56 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Problemi izvajalcev dodatne strokovne pomoči v pomurskih vrtcih Izvajalci dodatne strokovne pomoči (DSP) svoje delo pogosto opravljajo v različnih ustano- vah in krajih. Običajno so zaposleni v eni ustanovi, njihovo delo pa poteka na več šolah in vrtcih. Pogosto so te ustanove zelo oddaljene med seboj, zaradi česar izvajalci DSP pora- bijo daljši čas za premostitev razdalj, kar lahko vpliva na strokovno dejavnost. Pomurje, severovzhodna regija v Sloveniji, je precej oddaljeno od večjih središč, kjer so kontinuirano organizirane oblike zgodnje pomoči (z ustrezno diagnostiko, timsko obravnavo) za otroke s posebnimi potrebami (OPP). Raziskava je zato usmerjena v problematiko izvajalcev DSP v tej regiji. Izvajalci v Pomurju namreč zaznavajo največ težav na področju elementov časovno-prostorske organizacije dela, zaradi česar lahko prihaja do manjšega sodelovanja med različnimi strokovnjaki in starši. Monika Hamler, mag. prof. spec. in reh. ped., Osnovna šola IV Murska Sobota, in doc. dr. Erna Žgur, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani UVOD V Sloveniji, ne le v Pomurju, se dogaja, da so izva- jalci DSP zaposleni v eni ustanovi, svoje delo pa opravljajo na več šolah ali vrtcih. To ni slabo, če ne bi med temi ustanovami obstajala velika oddalje- nost. Pot med eno in drugo ustanovo, ki jo morajo izvajalci DSP prevoziti, je predolga, zato prijaha do zamud, težav s prevozom …, kar vpliva na samo iz- vedbo dela. Naloge izvajalcev DSP Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potreba- mi (2011) omogoča inkluzivno izobraževanje OPP. Ustanove OPP omogočijo strokovno pomoč za premagovanje ovir, primanjkljajev oz. motenj, ki jo nudijo različni strokovnjaki v obliki individualne ali skupinske DSP. Različne države imajo močno razvito inkluzivno iz- obraževanje OPP, kar navaja več avtorjev (Webster in Blatchford 2013; Romero-Contreras, Garcia-Ce - dillo, Forlin in Lomeli-Hernandes 2013). Podobno stanje je tudi pri nas, raziskave (Opara 2010; Vršnik Perše 2017; Žgur 2018) kažejo, da se vse več OPP v predšolskem obdobju vključi v inkluzivne progra- me za predšolske otroke. M. Bartoňová (2015) izpostavlja cilje izvajalcev DSP, to je popolna podpora OPP v njihovem razvoj- nem procesu. Tako se spodbuja otrokovo učenje, kar pozitivno vpliva na razvojne primanjkljaje. Da se te ustrezno prepozna, je pomembno opazovati otroka v različnih igralnih in drugih dejavnostih s področja predšolskih vsebin in tudi v dejavnostih iz vsakdanjega življenja. Opazovanje naj bo siste- matično in kontinuirano, usmerjeno na izbrana, izpostavljena področja otrokovega funkcioniranja. Izvajalci DSP se v vrtcu prilagajajo značilnostim organizacije, vsakodnevni rutini otrok, upoštevati morajo čas za skupinske in individualne dejavno- sti, za otrokov optimalni čas za počitek, hranjenje in vrstniško vključevanje. Potrebno je usklajeno dogovarjanje glede urnika izvedbe DSP, da v čim večji meri upošteva otrokove zmožnosti ter se pri- lagaja planiranim dejavnostim vrtca. Prav tako je potrebno uskladiti tudi dejavnosti več ustanov, torej vseh tistih, v katerih izvajalci DSP opravljajo svoje strokovno delo. Zato je včasih težko ustreči vsem željam in pričakovanjem glede sodelovanja na raznih timskih in drugih organiziranih sestan- kih, ki so del dejavnosti vrtca. Katere ovire najpogosteje izpostavljajo izvajalci DSP Izvajalci DSP se pri svojem delu srečujejo z različ- nimi ovirami, ki lahko vplivajo na kakovost izved- be njihovega dela. Nekatere omejitve posegajo na področje organizacije dela. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (2007) opredeljuje tedensko delovno obveznost iz - vajalcev DSP, ki znaša 22 ur na teden. V njem ni 57 Didakta določeno število ustanov, v katerih bi dnevno ali tedensko izvajali DSP. To je lahko problematično, saj delo na več ustanovah, ki so med seboj precej oddaljene, zahteva več prilagajanja, dobro organi- zacijo in več vožnje. Ta se skoraj po pravilu opravlja z lastnim vozilom, saj ustanove, kjer so zaposleni, ne razpolagajo s prostimi vozili, namenjenimi po- trebam izvajanja DSP. Izvajalci DSP v primerjavi z delavci, ki delajo le na eni ustanovi, preživijo veliko več časa v avtomobilu. Zaradi daljše vožnje in izvajanja DSP v različnih ustanovah je tako težje uskladiti medsebojno so- delovanje s starši in strokovnimi delavci. To lahko vpliva na pomanjkljivo izmenjavo dnevnih infor- macij o otroku, njegovem sodelovanju, počutju ter drugih informacij, pomembnih za nemoteno delo. Sprotna izmenjava informacij, ki se nanašajo na načrtovanje predvidenih aktivnosti (izletov, vo- denih dejavnosti …), v katere je vključen otrok, je pomembna sestavina sodelovanja s starši. Pogo- sta dilema izvajalcev je tudi realizacija ur DSP (v skladu z odločbo o usmeritvi otroka). Ta je lahko problematična, če med njimi in ustanovo, v kateri se DSP izvaja, ne poteka redno medsebojno obve- ščanje o prisotnosti oz. odsotnosti OPP. Pretočnost informacij je nujna tudi, ko gre za predhodno sporočanje otrokove odsotnosti na dan obravnave. Ta informacija je za izvajalce DSP pomembna, da si lahko organizirajo delo in pred- viden čas prihoda v ustanovo. Lahko tudi bolje iz- koristijo čas, načrtovanje ter izvedbo dejavnosti s tistimi OPP, ki so prisotni v vrtcu. Redno medse- bojno obveščanje prepreči izpad predvidenih ur DSP ter zagotovi lažjo in optimalno izvedbo. Naslednja ovira izvajalcev DSP so tudi primerni prostori, v katerih se izvaja njihova dejavnost, saj je v vrtcih pogosto prostorska stiska, manj je stalnih prostorov za izvedbo DSP. Sem spada še potreb- na administracija (poročila, vodenje evidence …), ki vzame precej časa in ne prispeva k poglobljeni obravnavi OPP, ter načrtovano sodelovanje s star- ši, s strokovnimi delavci (razgovori, timski sestanki, priprava, izvedba in evalvacija individualiziranega programa), z drugimi strokovnimi delavci in vod- stvom obeh ustanov. Predšolski programi V skladu z večjim poudarkom integrativnih in in- kluzivnih oblik izobraževanja in zagotavljanja večje enakosti, dostopnosti ter vključenosti vseh otrok, ne glede na primanjkljaje, se povečuje število otrok, vključenih v organizirane predšolske programe (Žgur 2018). B. Ogričevič, J. Gartner in D. Štern (v Str- le 2013) izpostavljajo, da je v predšolskih oddelkih s prilagojenim izvajanjem in DSP poudarek na zgo- dnji obravnavi in interdisciplinarnem pristopu ter prepletanju dela vseh članov tima za dosego cilja. E. Žgur (2017) navaja, da je pri zgodnji obravnavi OPP potrebno nameniti pozornost dejavnostim predšolskega kurikula (spodbujanje igre, kasneje učenja). Vsebine predšolskega kurikula se nevsiljivo in v večji ponovitvi prepletajo z otrokovimi individu- alnimi razvojnimi cilji, kar vodi v spodbujanje opti- malnega razvoja. Delo v predšolskih programih je timsko in povezo- valno. Vsak član tima pomembno prispeva k sku- pnemu cilju (spodbuditi otrokovo napredovanje). Učinkovitost pomoči OPP je odvisna tudi od uspe- šne komunikacije med sodelavci in timskim delom (Marshall in sod. 2013). Na otrokov razvoj pomembno vpliva tudi časovni vidik izvedbe DSP. Pomembno je, da se čim bolj približamo otrokovemu bioritmu. Ker gre za majh- ne otroke, poteka večina izvajanja DSP v dopoldan- skem času, in sicer v obliki skupinske ali individu- alne pomoči. Izvajalci DSP vodijo otroka k razvoju potrebnih senzomotoričnih in akademskih sposob- nosti ter veščin, potrebnih za vsakodnevne naloge, ki so del zorenja. Spremljajo tudi otrokov napredek ter o tem seznanjajo starše in druge strokovne de- lavce, zato je delo izvajalcev DSP iz razvojnega vidi- ka ključno za pravočasnost prepoznave in pričetka izvajanja sistematične pomoči. Z zgodnjim prepo- znavanjem težav lažje dosežemo odpravo razvoj- nih primanjkljajev, saj je tako terapevtska kot tudi specialno-pedagoška, psihološka ter logopedska obravnava učinkovitejša, ko primanjkljaj še ni trajni del nevrološke strukture (Žgur 2017). Raziskovalni problem Vrtec postaja s svojimi programi vedno pomemb- nejši pri uresničevanju ciljev edukacije (Buckrop, Roberts in LoCasale-Crouch 2016). Predšolsko ob - dobje je obenem čas, ko otrok prehaja v vse ve- čjo interakcijo z vrstniki in odraslimi. Prvi doživeti uspehi in pozitivne izobraževalne izkušnje so zato pomembni za razvoj otroka. V tem obdobju je tako nekatere razvojne težave OPP mogoče odpraviti ali omiliti z intenzivno in pravočasno vodeno obrav- navo. Pomembno pa je tudi sodelovanje izvajalcev 58 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Ocena (N %) Trditev 1 2 3 4 5 N M SD Staršem posredujem napotke za delo z otrokom. 0,0 4,8 0,0 23,8 71,4 21 4,62 0,74 Sodelujem na roditeljskih sestankih in pogovornih urah v vrtcih. 33,3 33,3 0,0 23,8 9,5 21 2,43 1,43 Do sodelavcev v vrtcu čutim pripadnost. 4,8 14,3 9,5 42,9 28,6 21 3,76 1,18 DSP zajema samo nepo- sredno delo z otrokom. 19,0 23,8 0,0 38,1 19,0 21 3,14 1,49 Ogovori izvajalk DSP na trditve s področja časovne organizacije Legenda: N % – delež v % po vrstici, N – število veljavnih odgovorov, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon DSP in drugih strokovnjakov pri prvih pozitivnih iz- obraževalnih izkušnjah OPP. Raziskava, ki sva jo avtorici izvedli, se zato osredoto- ča na identificiranje nekaterih časovnih in prostor- skih vidikov organizacije dela izvajalcev DSP v Po- murju, ki svoje delo izvajajo v več ustanovah. Želeli sva raziskati, ali razpršenost njihovega dela na več ustanov vpliva na vsakodnevno sodelovanje s starši in strokovnimi delavci. Vzorec V raziskavi je sodelovalo 21 izvajalk DSP, ki so reše- vale individualno oblikovan anketni vprašalnik. Od 21 jih je bilo 16 (76,2 %) specialnih in rehabilitacij- skih pedagoginj ali defektologinj, 2 (9,5 %) sta bili inkluzivni pedagoginji, po 1 (4,8 %) pa: vzgojiteljica, socialna pedagoginja in profesorica pedagogike in sociologije. Tri izvajalke DSP (14,3 %) so zaposle - ne samo v vrtcu, 18 (85,7 %) pa jih je zaposlenih v drugih ustanovah, pri čemer delo opravljajo v več vrtcih. Za vrednotenje odgovorov na izbrane trdi- tve sva uporabili 5-stopenjsko Likertovo lestvico strinjanja. Statistična obdelava podatkov Podatke sva analizirali s pomočjo programa SPSS, v nadaljevanju pa sva uporabili neparametrični Spearmanov korelacijski koeficient. Rezultati Analiza rezultatov kaže, da izvajalci DSP zaznavajo težave s časovno organizacijo svojega dela. Izvajalci DSP menijo, da njihovo delo zahteva ve- liko usklajevanja, kar gre včasih na škodo druge- ga strokovnega dela. Dogaja se, da se aktivnosti v ustanovah časovno prekrivajo. Večina izvajalcev DSP je izjavila, da se ne udeležuje rednih pogo- vornih ur in roditeljskih sestankov v vrtcih, kar kaže na problematiko usklajevanja, dogovarjanja in načrtovanja določene dejavnosti kot odraz te- žav časovne organizacije dela. V raziskavo vključeni vrtci so precej oddaljeni med seboj, zaradi česar izvajalke porabijo dalj časa za vožnjo. Tudi podatki (Študijska skupina Pomurje, 9. 11. 2017) potrjujejo, da izvajalci DSP običajno so- delujejo le v aktivnostih matične ustanove. Večina izvajalcev DSP je navedla, da njihovo delo zajema le neposredno obravnavo otroka (izve- dene ure DSP), kar je težava časovno-organiza- cijskega vidika. Izvajalci zagotovijo zakonsko iz- vedbo ur DSP, pri čemer je merilo zanje število ur, dodeljeno v odločbi za vsakega otroka. Število ur DSP pomembno določa tudi »delovni urnik« izvajalca DSP ob upoštevanju normativa ter po- večanega obsega (do 5 ur), kar predvideva tudi zakonodaja. Lahko pa zgornja meja povečanega obsega dela ur DSP pomembno vpliva na ča- sovno organizacijske probleme (zelo oddaljene ustanove). Daljša vožnja ali več dnevnih voženj iz ene ustanove v drugo lahko zmanjša učinko- vitost izvajalke, s tem tudi kakovost neposredne DSP. Več je stalnega prilagajanja, načrtovanja prihoda/odhoda, dnevne rabe pripomočkov, in- dividualnih priprav … 59 Didakta Tedensko število obravnav otrok Tedenska nepo- sredna DSP Drugo tedensko delo Staršem posredujem na- potke za delo z otrokom. rs = –0,489, p = 0,025 rs = –0,425, p = 0,055 rs = –0,270, p = 0,236 Sodelujem na roditeljskih sestankih in pogovornih urah v vrtcih. rs = 0,370, p = 0,099 rs = 0,283, p = 0,213 rs = 0,688, p = 0,001 Do sodelavcev v vrtcu čutim pripadnost. rs = 0,380, p = 0,089 rs = 0,336, p = 0,136 rs = 0,555, p = 0,009 DSP zajema samo neposredno delo z otrokom. rs = -0,512, p = 0,018 rs = -0,447, p = 0,042 rs = -0,263, p = 0,249 Povezanost trditev izvajalcev DSP s posameznimi vidiki časovne organizacije Legenda: rs – Spearmanov korelacijski koeficient, p – statistična značilnost (2. sm.) Rezultati kažejo pomembno statistično poveza- vo med posameznimi trditvami ter težavami ča- sovne organizacije dela izvajalcev DSP. Najdena je statistično značilna negativna povezana med trditvijo »Staršem posredujem napotke za delo z otrokom« s številom obravnavanih otrok na teden (rs = -0,489). Trditvi »Sodelujem na roditeljskih se - stankih in pogovornih urah v vrtcih« (rs = 0,688) in Večje število ustanov in večje število otrok, ki jih imajo izvajalci DSP v obravnavi, lahko vpliva tudi na manj aktivno sodelovanje s strokovnjaki in starši. Tako se izvedba DSP omeji le na neposredno individualno delo z otrokom, manj časa pa ostane za poglobljeno timsko delo. »Do sodelavcev v vrtcu čutim pripadnost« sta stati- stično značilno pozitivno povezani z opravljanjem drugega tedenskega dela (rs = 0,555). Trditev »DSP zajema samo neposredno delo z otrokom« je sta- tistično značilno negativno povezana s številom obravnavanih otrok na teden (rs = -0,512) in časom, ki ga izvajalke tedensko porabijo za neposredno DSP (rs = -0,447). 60 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Literatura Bartoňová, M. (2015): Students with Intellectual Disability in In- clusive Education Settings. Brno: Masaryk University. Buckrop, J., Roberts, A. M., LoCasale-Crouch, J. (2016): Children’s preschool classroom experiences and associations with early elementary special education referral. Early Childhood Research Quarterly, let. 36: str. 452-461. Marshall, N.L, Robeson Wagner, W., Tracy, A.J., Frye, A., Roberts, J. (2013): Subsidized child care, maternal employment and access to quality, affordable child care. V: Winsler A. (ur.), Mason G. (ur.), Early Childhood Research Quarterly, str. 808-819. Netherlands: Elsevier. Ogričevič, B., Gartner, J.,Štern, D. (2013): Timsko delo pri zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami v predšolskih oddelkih s prilagojenim programom v Kranju. V: Strle, M. (ur). Zgodnje od- krivanje in obravnavanje otrok s posebnimi potrebami – Zbor- nik povzetkov: XXI. izobraževalni dnevi, str. 38. Ljubljana: DSRPS, SOUS v RS. Dostopno na http://pefprints.pef.uni-lj.si/1420/1/Zgo - dnje_odkrivanje.pdf, 18.9.2019. Opara, B. (2005): Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: vloga in naloga vrtcev in šol pri vzgoji in izobraževanju OPP: ure- sničevanje vzgojno-izobraževalnih programov s prilagojenim izvajanjem in z DSP. Ljubljana: CENTERKONTURA. Opara, D., Barle Lakota, A., Globačnik, B., Kobal Grum, D. (2010): Analiza vzgoje in izobraževanja OPP v Sloveniji. Ljubljana: Peda- goški inštitut. Romero-Contreras, S., Garcia-Cedillo, I., Forlin, C., Lomeli-Hernan- des, K. (2013): Preparing teachers for inclusion in Mexico: hox ef - fective is this process? V: Stones E. (ur.) Yournal of Education for Teaching, str. 509-522. England :University of Hull. Webster, E.J., Ward, L.M. (1992): Working with Parents of Young Children with Disabilities. California: Singular Publishing Group, Inc. San Diego. Vršnik Perše, T. (2017): Evalvacija različnih oblik dodatne strokov - ne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z ZOUPP. Nacional- na evalvacijska študija. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Žgur, E. (2017): Vloga razvoja motorike pri otroku in njena vpe - tost v predšolski kurikul – pomen zgodnje obravnave. V: Vrbovšek Betka (ur.), Belak Darinka (ur.), Žnidar Simona (ur.). Različni otroci – enake možnosti, str. 28-48. Ljubljana: Supra. Žgur, E. (2018): Analysis of preschool children placement state in Slovenia. V: Blaževič Iva (ur.), Radetić Paić Mirjana (ur.), Bennasi Loris (ur.). Developmental determinants of preschool and school aged children, str. 87-103. Pula: Faculty of Educational Sciences. Vir 1: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011). Uradni list RS, št. 58/11. Dostopno na http:// http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO5896 , 18. 9.2019. Vir 2: Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje progra- ma osnovne šole. (2007). Uradni list RS, št. 57/2007. Dostopno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7973, 18. 9. 2019. Vir 3: Študijska skupina Pomurje (2017). Osebna komunikacija. Zaključek Raziskava nakazuje, da se izvajalci DSP bolj iden- tificirajo z določeno ustanovo glede na število ur oz. dodatnega dela, ki ga tam opravijo (timski in roditeljski sestanki, pogovorne ure …). Vzrok vidimo v sprejetih medsebojnih dogovorih, saj določene ustanove pričakujejo obvezno prisotnost izvajalk DSP na teh sestankih. Na rezultat lahko vpliva tudi osebna angažiranost izvajalk. Takšno povezoval- no delo pomembno prispeva h krepitvi pozitivnih stikov s starši, vodstvom ustanov ter strokovnimi delavci. Pogostejši stiki pripomorejo tudi k rednej- ši izmenjavi potrebnih informacij. Posledično se povečuje navezanost, dobro razumevanje in pri- padnost. Rezultati potrjujejo mnenja iz prakse, da razpršenost ustanov in večkratna dnevna vo- žnja izvajalcev DSP prinašata manj rednih stikov z otrokovimi starši. Težave časovne organizacije dela zmanjšujejo možnost sodelovanja med starši in iz- vajalci DSP. DIDAKTA. Soustvarjamo boljšo šolo. Že trideset let.