri PZS, ne samo v priložnostnih akcijah. Želimo tako tesno povezavo zlasti z mentorji, kot jo imamo z mentorji na osnovnih šolah. Le na ta način upamo v rast planinstva v srednjih šolah. V maju so se zbrali predstavniki gorenjskih planinskih društev v Bohinjski Bistrici in izrekli negativno mnenje o ustanavljanju samostojnih PD na šolah iz prav istih razlogov kot to izraža naše društvo. Toda novo društvo »šolski center ISKRA« se je že rodilo, že obstaja in začenja z delom. Ker živimo na teritorialno zelo ozkem prostoru, ker se dnevno srečujemo, ker bi morali biti naši cilji skupni, zato naj bodo skupne tudi naše želje: uspešno sodelovanje — brez rivalstva in uvajanja negativnih individualnih interesov, ki bi mogli skruniti planinsko ideologijo pogojeno z idealizmom, kot družbenimi načeli. Ob vsem tem lahko Se dodamo, da je Že preizkušeni pogoj za učinkovitejše delo, kakor tudi uspehe tudi v planinstvu le integracija. Ce so naši sosedje za resnično planinsko dejavnost, bodo naše mnenj« sprejeli. Planinsko društvo KRANJ Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah Letos največji uspehi rokometa v Škofji Loki »Do leta 1964 ni bilo v Sk. Loki ničesar, kar bi spominjalo na rokomet. Tega leta pa pošlje gimnazija svojega srednješolca Radovana Ojdaniča na trenerski tečaj in le-ta začne trenirati rokomet v okviru TVD Partizan. V sezoni 1964/65 so fantje že tekmovali v takrat še enotni gorenjski ligi. Naslednje leto je bil ustanovljen rokometni klub Sk. Loka in občina je dala prve dotacije v znesku 1500 din. Občinske dotacije so se zviševale in so znašale 1. 1971 že 7.7(X) din; pripomniti je treba, da znašajo toliko še danes. Med leti je prišlo skoraj do kompletne zamenjave igralcev. Vsa leta od ustanovitve vodijo klub amaterski trenerji, šele na pomlad 1972 je bil nastavljen Jaro Kalan kot profesionalni trener, vendar opravlja to funkcijo le pol leta. L. 1969 je postal pokrovitelj kluba tovarna klobukov Šešir iz Šk. Loke. Letošnje dotacije za klub znašajo: občina 7700 din, namensko za trenerja še 10.000 din, tovarna Šešir 4000 din, vsa ostala sredstva pa si prislužijo rokometaši sami, in to okoli 25.000 din. Največji vir dohodkov so moto dirke in izseljenski piknik. Nekaj malega dobijo še od članarine in vstopnine od tekem. Ves čas je problem denar in funkcionarji, saj so največkrat to kar igralci sami. V sezoni 1971/72 je bil Šešir gorenjski prvak in na kvalifikacijah za vstop v LCRL je tudi osvojil prvo mesto. Takrat je prevzel mesto trenerja Igor Stupnišek, sicer selektor slovenske mladinske reprezentance in trener RK Kamnik. Ob novem letu mu je potekla pogodba, vendar je delal s klubom dalje, izključno zaradi svoje dobre volje in prijateljstva, ki se je razvilo med igralci in njim. Uspehi so bili kmalu vidni in Šešir je svojo prvo tekmovalno sezono v LCRL končal na presenetljivem 3. mestu, z enakim številom točk kot drugouvrščeni, le s slabšo razliko v zadetkih. Jeseni bo zagotovo odšel od kluba trener Stupnišek, ker pogoji zanj še vedno niso izpolnjeni, nekaj igralcev gre služit. vojaški rok, drugo leto ne bo več moto dirk in piknika, torej ne bo več sredstev, zato bo edini cilj obstanek v ligi, potem bomo pa še videli,« je končala svojo pripoved Smiljana Oblak, sicer predsednica UO in dolgoletna roko-metašica. I. Novosel V DELOVNA SKUPNOST ČP GORENJSKI TISK KRANJ DE TISKARNA r a „z g 1 a š a prosto delovno mesto elektromehanika Delo je na dve izmeni. Prijave na razpis oddajte pismeno v tajništvo podjetja do sobote, 21. julija 1973. Po prvem delu vodi BeksI Končan je spomladanski del tekmovanja v gorenjski košarkarski ligi. Presenetljivo pa je v vodstvu kranjski Beksl, ki je z nekaterimi dobrimi igrami premagal favorite. Na drugem mestu so mladinci Triglava z enakim številom točk. Mladi igralci Triglava so po zelo slabem začetku v nadaljevanju zaigrali odlično in dosegli pet zaporednih zmag. Poleg tega pa imajo še tekmo manj, ker je bila tekma zadnjega kola med Triglavom B in Gorenjo Cariniki v nogometu V soboto, 7. julija, je bilo na Jesenicah na igrišču pod Mežakljo že tradicionalno srečanje carinikov Jugoslavije, Avstrije in Italije. Cariniki so tekmovali v nogometu. V prvi tekmi med Jugoslavijo in Italijo je zmagala italijanska ekipa z rezultatom 3:1. Za Jugoslavijo so nastopili: Škerjanc (Sretenovski), Lusič, Skušek, Jovanovič, Zeni, Ra-šič, Kamšek, Gorjanc, Jerinič, Pavlič in KJinar (Ivanovič). v drugi tekmi je jugoslovanska ekipa premagala avstrijsko z rezultatom 2:1. V tekmi Avstrija : Italija je zmagala italijanska ekipa in tako osvojila prvo mesto ter prehodni pokal. Druga je bila ekipa Jugoslavije in tretja Avstrije. S takimi športnimi srečanji postaja prijateljstvo še tesnejše. Deseto tradicionalno srečanje bo prihodnje leto v Arnoldsteinu v Avstriji. D. Sretenovski vasjo zaradi naliva preložena na jesen. Tudi Gotik, Šenčur in Radovljica bi se lahko znašli na vrhu, če ne bi izgubili nekaj nesrečnih tekem. Na splošno pa lahko rečemo, da je kvaliteta moštev letos zelo izenačena, kar nam pove tudi razlika v toč~-kah med prvim in osmim, ki znaša le 4 točke. Na splošno pa lahko rečemo, da je kvaliteta moštev letos zelo izenačena, kar nam pove tudi razlika v točkah med prvim in osmim, ki znaša le 4 točke. Rezultati zadnjih treh kol — 7. kolo: Trhle veje : Sava B 66:63, Gotik : Gorenja vas 0:20 b. b., Beksl : Radovljica 85:39, Triglav B : Kla-divar 68:66, Šenčur prost; 8. kolo: Radovljica : Triglav B 60:87, Gorenja vas : Gotik 68:70, Šenčur : Trhle veje 75:64, Kladivar prost; 9 kolo: Gotik : Šenčur 44:34, Beksl : Sava B 40:39, Kladivar : Radovljica 62:63, Triglav B : Gorenja vas preloženo, Trhle veje proste. Lestvica: Beksl Triglav B Gotik (— 1) Šenčur Radovljica Kladivar Gor. vas Trhle veje Sava B V lestvici Triglav B : veje : Gotik. 8 5 3 445:367 10 7 5 2 421:419 10 7 5 2 367:360 9 8 4 4 459:434 8 8 4 4 471:489 8 8 3 5 589:529 6 7 3 4 339:356 6 7 3 4 403: ?2 6 8 2 6 43r * 4 nista upoštev «,ekmi Gorenja vr a Trhle >. Ažman 15 JH \ °dovodni stolp : Radovljica s 17:7(4:2,5:3,4:1,4:1) da, 0venska vaterpolska liga, gle-(K'cev 300, sodnik B. Balderman veX?d<> vodni stolp: Torkar, Pod-VPrx, • Avsec 1, Kompare, Žun, C^ovič 3, Hlebec, Pogačar, An- Blagotivšek, Rebolj 13. Žr^dovljica: Zupan, Marinček, Hi c' Selan 5> Artiček, Levičnik 1, Pe^elj, Ravnikar, Mandeljc 1, ftadovljičani so tudi to pot v Kra/ hj, 'zgubili s kranjskim predstav-Kor^ kljub borbenosti. Slovan : Triglav 110:13 s (0:2,0:4,0:3,0:4) W0Venska vaterpolska liga, letni »v Kranju, gledalcev 300, TVk Alujevič (Celje). 1, k/u 11: Cermelj, Z. Malavašič H 4> M. Planinšek, R. Planin-Mekuc ar l> Calič 3> Kraševec 1, eK- Stariha 3, Delavec. -- Jutri premiera Visoške kronike Na novem odprtem prizorišču sredi vrta loškega gradu se bodo člani amaterskih dramskih družin iz Škofje Loke in okolice jutri, v nedeljo, 15. julija, ob 20.30 občinstvu predstavili s" premiero drama-tiziranega Tavčarjevega dela »Visoška kronika«. Režiser je — kot že leta 1963 in 1952 — domačin Polde Polenec. Glavne vloge tolmačijo Anica Štre-kelj (Agata), Marija Tolar (Margareta), Vinko Primožič (Polikarp), Edi Sever (Izidor), Rudko Finžgar (Jurij), Slavka Primožič (Pasaverica) in Pepe Guzelj (hlapec Lukež), sodeluje pa še okrog sto nastopajočih. Izdelavo scene so zaupali inž. arh. Viktorju Molki, ki je s svojimi originalnimi zamislimi pred desetimi leti navdušil številne gledalce. Ker so tudi številni igralci isti, lahko upravičeno pričakujemo reprizo takratnih nadvse uspešnih poletnih prireditev, (-ig) v.___ Ker je ostalo v tovarni IBI v Kranju po požaru precej neuporabnega bomba' ža,je kmet Peter Sajevic iz Mlake dovolil, da navozi tovarna IBI odpadli i" še tleči bombaž na njegov travnik ob cesti na Golnik. Bombaž je namrej izredno dobro gnojilo. Zanj so se kasneje zanimali tudi kmetje od drugo**' vendar so v tovarni menili, da tlečega bombaža ne bi razvažali preveč daleC naokrog. Peter Sajevic je z bombažem zravnal tudi nekatere kotanje n" travniku, (/k) — Foto: D. D. Priznanja Zveze mladine na Jesenicah Pri občinski konferenci ZMS Jesenice so za letošnje šolsko leto razpisali že tradicionalno tekmovanje za najboljšega učenca, dijaka, najboljši osmi razred osnovnih in srednjih šol v občini. Posebna komisija je pregledala vse predloge,' točkovala in nazadnje sklenila, da podeli knjižne nagrade, denarne nagrade in priznanja« 500 dinarjev sta prejela 8. razred iz Mojstrane in 8. razred iz Kranjske gore. Denarno nagrado v višini 500 dinarjev je prejel tudi 4. a razred jeseniške gimnazije in 2. a razred tehnične srednje šole Jese- Izlet upokojencev Almire Ob 25-letnici Almire Radovljica so samoupravni organi podjetja pripravili več prireditev in srečanj tudi za nekdanje že upokojene delavce. Različna srečanja se bodo vrstila vse do septembra, ko bo osrednja slovesnost. V četrtek, 12. julija, je 54 upokojencev odšlo na celodnevni izlet po partizanskih krajih Dolenjske. Obiskali so Kočevski rog — bazo 20, Podturn, Toplice, Žužemberk in še nekatere druge kraje. JR. Poleg razredov so podelili priznanja mentorjem nagrajenih razredov ter več nagrad učencem srednjih 'n osnovnih šol. D. S- Pohod slovenskih žele-zarjev na Triglav Komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu železarne bo tudi letos organizirala }e tradicionalen pohod železarjev združenega podjetja slovenskih železarn na Triglav. P°" vodstvom gorskih reševalci in vodnikov, članov Planin' skega društva Jesenice, se bodo danes, 14. julija, iz veC smeri in razdeljeni v več skupin podali na Triglav, \ nedeljo pa se bodo zbrali Prl v Kovinarski koči v Krmi, kjer bo za vse udeležence pohoda organiziran piknik in brezplaČ' no okrepčilo. Na pikniku sodeloval tudi pihalni orkester jeseniških železarjev. D.^* Če bi Miloša Mlejnika novali »talent, ki veliko obe*8^ j bi mu pravzaprav storili krivi® ' 26-letni Škofjeločan je namre® zadnjih treh, štirih sezonah j postal glasbenik, čigar ime ne J pomeni in ki so ga veseli P°v9:|i kjerkoli gostuie. O dosedanl , koncertih svetlolasega violon^ lista ni še noben strokovnj { pisal ali govoril drugače ^a*. j j v superlativih. In Mlejnik igranje, saj sta čelo in lok "J^n va največja, nikdar pote&e t strast. Ob instrumentu Pr jo poprečno po šest, včasih pa c po deset ur dnevno. ^ . ,r; Potem ko je pomladi 1^70 * jI čal Akademijo za glasbo v Ljubu .^j,j se je posvetil specialnemu P^pU plomskemu študiju pri prof. ^ ^o Bajdetu ter ga pred kratkim uSJwh' zaključil. Hkrati obiskuje J^ufo schule fiir Musik v Kolnu; pod s nim vodstvom prof. Siegfrieda J meja, ki kot vrhunski čelist-vii"1^ za zdaj v svetu nima sebi doras A »nasprotnika«, sleherni s.erTlutev" približno mesec dni vadi najzan nejše prvine obvladovanja ^ ^ Čez dobro leto bo osvojil največ ,, lahko šole nudijo reproduktivn umetniku. In potlej? v j »Potlej grem v JLA,« ie smehom povedal naš sobeseo : A kdor misli, da bodo nadarjenemu mladeniču napori, ki čakajo ? j< povzročili kakršnekoli večje preglavice, je v zmoti. »Mišo« n^1 r.jjl bližno ne ustreza podobi klasičnega glasbenika. Ni niti suhljat*^,j upognjen, niti bledikav, kratkoviden ali bolehen, temveč posta ^j širokih ramen, zagorel in poln prekipevajočega zdravja. Pr°s l(jb'' I najraje posveti smučanju, plavanju, veslanju in orodni telov ^^! kajti »muziciranje zahteva psihično in fizično krepkega, uravno nega človeka,« pravi sam. j Toda vrnimo se k Mlejniku-čelistu. V svojem repertoarnem trenutno 20 solo sonat in 10 koncertov v orkestralni izvedbi — da k ' gt* skladb niti ne omenjamo. Delček tega obsežnega opusa namerava 4. a Lffl11 med samostojnim večerom v kapeli loškega gradu predstaviti tudi dom'.^t j občinstvu. Vendar bo zanj bližnji nastop pred rojaki le dobrodošel '^/f^ch^ okviru priprav na tradicionalno mednarodno prireditev »ARD« v v ?/vez J (od 4. ao 20. septembra), ki v prestolnico Bavarske privabi največje gjifl koncertnih odrov sedanjosti. No, Miloš navzlic hudi konkurenci in h, sodnikom ne čuti nobene treme. Dobro ve, kaj hoče. Čeprav Šele z e • kariero, so stene okusno opremljene sobe sredi Mestnega trga „ štirimi dragocenimi odličji: eno je tretja nagrada, osvojena leta 1969. . ^ I čanju mladih jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Zagrebu (prvih dv ^ podelili!), drugo diploma za priborjeno srebrno odličje na MendellsohntV festivalu gojencev vseh glasbenih visokih šol ZRN v Berlinu (197^)> diploma zmagovalca lanskega Forsterjevega bienala v Kolnu in četrt ^ nagrada s tekmovanja glasbenikov SFRJ, februarja letos v Zagrebu- *\aj v^ naj povemo, da je bil Mlejnik edini udeležerjec zagrebške revije, kot 96 odstotkov možnih točk in osvojil najvišje odličje. Torej mu pnP , slov absolutno najuspešnejšega. „ , ^ »Bi mi zaupal, kakšni so tvoji bolj dolgoročni načrti,« sem vprašal nje" ... vofiK »Kot svobodni glasbenik-solist se mi v Jugoslaviji ne posebno svetla prihodnost. Najbrž bom prisiljen sprejeti sodel ) v radijskem orkestru ali v filharmoniji. Glasbena omika naših J pač takšna, da bi kot popevkar precej bolje shajal.« e\j Milan Pivk, (45), doma iz Bohinja: »Šofer sem že 17 let, od tega sem 7 let zaposlen pri škofjeloškem Transturistu kot voznik avtobusa. Prevažam potnike na progi Bohinj—Ljubljana— —Bohinj. Vozim tudi na turističnih potovanjih in sem skupaj z gosti prekrižaril že skoraj vso Evropo. Delovni čas? Delamo kot zahteva vozni red: dopoldne, popoldne, zvečer. Zato tudi redne prehrane skoraj ne poznamo. Poleg tega pa je vožnja iz leta v leto bolj naporna. Naše ceste niso najboljše, število vozil pa naglo narašča. Najteže je poleti, ko jih dobesedno preplavijo vozila gostov iz tujine. Zato menim, da je zahteva za skrajšano delovno dobo šoferjev popolnoma upravičena. Štirideset let za volanom zdržijo le redki.« mmmm Franc Jelovčan (28), doma iz Mač pri Preddvoru: »Sem voznik službenega vozila pri Ljubljanski banki — enota Kranj. V glavnem prevažam pisarniški material. Moj delovni čas je enak delovnemu času vseh bančnih delavcev. Popoldneve, razen srede, imam proste, prav tako sobote in nedelje. Tudi z zaslužkom sem zadovoljen, čeprav se je zaradi hitrega naraščanja cen v zadnjem času nekoliko zmanjšal!« L. Bogataj • Turistično društvo Sovodenj v Poljanski dolini pripravlja za jutri popoldan zanimivo etnografsko prireditev »Praznik koscev« Nova Oselica nad Poljansko dolino bo jutri, v nedeljo, 15. julija, prizorišče privlačne turi-stično-etnogcafske prireditve, ki so ji njeni pobudniki, člani turističnega društva Sovodenj, dali naslov »Praznik koscev«. Dogodek obeta postati tradicionalen, saj ga organizirajo že drugič po vrsti. Osnovni cilj Sovodenj-čanov je prikazati obiskovalcem, kako so okolišani v preteklosti opravljali košnjo, kakšno orodje so uporabljali in kaj vse je bilo takrat v navadi med kmeti. Košnja je namreč včasih predstavljala enega najnapornejših poletnih opravil. Ko se je seno znašlo v kozolcih, varno spravljeno in zaščiteno pred dežjem, so imeli gospodarji večjih posestev navado pripraviti »pokošnico«. Dobra večerja, za-beljena z ocvirkovico, in pijača sta utrujenim možem in ženam povrnili moči, muzika pa jih je dvignila na noge, da so prešerno zaplesali po podu. Zabava je včasih trajala prav do zore. No, vse to in še kaj zraven bodo gostitelji znova potegnili iz ropotarnice pozabe. Prišlekom obljubljajo poleg tekmovanja najbolj spretnih koscev, poleg grabljenja, sestavljanja kopic in »butar«, nakladanja na voz. in spretnostne vožnje z volovsko vprego prikazati tudi šega-ve običaje in norčije, s katerimi so si fantje in dekleta lajšali naporni delavnik. Radi bi, skratka, oživili vzdušje v poljanskih vaseh, vzdušje starih časov, ki je danes le daven spomin. Pri zaključnem rajanju pod lipo pa bosta glavno besedo imela ansambel »Tabor« iz Gorenje vasi in ansambel »Saje« iz Kanade. Kdor torej ne ve, kako bi kar najprijetneje končal vikend, naj jo mahne v Sovodenj. Zagotovo mu ne bo žal. (-ig) Vozniku se pobeg ni posrečil Marija Kerštajn (1936) iz Kranjske gore je šla v četrtek, 12. julija, pravilno po levi strani ceste proti Kranjski gori. Takrat je pripeljal nasproti neznani voznik osebnega avtomobila fiat 750 krem barve, ki je v desnem ovinku prehiteval kolono vozil in pri tem zbil Marijo Kerštajn, ki je bila lažje ranjena. Neznani voznik na kraju nesreče ni počakal, temveč je odpeljal proti Vršiču. Delavci milice so kmalu ugotovili, da bi bil pobegli voznik lahko Vladimir Božič (1950) ? Jesenic. V četrtek zvečer se je tudi sam javil na postaji milice na Jesenicah, ker mu je mama povedala, da so ga miličniki že iskali. Na milici je povedal, da se mu je zdelo, da je žensko zadel v torbico, njegov brat, ki je bil z njim v avtomobilu pa je menil, da sta Marijo Kerštajn zbila po tleh. Vendar na kraju nesreče nista počakala. Božič je namreč poklicni voznik in se je zavedal, da je bil poldrugi kozarec konjaka, ki ga je po pripovedovanju spil v Mojstrani, preveč! Da bi onemogočil zasledovanje in iskanje, sta z bratom zavila prek Vršiča proti Gorici in spotoma ročno popravila razbiti blatnik! Voznik Vladimir Božič je včeraj zjutraj nesrečo, ki jo je povzročil, priznal. -jk Priprave na občinski praznik Radovljice Komisija za proslave in prireditve pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica je ta teden pregledala programe vseh prireditev za letošnji občinski praznik. Sklenili so, da se bo letošnje praznovanje v okviru občinskega praznika začelo že navečer dneva vstaje — 21. julija, s promenadnim koncertom godbe na pihala iz Gorij na Bledu in z velikim tradicionalnim ognjemetom z blejskega gradu. Številne kulturne, športne in druge prireditve pa se bodo potem vrstile vse do 8. avgusta. Slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili občanom in delovnim organizacijam priznanja in plakete, bo 3. avgusta. Razen tega pa bo več prireditev pripravilo tudi radovljiško gasilsko društvo, ki praznuje 90-letnico obstoja. Program vseh prireditev bodo v občini objavili prihodnji teden. JR Srečanje nepokretnih invalidov Kranjska podružnica telesnih invalidov bo v soboto, 21. julija, ob 15. uri pripravila v Dupljah pri Trnovcu srečanje za vse nepokretne in.težko pokretne invalide — člane podružnice. To bo prvo takšno srečanje nepokretnih in težko pokretnih invalidov na Gorenjskem, ki jih je v kranjski podružnici včlanjenih 28. Zbor za vse povabljene bo pred zdravstvenim domom v Kranju, od tam pa jih bodo prepeljali v Duplje, kjer jih bodo seznanili z delom in s programom kranjske podružnice telesnih invalidov in pogostili. V kulturnem programu bodo nastopili pevski zbor iz Dupelj in učenci osnovne šole. Pokroviteljstvo nad prvim takšnim srečanjem je prevzela kranjska podružnica Ljubljanske banke. A. Z. Včerajšnji dan je bil praznik šoferjev in avtomebanikov. Praznujejo ga v spomin na 13. julij 1943. leta, ko so prve motorizirane enote partizanske vojske sodelovale pri napadu na Žužemberk in Turjak. Kljub prazniku pa je bil za večino tistih, ki naj bi praznovali, dan prav tako delaven kot vsi drugi. Morda so delo prekinili le za uro ali dve, da so odšli na proslavo v podjetje ali celo prejeli nagrado za visoko število prevoženih kilometrov in vzorno vožnjo. Pred praznikom smo se pogovorili s tremi šoferji: o njihovem delu, delovnem času, zaslužku in počitku. Zdravko Štamcar, (38), doma iz Tržiča: »Osem let sem vozil trans-turistov avtobus. Imam družino in prav ob nedeljah in praznikih, ko bi bili lahko skupaj, so šoferji avtobusov najbolj zaposleni. Zato sem se odločil za samostojno obrt — avto-prevozništvo. V sodelovanju s podjetjem Vektor Ljubljana prevažam izdelke in material ža Iskro in Savo. Prost sem skoraj sleherno popoldne in tudi ob koncu tedna. Pa še zaslužek je boljši.«