Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Načrtovana gradnja neprofitnih stanovanj skoraj spodletela -40 % Ja, Chef: Chef in prikupna Marjeta skupaj v paru! 6. OKTOBER 2022 št. 40 COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Stran 2 Ptuj, petek, k 77. oktobra k b 2022 petek, 7. 10. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 78 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,95 EUR Podravje, Slovenija z Zahteve pravosodnega in gasilskega sindikata za korekcijo plač SPOR SP SPORED POR PORED P PO ORE ORED OR O RED R EED D Plaz zahtev za višje plače GAJIN SVET 2 DEDEK GRE NA JUG KAPA PR’HOSTAR FILMSKI BOJ ZA ZLATE ROLE Spopad slovenskih filmov za gledalce Od 7. 10. TV-spored do 13. 10. 2022 Sindikat delavcev v pravosodju in sindikat poklicnih gasilcev sta se oglasila z javnimi pismi, vsebina obeh je nezadovoljstvo s pogoji dela in višino plač. Po pojasnilu pravosodnega sindikata so prenizke plače tudi razlog, da delavci odhajajo, novih pa ne dobijo. Več na strani 3. Politika Videm z Gradnja leskovškega pločnika šele po letu 2025  Stran 5 Politika Juršinci z Kolesarke županu vzele nekaj let življenja  Stran 5 Podjetništvo Podravje z Slovo od rekordnih cen stanovanj petkova izdaja  Stran 8 Zamašena glavna kanalizacijska cev z Banka brez vprašanja zvišala dnevni limit z Fekalije so v celoti uničile stanovanje Ob 2.000 evrov v nekaj minutah  Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 2 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 6 Foto: ČG Ljudje in dogodki Ptuj z Dobrodelni koncert Rotary cluba Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 petek z 7. oktobra 2022 Destrnik z Oviran dostop do grobov Podravje z Banka brez vprašanja zvišala dnevni limit dviga na bankomatih Priprave na tlakovanje potk Ob 2.000 evrov v nekaj minutah Oktobra je na pokopališčih večja gneča kot običajno, saj ljudje pred dnevom spomina na mrtve pospešeno urejajo grobove svojcev. Foto: SD Na destrniškem pokopališču je vse pripravljeno na tlakovanje potk, zato je dostop do posameznih grobov občasno oviran. Mnogi namreč že urejajo grobove svojcev pred dnevom spomina na mrtve. Tako je tudi na destrniškem pokopališču, na katerem pa obenem še vedno poteka tudi prvi del obnove. Delavci namreč te dni pripravljajo teren, da bodo na potke položili tlakovce, zaradi česar je dostop do posameznih grobov nekoliko oviran oziroma so si obiskovalci in izvajalci obnove pokopališča občasno napoti. Iz občinske uprave sporočajo, da bodo dela predvidoma zaključena do 20. oktobra, torej deset dni pred praznikom, in obenem naprošajo na previdnost in razumevanje. V prvi fazi obnove, ki pravkar poteka in je vredna dobrih 276.000 evrov, so pokopališče razširili, zgradili terase in oporne zidove, povezovalne poti in stopnišče na strmini med mrliško vežico in obstoječim pokopališčem, da poslej ne bo treba več hoditi po cesti. Pokopališče bo dobilo še 80 žarnih grobov, dodatnih 72 enojnih grobnih mest in prostor za raztros pepela, pa tudi novo javno razsvetljavo in ograjo. SD stran 2 Ali veste, kolikšen znesek lahko dnevno dvignete na bankomatu, kolikšno vsoto lahko v trgovini poravnate brez vnosa PIN-številke? Na bankomatih Nove KBM je dnevna omejitev 2.000 evrov, na blagajnah pa je za plačilo nakupa do 50 evrov treba le približati kartico. Nepomemben podatek? Nikakor, bi rekla ena izmed bralk, ki so ji pred dnevi ukradli denarnico, nato pa v nekaj minutah izpraznili bančni račun. Prvi znak, da je bila bralki ukradena denarnica s plačilno kartico, je bilo SMS-obvestilo o dvigu v višini 500 evrov, nato je priletelo drugo. Kljub hitri reakciji po grozljivem spoznanju, da je ostala brez denarnice, in preklicu kartice, ji je uspel nepridiprav z računa dvigniti 2.000 evrov, saj je v času, ko je govorila s klicnim centrom banke, prejela še tretjo in četrto obvestilo o dvigu. Tat, ki ji je denarnico izmaknil iz nahrbtnika, medtem ko je bralka nakupovala, je torej pridobil 2.000 evrov težko privarčevanih prihrankov. Drži, bralka je imela v denarnici, ločeno od kartice, na listku napisan pin, tako kot mnogi, ni pa vedela, da je lahko ob 2.000 evrov, saj je bila prepričana, da je dnevni limit dviga 250 evrov. Mnogi komitenti Nove KBM ne vedo, da je banka brez njihovega potrdila zvišala dnevni limit plačevanja na POS-terminalih, na bankomatih in na spletu na krepkih 2.000 evrov. Svojo odločitev, zakaj so se odločili za to potezo, so pojasnili tako: »V Novi KBM si prizadevamo izboljšati produkte za naše stranke ter jim ponuditi boljše in hitrejše možnosti poslovanja. S spremembo dnevnih limitov lahko stranke opravljajo transakcije višjih vrednosti brez obiska poslovalnice in imajo manj zavrnjenih transakcij zaradi pre- Foto: Črtomir Goznik Marsikdo je zmotno prepričan, da je mogoče na bankomatu dvigniti le nekaj sto evrov gotovine koračitve dnevnega limita.« Svoje komitente naj bi o spremembi obvestili skupaj z izpiski ali s sporočilom v nabiralnik spletne ali mobilne banke. A namesto da bi komitente vprašali, ali si želijo zvišati dnevni znesek limita, je banka to samovoljno storila ter jim bojda poslala zgolj obvestilo. Kdaj so to storili, iz banke niso odgovorili. Dodali pa so: »Stranka lahko kadar koli zniža svoj dnevni limit, in sicer tudi brez obiska poslovalnice – pokliče lahko v kontaktni center ali odda zahtevek prek spletne oz. mobilne banke (m)Bank@Net.« Enako kot bralka tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da bi morali odločitve o dnevnih limitih sprejeti komitenti sami. »Pri tem je pomembno, da za določeno spremembo sami oddajo soglasje in da neaktivnost potrošnika ne pomeni avtomatske privolitve. V preteklosti smo zasledili samodejno poviševanje limitov na bančnih računih, na kar so nas opozorili ogorčeni potrošniki in čemur tudi sami nasprotujemo.« Oškodovana bralka si je seveda po izkušnji in spoznanju, da je dnevni limit 2.000 evrov, tega nemudoma znižala, tatvino prijavila policiji. »Preiskavo vodimo v skladu s kriminalistično taktiko preiskovanja kaznivih dejanj in izvedbo vseh možnih ukrepov, ki so v skladu z zakonskimi pogoji na razpolago, da se potrdi utemeljen sum, da so bila storjena kazniva dejanja, oziroma prepozna storilca,« so odgovorili s PU Maribor. Vendar je upanja, da bo storilec odkrit in da bo morebiti oškodovanka deležna vsaj dela denarja, le malo. V 2021 so policisti PU Maribor skupno obravnavali 1.940 tatvin, preiskanost je bila krepko pod 30 %. Mojca Vtič Ptuj z Upravna enota izdala gradbeno dovoljenje, ministrstvo ga je odpravilo Načrtovana gradnja neprofitnih stanovanj skoraj spodletela Nasprotniki gradnje novega bloka za avtobusno postajo so se že nadejali, da bo projekt padel v vodo. Izkazalo se je namreč, da načrtovana gradnja ni popolnoma skladna z veljavnim občinskim prostorskim načrtom (OPN). Zapletlo se je okrog dopustnosti umeščanja kleti, a so nastalo dilemo na občini že uredili s sprejetjem obvezne razlage OPN. Podan je bil celo predlog za umik te točke z dnevnega reda, kar bi nadaljnje postopke gradnje zavleklo ali celo preprečilo, a je bil z večino glasov zavrnjen. Občinski prostorski načrt je bil sprejet septembra 2015, kasneje so bile potrjene še tri spremembe. Sočasno so ob tem krovnem prostorskem dokumentu objavljene tudi obvezne razlage, ki so sestavni del OPN-ja. Gre pravzaprav za pojasnila v primerih, ko so možne nasprotujoče si razlage. »Obvezna razlaga, za razliko od sprememb in dopolnitev odloka, lahko samo podrobneje razloži že uveljavljeno določbo odloka, ne more pa spreminjati njene vsebine. Če bi šlo za spremembe in dopolnitve OPN po rednem postopku, bi morali sodelovati vsi nosilci urejanja prostora, česar pa pri obvezni razlagi ni. Procedura sprejemanja obvezne razlage je zaradi njene narave skrajšana in enostavna ter poteka enofazno,« pojasnjujejo na ptujski občini. Razlog, da so se tokrat odločili svetnikom predlagati sprejem obvezne razlage OPN, je odločba Ministrstva za okolje in prostor, ki je odpravilo gradbeno dovoljenje Upravne enote Ptuj, izdano maja letos, in zadevo vrnila Stanovanj kronično primanjkuje Svetnik Andrej Čuš je sicer skušal doseči umik te točke o obvezni razlagi z dnevnega reda, a neuspešno. Je pa županjo Nuško Gajšek spomnil, da so krajani Kraigherjeve, kjer je bila sprva načrtovana gradnja novih stanovanjskih kapacitet v prejšnjem mandatu, z zbiranjem podpisov preprečili izgradnjo. Namignil je celo, da jim je takrat v vlogi svetnice pri tem pomagala prav aktualna županja. Županja se je tokrat zavzela za gradnjo in izpostavila, kako pomembno je, da se gradijo nove stanovanjske kapacitete: »Stanovanjski sklad, ki bo v celoti financiral gradnjo, ne bo v nedogled čakal. Stanovanj v mestu kritično primanjkuje, tega se zavedamo vsi. Projekt je speljan tako daleč, da se praktično jutri lahko začne izvajati.« Foto: ČG Zapletlo se je pri klasifikaciji tipa stavbe. organu prve stopnje v ponovno odločanje. Z navedenim gradbenim dovoljenjem je bila dovoljena novogradnja večstanovanjskega objekta za neprofitna stanovanja, za avtobusno postajo na Ptuju. A je organ druge stopnje, ministrstvo za okolje, ugotovil, da je UE Ptuj napačno določila tipologijo objekta. Kot najvišjo dopustno etažnost so opredelili klet, pritličje in štiri nadstropja. Županja: Stanovanjski sklad nas ne bo v nedogled čakal Na ministrstvu so se – najbrž ob opozorilu stanovalcev bližnjih blokov, ki gradnji nasprotujejo – obregnili ob klet. Njena gradnja je dopustna le, če to omogočajo nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali višina podtalnice. Po tipologiji S6, kamor je umeščena načrtovana gradnja, naj gradnja kleti ne bi bila dopustna. A sprememba tipologije objekta bi pomenila spremembo celotnega projekta. Na občini so zelo na hitro našli drugo rešitev. »Ne poznamo nobene strokovne utemeljitve, ki bi stanovanjske objekte ločila glede na dopustnost gradnje kleti. Zato ni jasno, iz katerega razloga bi klet pri stavbah tipa S1, S2, S3, S7 in S8 bila dopustna, pri S4, S5 in S6 pa ne. Ker so v 49. členu OPN kleti omenjene le pri višinski zasnovi in le pri nekaterih tipih stavb, lahko to razumemo le na način, da je določena maksimalna etažnost,« so potrebo po sprejemu obvezne razlage OPN pojasnili v statutarno pravni komisiji MO Ptuj, ki jo vodi Alen Iljevec. Obenem so pojasnili, da je pri gradnji stavb izvedba kleti primarna, saj se tako ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja. Prav na to, da bo po izgradnji še enega objekta v tem strnjenem naselju manj zelenih površin, namreč moti nasprotnike gradnje. Zaradi odprave dvoumnosti je mestni svet sprejel obvezno razlago in vnesel tolmačenje, ki omogoča nadaljevanje postopkov, potrebnih za začetek gradnje bloka z neprofitnimi stanovanji. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 7. oktobra 2022 3 Podravje, Slovenija z Zahteve pravosodnega in gasilskega sindikata za korekcijo plač Poletna festivalska „inventura“ brez številke 53 Ptuj je v zadnjih letih postal mesto številnih festivalov, bogatega festivalskega dogajanja, ki nagovarja raznotero občinstvo, domače in tuje. V tej zgodbi pa premnogi pozabljajo na to, da se je vse skupaj začelo že v davnih šestdesetih oz. sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ob 1900. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Ptujsko festivalsko ledino je oral prvi festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki pri svojih 53 prireditvah ostaja tudi edini festival, ki ga niti korona ni prekinila. Takrat je z njim živelo celo mesto, tudi okolica, glasbeniki iz cele Slovenije so po njegovi zaslugi začeli spoznavati tudi vinorodne Haloze, do takrat za Slovenijo največkrat pozabljeno območje. Ptuj je postal širše prepoznan prav po zaslugi narodno-zabavne glasbe, festivale je posnela televizija, prisluhnili so jim radijski poslušalci. Obiskovalci so na Ptuj prihajali iz vse Slovenije, mnogi so ostali pred vrati festivalskega dogajanja, ker zanje ni bilo več prostora, toliko jih je bilo. Marsikateremu narodno-zabavnemu ansamblu je pot v prepoznavnost tlakoval prav ptujski festival narodno-zabavne glasbe. Orfej je bil njihova najbolj zaželena nagrada, saj je vodila tudi do snemanja plošč, kaset, v televizijske oddaje. Kakovost pa je bila takrat in je še danes edini postulat, ki je vodil ptujski festival NZG naprej. Festival narodno-zabavne glasbe je bil tudi tisti, ki je v tistih časih s festivalsko nočjo prinesel zabavo tudi na ptujske ulice in trge. Šele potem so prišli drugi, kot tudi drugi organizatorji ptujskega festivalskega dogajanja, vsak s svojo zgodbo, vključno z lokalno in državno podporo. V pravosodju polovica delavcev na minimalni plači Sindikat delavcev v pravosodju in sindikat poklicnih gasilcev sta se oglasila z javnimi pismi, vsebina obeh je nezadovoljstvo s pogoji dela in višino plač. Po pojasnilu pravosodnega sindikata so prenizke plače tudi razlog, da delavci odhajajo, novih pa ne dobijo. Dan, ko bodo obravnave zaradi pomanjkanja kadra odpadle, morda niti ni tako daleč „O dnevu, ko bodo glavne obravnave na sodiščih preklicane zaradi pomanjkanja sodnega osebja ali pravosodnih policistov, ki bi zagotovili prevoz strank do sodišča, ne gre več govoriti v prihodnjiku, ker se opisano na naših sodiščih in v zaporih že dogaja. Sprašujemo se, do katere točke se bo še stopnjevala ignoranca politične oblasti in ali so v ozadju morebiti tisti, ki jim je v interesu, da je slovensko pravosodje čim manj učinkovito,“ je poudaril Tomaž Virnik, predsednik SDP ter dodal: »Žalosti nas, da smo primorani javnosti predstaviti nezavidljivo stanje ter čedalje slabše pogoje za zaposlene v slovenskem sodstvu in zapornem sistemu, ker smo ne nazadnje tudi sami del enega ali drugega in ju zato nikakor ne želimo omadeževati. Tisti zaposleni, ki vztrajamo, iz dneva v dan na svojih delovnih mestih nosimo večje breme.“ Foto: MZ Foto: Črtomir Goznik Komentiramo Ptujsko poletno festivalsko dogajanje se je začelo pred 53 leti na minoritskem dvorišču, kjer je letos potekal že 53. festival NZG Ptuj 2022. Ko se danes delajo festivalski obračuni, pa nenadoma z obzorja izgine številka 53. Toliko je namreč že star ptujski festival narodno-zabavne glasbe. Pozornost pa imajo vsi drugi, tudi tisti festivali, ki so se šele začeli. Kot bi se v najstarejšem slovenskem mestu sramovali tega festivala, ritmov narodno-zabavne glasbe, ki pa so vselej prisotni, ko slavijo naši športniki. Takrat harmonika in največkrat predvajana skladba na svetu – Golica – nikogar ne motijo. Naši narodno-zabavni glasbi postavljamo muzeje (Avsenikov muzej, muzej Lojzeta Slaka, muzej Štirih kovačev ...), le Ptuj ob tej glasbi svojega ponosa ne izkazuje. Biti prvi vendarle nekaj pomeni. Prava festivalska poslastica, letos je bila že osma po vrsti, pa je vsakoletno finale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Letos je minoritsko dvorišče pokalo po šivih, da o izjemnih mladih pevcih niti ne govorimo. Tudi njim to okolje odreka podporo, četudi vzgaja nov rod slovenskih pevcev, mladih ljudi, ki radi pojejo slovensko, ohranjajo tradicijo slovenske glasbe, pesmi in jezika, narodove identitete. Se bomo pomena najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije začeli zavedati šele takrat, ko ga bomo izgubili? V nekaterih okoljih bi ga z veseljem sprejeli, tudi z izdatno finančno podporo. Ob pisanju 54. festivalske zgodbe je tako vprašanj za lokalno okolje in njene akterje več kot odgovorov. Majda Goznik „Da je kadrovska situacija na slovenskih sodiščih kritična, v notranjih krogih že dolgo ni več skrivnost,“ so poudarili v sindikatu in povzeli stališče predsednice Okrožnega sodišča v Krškem, ki se je oglasila s pismom. Predsednica sodišča je po navedbi sindikata opozorila, da so javni uslužbenci na sodiščih plačani bistveno nižje od zaposlenih na primerljivih delovnih mestih drugje v državni upravi. Iz podatkov, s katerimi razpolaga sindikat, izhaja, da polovica javnih uslužbencev na slovenskih sodiščih prejema zgolj minimalno plačo. „Zato je povsem naravno in razumljivo, da zaposleni s sodišč in zaporov dnevno odhajajo in se zaposlujejo na bolje plačanih delovnih mestih, ki jim omogočajo dostojnejše preživetje. Tudi avtorica zgoraj navedenega dopisa opozarja, da je ustrezne kadre vedno težje pridobiti, saj se preprosto ne prijavljajo na razpise za delo na sodišču, tako da jih je treba večkrat ponavljati. Sodišča se tako že dejansko srečujejo z nezainteresiranostjo kadrov za sklenitev delovnega razmerja, saj kandidati za zaposlitev izpostavljajo prenizko plačo, ki je za večino delovnih mest pod pragom minimalne plače, za kar pa niso pripravljeni prevzeti predvidenega obsega del in nalog ter odgovornosti, ki jo prinaša delo v pravosodju. Poleg tega se na vseh sodiščih srečujejo s fluktuacijo in primanjkljajem sodnega osebja, kar že povzroča zastoje v sojenju, in če ne bo premikov na tem področju, bodo nastale resne motnje. Zlasti so težave na delovnih mestih strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov, sodnih zapisnikarjev ter tudi na delovnih mestih v finančno računovodskih službah, kjer se kandidati sploh ne prijavljajo na razpisana delovna mesta. Sindikat se pridružuje sklepu, da je treba za ureditev in normalizacijo kadrovskih razmer v pravosodju prizadevanja usmeriti ne samo v dvig minimalne plače, ampak tudi v prenovo celotnega plačnega sistema in odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest v sodstvu, ki se kažejo v tem, da zaposleni, ki opravljajo po vsebini in zahtevnosti enake ali vsaj primerljive naloge, prejemajo nižje plače od zaposlenih drugje v javnem sektorju,“ opozarja sindikat delavcev v pravosodju. Paznik v zaporu začne v 18. plačnem razredu Gasilci bi radi plače, primerljive zdravstvenim Dodali so, da se s kroničnim pomanjkanjem kadra, zlasti pravosodnih policistov, srečujejo tudi v zaporih. „Zato so vseskozi primorani opravljati ogromno nadurnega dela, pri čemer je delovno mesto novo zaposlenega pravosodnega policista – kandidata uvrščeno v 18. plačni razred in torej zaposlenemu ne obljublja niti zakonsko predpisane minimalne plače. Njihov položaj je zato nujno prevrednotiti upoštevaje razmere, v katerih vsakodnevno opravljajo svoje delo, enako velja tudi za pedagoške, vzgojne, zdravstvene in vse druge delavce, ki delajo neposredno z zaporniki, pa so kljub temu bistveno slabše plačani kot njihovi kolegi, zaposleni drugje v javnem sektorju, četudi ti opravljajo svoje delo v veliko ugodnejših pogojih.“ Da so delavci v pravosodju podplačani, je pokazala tudi analiza delovne skupine, ki so jo pred tremi leti ustanovili ministrstvi za pravosodje in javno upravo, sodišča ter sindikati. Rezultati analize so dajali upanje za korekcijo, kar se do danes ni zgodilo. Z enakimi težavami kot so v pravosodju, se je oglasil tudi sindikat poklicnih gasilcev. Pričakujejo in zahtevajo, da se delovna mesta poklicnih gasilcev nujno uvrsti v višje plačne razrede. Razlogi za to so splošno znani (inflacija, rast cen …). Spomnili so, da se je korekcija plač lani jeseni izvedla na področju zdravstva in socialnega varstva, ne pa tudi v drugih dejavnostih. Temu, da so delavcem v zdravstvu in socialnem varstvu plače popravili, gasilski sindikat ne nasprotuje, bi pa bilo prav, da bi korekcijo izvedli v vseh resorjih. Gasilci in zdravstveni reševalci se pri svojem delu srečujejo na istih intervencijah, pri čemer je delo zdravstvenega kadra uvrščeno v višje plačne razrede. „Srednja medicinska sestra v rešilnem avtomobilu je uvrščena v 28. plačni razred, zdravstveni reševalec v 33., diplomirana medicinska sestra v rešilnem avtomobilu v 40., če ima opravljen izpit preverjanja nujne medicinske pomoči, pa v 41. plačni razred. Gre za delovna mesta kolegov in kolegic, s katerimi se dnevno srečujemo na najzahtevnejših intervencijah, kjer družno rešujemo življenja ponesrečencev in doživljamo nepredstavljivo travmatične dogodke. Poklicni gasilci v okviru enotnega plačnega sistema v javnem sektorju pričakujemo in zahtevamo enako obravnavo, kot so je bili ob zadnjih dvigih novembra 2021 deležni kolegi in kolegice iz zdravstvenih reševalnih postaj. Zahtevamo višje uvrstitve delovnih mest v dejavnosti poklicnega gasilstva najmanj za tolikšno število plačnih razredov, kot so jih bila deležna navedena delovna mesta iz zdravstvenih reševalnih postaj,“ sta v odprtem pismu, ki sta ga naslovila na obrambno ministrstvo, poudarila generalni sekretar in predsednik sindikata poklicnih gasilcev David Švarc ter Toni Drenik. Mojca Zemljarič Foto: ČG Izboljšanje plač pričakujejo tudi poklicni gasilci. Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 7. oktobra 2022 Ptuj z Prostor za raztros pepela Ptuj z 40.000 evrov za nakup šotora Končno spodobno urejen Šotor na Grajeni za vse četrtne skupnosti Pobudo za ureditev primernejšega in dostojnejšega mesta za raztros pepela na novem rogozniškem pokopališču je svetnik Alen Iljevec v tem mandatu podal že dvakrat. Ker predlog v nekaj letih ni bil realiziran, je sam pripravil idejno zasnovo ureditve in jo s pomočjo zaposlenih v podjetju Javne službe Ptuj, ki upravljajo s ptujskimi pokopališči, tudi realiziral. Zdaj to območje izkazuje veliko večjo pieteto do pokojnikov. V Grajeni so pred nekaj dnevi postavili nov prireditveni šotor. Ptujska občina ga sicer potrebuje, saj pogosto za izvedbo dogodkov plačujejo drag najem. Pojavilo pa se je vprašanje, zakaj so izbrali ravno to lokacijo. Na občini odgovarjajo: šotor bodo lahko uporabljale vse četrtne skupnosti. Ker v Mestni občini Ptuj nimamo primernega pokritega prireditvenega prostora za izvedbo večjih prireditev, je najem šotora pogosto edina rešitev. Stroški, ki ob tem nastajajo, pa niso zanemarljivi. Predsedniki vseh osmih četrtnih skupnosti so februarja letos sprejeli sklep, da občini predlagajo nabavo lastnega šotora. Občina je pristopila k realizaciji omenjene pobude in skupaj z občinskim podjetjem jim je uspelo zagotoviti zajeten delež sofinanciranja. Prireditveni šotor velikosti 10-krat 20 metrov, vključno s prikolico za transport, je bil nabavljen v okviru projekta Skupaj pod eno streho, ki so ga Javne službe Ptuj v partnerstvu s ptujsko občino prijavile na javni poziv Lokalne akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah. Vrednost projekta znaša 40.075 evrov z DDV, Foto:ČG Sam šotor je vreden 36.000 evrov. Dobavitelj je podjetje Expobiro. višina sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) pa 26.742 evrov. Nakup in postavitev samega šotora sta stala nekaj manj kot 36.000 evrov. Namenjen je prireditvam in izvedbi izobraževalno-promocijskih dogodkov z okoljsko tematiko, pa tudi vključevanju ranljivih skupin v skupnost. »V lokalnem prostoru je bila ugotovljena in izkazana potreba za nabavo pokritega šotora. Ker so večkratni najemi šotora povezani z visokimi stroški, pokrita površina pa se potrebuje za izvajanje več aktivnosti čez leto in tudi v prihodnje, se je izkazalo, da je smiselno šotor kupiti. Za namene uporabe šotora na različnih lokacijah na območju LAS bomo nabavili tudi prikolico za prevoz šotora,« so pojasnili na MO Ptuj. Trenutno je sicer postavljen v naselju Grajena, ker je to upravičeno območje po tem javnem pozivu, a na občini poudarjajo, da bodo ta pokriti prostor v prihodnje lahko uporabljale vse četrtne skupnosti. Dženana Kmetec Foto: Alen Iljevec Izgled prostora za raztros pepela na novem rogozniškem pokopališču je zasnoval in pomagal urediti mestni svetnik Alen Iljevec. Zelenica za raztros pepela je bila na ptujskem pokopališču urejena leta 2018, sočasno z gradnjo žarnega zidu. Žal pa območje, na kar so opozarjali mnogi Ptujčani, ni bilo primerno urejeno. Iljevec je pobudo, vezano na to, nazadnje podal marca letos. Nato pa zavihal rokave in se samoiniciativno lotil dela. Pri tem projektu je sodeloval volontersko, kot pravi, je to darilo mestu: »Društvo Ptuj je naš je na prošnjo mnogih občanov v letu 2019 podalo pobudo za ureditev posipnega mesta na novem rogozniškem pokopališču. Ker se zadeve niso premaknile, sem sam narisal idejno zasnovo, ki sem jo predstavil županji Nuški Gajšek in direktorju Javnih služb Ptuj Alenu Hodniku. Nato pa smo skupaj z zaposlenimi na občinskem podjetju uredili mesto za raztros. Sam sem izdelal idejno zasnovo, izbral rastline in mesto njihove zasaditve, Javne službe so pomagale z delavci.« Prostor kot Drevo življenja Iljevec je projekt zasnoval pod naslovom Drevo življenja, območje je oblikovano v silhueti drevesa, v krošnji je krog, ki predstavlja življenje. Vsi elementi so skrbno premišljeni. Središče krošnje krasi bor, okrog katerega se bo razsipaval pepel pokojnikov. »Okrog osrednjega kroga v krošnji je zelen travnat krog, ki ga obdajajo zimzeleni lovorikovci, ki so prav tako zasajeni v krogu in so lepo zeleni skozi vse letne čase. Pot do posipnega mesta predstavlja deblo drevesa življenja in je zasajena s pisanim in raznolikim rastlinjem, kot je pisano in raznoliko življenje slehernika,« o konceptu, ki si ga je zamislil in pomagal uresničiti, pravi Iljevec. Odzivi Ptujčanov so odlični, prejel je številne pohvale za angažma, ki je pripeljal do velikega rezultata. Lani 74 raztrosov pepela Enako kot ima vsak pravico do izbire načina pogreba, tako bi moralo biti samoumevno, da je mesto, zadnjega slovesa primerno urejeno. Ptuj je imel na tem področju kar nekaj pomanjkljivosti, saj so pepel raztrosili kar po gozdu, tabla z imeni pokojnikov pa je bila pogosto neurejena in polna ptičjih iztrebkov. Tako upravljavec pokopališč kot vodstvo občine so se strinjali s tem, da je to smiselna in dobra svetniška pobuda, ki jo velja realizirati. Tudi brez velikih sredstev je torej možno narediti velike premike. Raztrosov na Ptuju sploh ni malo, lani so jih opravili 51, še dodatnih 23 raztrosov pa je bilo iz drugih pokopališč, ko so se posamezniki odločili za ukinitev klasičnih grobov. Skupaj torej 74 raztrosov. Dženana Kmetec Ptuj z Grajski kompleks bo (končno) deležen vlaganj Ministrstvo zagotovilo dobrih 73.000 evrov Vzdrževanje in investicije ogromnega kompleksa ptujskega gradu zahtevajo veliko posluha ustanoviteljev in države. Za izvedbo del pa seveda tudi sredstev. Ministrstvo za kulturo v novi sestavi je pokazalo pripravljenost in razumevanje. Dialog je obrodil sadove, že kmalu bodo začeli nadaljnjo menjavo oken na delu gradu, pleskanje sten, sanacijo strehe na stolpu … Okrog 73.000 evrov je vredna pogodba, ki jo je vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož podpisalo s predstavniki pristojnega ministrstva, kmalu se bodo začele tudi aktivnosti in dela. Po zatišju tako končno spet nadaljujejo vzdrževalna dela na gradu. »Veseli me, da so naše pobude in predlogi na ministrstvu resno obravnavani. Ponovno se pogovarjamo, imamo dialog, kar je tudi najpomembnejše. Zavedam se, da vseh izzivov ni mogoče rešiti v letu, dveh, a že to, da imamo sogovornika, ki je pripravljen prisluhniti in se zaveda problematike, šteje,« pravi Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Ministrstvo je potrdilo sredstva za investicijsko-vzdrževalna dela v kompleksu gradu Ptuj, ki obsega- jo nadaljnjo popravilo in menjavo oken na jugovzhodnem traktu osrednjega grajskega poslopja, sanacijo ometa in pleskanje sten romanskega palacija, sanacijo strehe na severnem grajskem stolpu in izdelavo idejne celostne zasnove krajinske arhitekture kompleksa gradu Ptuj. Pogodba je podpisana. V naslednjem letu Lorenčič upa, da se bo nadaljevala tudi nujno potrebna sanacija grajskega obzidja. Upanje tudi na obnovo nekdanje žitnice Že kmalu bodo začeli z investicijsko vzdrževalnimi deli. Razen velikih obljub in številnih pogovorov v smeri obnove nekdanje žitnice v zadnjih desetletjih pravzaprav nismo dočakali. A tudi na tem področju je Lorenčič nekoliko bolj optimističen: »Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar si je pred dnevi ogledal grajsko žitnico, seznanil se je z našo problematiko, prav tako je prejel vsebinske projektne predloge. Na MK se zavedajo potenciala tega objekta. Dejansko imam pozitiven vtis.« Če bi ta projekt prepoznali kot Foto: ČG prioritetnega in zanj zagotovili sredstva, bi poskrbeli za oživitev ene pomembnih zgodovinskih stavb. Obenem pa bi lahko končno rešili tudi problem ptujske arheologije, ki ga prelagajo iz leta v leto. Dženana Kmetec Sveta Trojica z Sofinanciranje društev, turizma in kmetijstva Zagotovljenih 27.000 evrov Občina Sveta Trojica je objavila tri razpise o dodeljevanju proračunskih sredstev, na katere se lahko zainteresirani prijavijo do 4. oziroma 11. oktobra. Za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo občine, so letos skupaj namenili 8.500 evrov, od tega 4.000 evrov za sofinanciranje kulturnih prireditev, 1.250 za delovanje kulturnih društev, 3.000 za turistične prireditve, 250 evrov pa za turistična društva. Za šport so v proračunu rezervirali 10.500 evrov, od tega največ, 7.000 evrov, za sofinanciranje različnih oblik športne vzgoje predšolskih otrok in mladine, kakovostne- ga in vrhunskega športa, športa za invalide in za športno rekreacijo. 500 evrov je na voljo za izobraževanje in usposabljanje športnega kadra, 800 za delovanje športnih zvez in društev, 700 za vzdrževanje športnih objektov, 1.500 evrov pa za sofinanciranje športnih prireditev. Do 4. oktobra je odprt tudi razpis za dodelitev pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja, za katero je skupaj namenjenih 8.000 evrov. Razpis je razdeljen v dva sklopa: v prvem je za posodablja- Foto: SD Za prireditve in akcije, ki pospešujejo turistični in kulturni razvoj ter promocijo Svete Trojice, so letos namenili 8.500 evrov. nja kmetij ter urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov na voljo 5.000 evrov, pridobiti pa je mogoče do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložb v kmetije. Za drugi sklop je pripravljenih 3.000 evrov, ki so namenjeni podpori pri delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Ta lahko zaprosijo za do 100 odstotkov upravičenih stroškov. SD Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 7. oktobra 2022 5 Juršinci z Aktualno z zadnje seje občinskega sveta Kolesarke županu vzele nekaj let življenja Župan občine Juršinci Alojz Kaučič je po 28 letih, odkar vodi občino, v sredo, 28. septembra 2022, še zadnjič odvodil redno sejo občinskega sveta. Kaučič je na čelu občine od njene ustanovitve, že pred tem je deloval v krajevni skupnosti. Odločitev za končanje kariere na tem položaju nedvomno ni bila enostavna, ker je županovanje Kaučičev vsakdan narekovalo tri desetletja. Biti župan ni služba od sedmih do treh, ampak je to način življenja. Zdaj se je odločil, da je čas za upokojitev. Na zadnji seji je poudaril, da letos ljudje njegovega obraza na volilnih plakatih več ne bodo srečevali, iz njegovih besed je bilo čutiti tudi olajšanje ob zavedanju, da mu bo z ramen padlo težko breme. „Tako kot vsi ostali sem samo človek in včasih izgubim živce. Zato se tudi umikam iz politike. Kolesarke so mi vzele nekaj let življenja, ne morem opisati stresov, ki smo jih doživljali. Tistim, ki boste oziroma bodo kandidirali, želim veliko uspeha na volitvah.“ »Tega, kar sem doživljal, ne privoščim nikomur« Nova vlada je iz financiranja črtala ogromno infrastrukturnih projektov, na nitki je viselo financiranje brvi za kolesarje čez Pesnico. Kaučič je dejal, da je šlo za izredni šok, saj je brv del regijske kolesarske steze, ki je že v izgradnji. Nemudoma je šel od vrat do vrat in iskal rešitve, da brv ostane v državnem proračunu. „Čez noč je prišlo obvestilo, da se z rebalansom državnega proračuna črtajo investicije Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) v skupni vrednosti 180 milijonov evrov, med njimi naša brv Križi in težave šolskih prevozov Beseda je nanesla tudi na novo organizirane trase šolskih prevozov, ki pa menda spet niso v redu. Težava je v Grlincih, kjer otroci najprej vstopajo na avtobus in se potem vozijo do šole zelo dolgo. Na nekaterih postajališčih avtobus tudi naj ne bi prihajal skladno s predvidenim časom. Župan je dejal, da so avtobusni prevozi nadstandard, ki ga lokalna skupnost omogoča, saj so po zakonu dolžni voziti le učence, ki so od šole oddaljeni več kot štiri kilometre. „Nemogoče je organizirati odhode iz vseh strani ob isti uri,“ je dodal. čez Pesnico. V zraku je visela investicija za milijon evrov! Ne znam si predstavljati, da bi ostali brez tega projekta. Danes, ko je rebalans državnega proračuna potrjen in je postavka za brv vključena, lahko javno povem, kaj se je dogajalo. Verjemite, da so mi kolesarke vze- le nekaj let življenja. Tega, kar sem doživljal, ne privoščim nikomur. Čudno, da sem še tukaj … Govorimo o milijonu evrov, ki je bil na kocki. To ni 10.000 evrov. Če bi nam to padlo v vodo, bi me tu sredi Juršincev obesili in imeli bi prav. Ali pa bi se sam ...“ Foto: ČG Župan Alojz Kaučič se po treh desetletjih umika z županskega mesta. Foto: MZ Juršinski občinski svet se je konec septembra sestal na zadnji redni seji v tem mandatu. To, da je s projektom regijskih kolesarskih povezav pravi križ, je juršinski župan na sejah občinskega sveta povedal večkrat. Predvsem gre za težave s pridobivanjem zemljišč in posledično za postopke razlastitev, ki so še vedno v teku. Da bi lahko ostali brez državnega milijona evrov za brv, je bil samo še vrh ledene gore vseh ovir na projektu. Kot kaže, bodo brv le gradili, saj je denar po Kaučičevih besedah zanjo v državnem proračunu rezerviran, prav tako naj bi DRSI začela pripravo razpisne dokumentacije za izbiro izvajalca del. Kaučič je tudi manj črnogled glede celotnega nadaljevanja projekta gradnje kolesarskih poti. „Kolesarke ne bodo padle v vodo. Ker bodo morali nekaj narediti.“ Za šolske prevoze skoraj 1.000 evrov na dan Niso pa kolesarke edina fronta, ki vodstvu juršinske občine povzroča sive lase. Župan je na seji izpostavil stroške avtobusnih prevozov, ki so se v primerjavi z minulim obdobjem več kot podvojili. „Dnevno nas stroški avtobusnih prevozov stanejo skoraj 1.000 evrov! Z Arrivo smo sklenili pogodbo v znesku 176.000 evrov, vozijo 190 dni. Zdaj pa si to razdelite in vidite, da smo na blizu tisoč evrov dnevno. Lani smo za šolske prevoze namenili 86.000 evrov. Letošnja vrednost pogodbe bi bila še višja, prva ponudba Arrive je bila okoli 200.000 evrov, a smo nato s pogajanji znesek zmanjšali,“ je pojasnil župan ter dodal, da je takšno zvišanje cen nerazumljivo. „Nafta se ni toliko podražila, plače šoferjev in drugih zaposlenih pa tudi niso tako zrasle …“ Visoke cene rezultat monopolnega položaja? Kaučič je prav tako opozoril, da je Arriva na področju javnega avtobusnega prevoza v Sloveniji postala pravi monopolist. Menda naj bi bilo tako, da so s prevozniki sklenili pogodbe, da se ti na razpise ne prijavljajo, Arriva pa jih na ta račun potem vzame kot podizvajalce. Sicer pa je treba tudi vedeti, da država znatno sofinancira oziroma subvencionira javne linijske prevoze. Juršinski župan je povedal, da prevoznik ATP vozi za polovico nižjo ceno kot Arriva. Mojca Zemljarič Videm z Škraje in platno občinske infrastrukture v rokah državne politike Gradnja leskovškega pločnika šele po letu 2025 O izgradnji pločnika ob državni cesti v Zgornji Leskovec se govori že več let. Še do nedavnega je veljala napoved, da se bo gradnja začela letos. S spremembami državnega proračuna pa se začetek del pomika predvidoma za tri leta. Poslanka Suzana Lep Šimenko meni, da je leskovški projekt postal talec sedanje politične strukture, svetnik Peter Jagarinec pa ocenjuje, da če bi bila volja, bi lahko bil projekt izveden že pred zamenjavo vlade. Projekt izgradnje pločnika v dolžini 600 metrov je bil v državni načrt razvojnih programov uvrščen že leta 2021. Večino denarja oz. 858.000 evrov naj bi zagotovila Direkcija RS za infrastrukturo, okrog 125.000 evrov občina Videm. »Izdelana je bila projektna dokumentacija, spomladi letos pa cenitve in odkupi zemljišč. Dogovorjeno je bilo, da se bo gradnja začela letos. V načrtu razvojnih programov pa naj bi se državna sredstva zamaknila po letu 2025. Kje so razlogi za zamik? Gre za projekte, ki so v teku, ne šele na začetku,« je v državnem zboru projekt predstavila in izpostavila Suzana Lep Šimenko. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je odgovoril, da so na ministrstvu dali prednost projektom, ki so bolj zreli, bolj pripravljeni, a da projekt ostaja v načrtu razvojnih programov in v drsečem načrtu. Poslanke ministrov odgovor ni zadovoljil: »Projekt je pripravljen in bi se moral začeti letos. Ni sprejemljivo, da se pomika v čas po letu 2025.« Čimprejšnjo izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo si želi tudi svetnik Peter Jagarinec, ki pravi: »Ne zagovarjam trenutne vlade, vendar pa se o začetku gradnje govori že vsaj štiri leta, torej tudi v obdobju, ko je imela škarje in platno v rokah druga vlada, pa vendar se ni nič naredilo. Čeprav je izvedba projekta predvidena šele po letu 2025, upam, da bo država dela začela prej.« Težave so nepodpisana soglasja Osrednji zaviralec projekta pa naj bi bila nerešena lastniška vprašanja, pravijo na Direkciji RS za infrastrukturo. »V zaključni fazi so odkupi potrebnih zemljišč. Do danes je podpisanih 14 pogodb, se- Foto: ČG Prebivalci ob regionalni cesti proti mejnemu prehodu Zgornji Leskovec so leta 2019 s protesti zahtevali izgradnjo pločnika in s tem zagotovitev večje prometne varnosti, ki se v času poletne turistične sezone izrazito poslabša. dem jih je v fazi podpisovanja,« so odgovorili v začetku oktobra. Nekateri lastniki zemljišč naj bi imeli dodatne zahteve oziroma pripombe, zaradi katerih je moral projektant spreminjati projektne rešitve. »Tem lastnikom so bile septembra letos ponovno poslane pogodbe v podpis (glede na dogovorjene spremembe rešitev). Torej aktivnosti na investicijskem projektu niso bile ustavljene, ampak nasprotno, so pospešeno potekale v smislu pogajanj z lastniki zemljišč, ki so imeli svoje zahteve v zameno za odkup.« Ko bodo zemljišča v celoti pridobljena, bo direkcija začela pripravljati razpis za gradnjo, kar naj bi se zgodilo predvidoma v letu 2023. Ob tem so na direkciji dodali, da je potek »odvisen od zagotovljenega denarja v državnem proračunu«, torej od politične naklonjenosti oz. nenaklonjenosti projektu. Poslanka Suzana Lep Šimenko je kljub pojasnilom Direkcije prepričana, da se lahko projekt izvede prej in da utemeljenih razlogov za zamik izvajanja projekta po letu 2025 ni. »Pogodbe so lahko podpisane še letos, kar pomeni, da se izvedba projekta lahko začne najkasneje spomladi 2023. Verjamem, da je v interesu prebivalcev Zg. Leskovca, da do realizacije projekta pride čim prej ter posledično tudi v čim hitrejše dogovore in podpise pogodb občanov.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK petek z 7. oktobra 2022 V središču 6 stran 6 Ptuj z Dobrodelni koncert Rotary cluba Ptuj Starše z Petčlanska družina Milič je čez noč ostala brez doma S srcem, da nas bo grelo Fekalije so v celoti uničile Na turnirskem prostoru ptujskega gradu bo v nedeljo, 9. oktobra, ob 14. uri dobrodelni koncert Rotary cluba Ptuj S srcem, da nas bo grelo. Z njim želijo ptujski rotarijci povezati vse tiste, ki želijo pomagati ranljivim skupinam ljudi, da bi čim lažje prebrodili novo kurilno sezono, saj bodo stroški ogrevanja zaradi energetske krize izjemno visoki. Zlasti še socialno ogrožene družine v Spodnjem Podravju bodo imele velike težave pri pokrivanju teh stroškov. V Rotary clubu Ptuj, ki ga v novem rotarijskem letu vodi Drago Slameršak, se še kako zavedajo vseh teh problemov, zato želijo skupaj z vsemi srčnimi ljudmi pomagati. Klicu humanosti in solidarnosti so se odzvali priljubljeni glasbeniki in skupine, ki bodo nastopili brezplačno za dober namen: Modrijani, Petovia kvintet, Tanja Žagar, Domen Kumer, Dejan Vunjak, Milan Rudan in tudi Marko Škugor, ki je takoj, ko je slišal za ta koncert, sporočil, da tudi sam želi pomagati po svojih najboljših močeh. Honorarju so se odrekli tudi vsi drugi, brez katerih koncerta ne bi bilo, podprl pa ga je tudi PMPO. Glasba, ki že od nekdaj povezuje, je tako nepogrešljiv del vseh teh zgodb in tako tudi nedeljskega dobrodelnega koncerta. Za Rotary club Ptuj je to prvi tovrstni koncert, pri tem ima polno podporo distrikta 1912, ki povezuje vse slovenske rotarijske klube, je pred nedeljskim dobrodelnim koncertom Rotary cluba Ptuj S srcem, da nas bo grelo, pri katerem sodeluje tudi Rotary Act Ptuj, povedal predsednik Drago Slameršak. Izkupičku koncerta, na katerem si želijo čim več ljudi, ki želijo pomagati, bodo dodali še donatorska sredstva ptujskih podjetij in posameznikov, ki so jih prav tako prosili za pomoč. Pomagal bo tudi gostinec, restavracija Gastro, ki bo v dobrodelne namene darovala izkupiček vsake druge pijače oz. jedi. Darovati pa je mogoče tudi s poslanim SMS-sporočilom: NADLANI ali NADLANI5 na 1919. Ptujski Rotary club, ki povezuje 24 srčnih ljudi najrazličnejših poklicev, se v novem rotarijskem letu pod vodstvom Slamerška želi čim bolj odpreti v okolje in s tem razbiti mit o elitni, snobovski organizaciji, v kateri lahko delujejo le izbranci (vplivneži, bogataši) ter poskrbeti za čim večjo promocijo vseh aktivnosti, ki jih izvajajo na širšem območju Spodnjega Podravja. Javnosti se želijo predstaviti kot organizacija, katere člani ob druženju in širjenju znanj in vedenj, ki jih nenehno nadgrajujejo oz. poslanstvo rotarijstva, želijo predvsem prispevati k boljšemu življenju vseh ljudi, še posebej pa ranljivih skupin. Tudi letošnje svetovno geslo, ki povezuje rotarijce po vsem svetu (Zamisli. Rotarijstvo), je namenjeno temu, da V stanovanjski hiši družine Mavrič Milič iz Zlatoličja je pred dobrima dvema tednoma prišlo do izlivanja fekalij. Lepo urejeno družinsko stanovanje v spodnjih prostorih je bilo poplavljeno kar do višine 25 centimetrov. Smrad je bil neznosen, vsi prostori in oprema pa so skoraj v celoti uničeni. Družinskim članom je sicer uspelo nekaj stvari še pravočasno umakniti iz stanovanja, predvsem oblačila. Dobesedno čez noč je petčlanska družina Milič ostala brez svojega doma. Trije sinovi so trenutno nastanjeni pri starih starših, zakonca Milič pa sta se znašla po svoje – spita samo na jogiju, ki sta ga namestila na palete in vsakodnevno prenašata hrup naprav za sušenje prostorov sten. Po besedah Saša Miliča sta z ženo le dan prej prišla z dopusta, sredi službenega sestanka pa sta prejela klic tašče, ki je prva opazila iztekanje fekalij. »Ob prihodu domov naju je pričakala prava katastrofa, fekalije so bile v vseh prostorih, v spalnici smo morali v celoti z zidov odstraniti lesene Foto: Črtomir Goznik Drago Slameršak, predsednik Rotary cluba Ptuj: „Z izkupičkom dobrodelnega koncerta bomo pomagali socialno ogroženim ljudem pri plačilu položnic za ogrevanje. Pomoč jih bo v tej kurilni sezoni zaradi visokih stroškov ogrevanja potrebovalo veliko.“ Cena dobrodelne vstopnice je 12 evrov. Kupiti jih je mogoče na vseh prodajnih mestih Eventim (Pošte, Petrolove bencinske črpalke) in na mestu dogodka. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Campus Sava center Ptuj. Foto: osebni arhiv Dokler stanovanje ne bo sanirano, so trije otroci nastanjeni pri sorodnikih, zakonca Milič Mavrič pa spita na jogiju, ki sta ga namestila na palete ... Slovenija, Podravje z Cvetoča trgovina ponaredkov znanih blagovnih znamk se ideja rotarijstva čim bolj širi in približa čim večjemu številu ljudi, da gre za verodostojno in zaupanja vedno organizacijo, ki pomaga vsem ogroženim skupinam ljudi po svetu. Srčnost povezala številne, ki želijo pomagati „Z dogodki, prireditvami in pozitivnimi zgodbami bomo v novem rotarijskem letu tako še bolj poudarjali, da je cilj našega delovanja pomoč sočloveku, občankam in občanom Spodnjega Podravja. V tej draginji, ki bo najbolj prizadela ljudi z nizkimi osebnimi prejemki, starejše osebe, matere samohranilke, družine z več otroki, katerih starši prejemajo minimalne osebne dohodke, smo se odločili za izvedbo tega dobrodelnega koncerta. Na njem bodo sodelovali glasbeniki in skupine, ki so se z veseljem odzvali mojemu povabilu. Pri tem smo se povezali tudi s Centrom za socialno delo Ptuj, direktorjem Miranom Kerinom. S svojimi srčnimi nastopi in dobrodelnostjo želijo pomagati po najboljših močeh, da ljudi v tej zimi ne bo zeblo. Sporočilo koncerta je doseglo tudi priljubljenega hrvaškega pevca Marka Škugorja, ki se je samoiniciativno odločil, da bo sodeloval. Organizatorji smo bili zelo veseli, da se nam bo v tej naši dobrodelni zgodbi pridružil tudi on. Vsi skupaj pa želimo dokazati, da zmoremo. Pozitivno energijo in sporočilo koncerta, da ljudje v stiski niso sami, pa bomo prenesli tudi v naše domove. Zadovoljstvo je pomagati. To vse nas dela boljše,“ je povedal predsednik Rotary cluba Ptuj. Vsi, ki želijo pomagati, ne glede na poklic oz. izobrazbo, in so solidarni do ljudi v stiski ter nosijo v sebi rotarijstvo, lahko postanejo njihovi člani, še ob tej priložnosti sporoča predsednik Rotary cluba Drago Slameršak. Tudi ptujski klub se želi odpreti za ženske članice. MG Z nakupom ponaredkov Najbrž ga ni med nami, ki v svoji garderobi ne bi imel kosa oblačila, para čevljev ali torbice, ki se baha z našitkom kakšne znane »firme«, a v resnici ni izdelek priznanega modnega proizvajalca. V omarah imamo tako zložene ponarejene (»fake«) calvine kleine, guccije, chanele, lacoste, michaele corse, pume …, ki čakajo, da jih kot prave pokažemo svetu (beri: znancem). Zadovoljni smo, da smo jih kupili za naši denarnici prijazen denar, saj bi nas originali stali več desetkrat več. A se pri tem najbrž ne zavedamo, da z na prvi pogled »nedolžnim« nakupom cenenega ponaredka spodbujamo kriminal in financiramo mafijske združbe. Ena najpogostejših oblik kriminala Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je namreč prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu, zanimiv pa je Lanska bera vredna sedem milijonov evrov Ponarejeno blago iz držav tretjega sveta prihaja po več poteh; lahko ga kupimo sami in pripeljemo v Slovenijo, česar se skoraj ne da odkriti, večino pa kupimo na spletu in nam dostavijo s pošto ali ladjo. Na Pošti Slovenije vsako leto odkrijejo in zasežejo kar nekaj izdelkov, ki so sumljivi, da bi bili ponarejeni. Koliko je tega, nas je zanimalo, a so nas napotili na Finančno upravo (FURS), češ da Pošta Slovenije izvaja zgolj manipulacijo s pošiljkami, kot so odpiranje, skladiščenje in priprava ustreznih dokumentov. Podoben je bil odgovor tudi iz Luke Koper, ki je glavna baza ponaredkov, ki prihajajo v državo. »Furs opravlja nadzor nad blagom, ki prihaja iz tretjih držav. V primeru suma, da je v pošiljki blago, ki utegne kratiti pravice intelektualne lastnine, kot npr. blagovno znamko, model, patent, geografsko označbo porekla, avtorsko in njej sorodno pravico, zaščiteno rastlinsko vrsto, lahko carinski organi blago začasno zadržijo. V letu 2021 je bilo v 515 primerih odkritih in zadržanih 583.830 kosov blaga, v ocenjeni vrednosti 7.013.590 evrov. V navedenem obdobju je bilo zadržanih največ oblačil in obutve, modnih dodatkov, avto delov, igrač in avdio/video naprav,« pravijo na Finančni upravi. Foto: Bobo Luka Koper je glavna baza ponaredkov, ki prihajajo v Slovenijo. Štajerski TEDNIK petek z 7. oktobra 2022 petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 stanovanje obloge, uničeno je vse pohištvo. Da o smradu sploh ne govorim. Takoj smo seveda poskušali rešiti, kar se je še dalo in poklicali na pomoč javno podjetje Gradnje, ki skrbi za javno kanalizacijo v občini Starše,« je povedal Milič in dodal, da so bili nekoliko razočarani nad njihovo organizacijo. »Menim, da bi v takih primerih morali na teren poslati večjo ekipo, ki bi v čim krajšem poskrbela za odpravo napake, pomagati pa bi morali tudi pri čiščenju poplavljenih prostorov.« Glavni kanalizacijski vod zamašen s folijami od bal Foto: osebni arhiv Čiščenje poplavljenega stanovanja je bilo izjemno naporno za vse družinske člane. Na starški občini dogodek obžalujejo Na občini Starše so zatrdili, da imajo javni kanalizacijski sistem zavarovan. Po besedah župana Stanislava Greifonerja razumejo stisko družine Mavrič Milič in nesrečni dogodek obžalujejo. Zadeve urejamo v skladu z navodili zavarovalnice. Dejstvo pa je, da z javnimi sredstvi ne moremo pokrivati stroškov, do katerih naši občani oz. občanke niso upravičeni. Smo pa koncesionarja že pozvali, da tam zadevo uredijo tako, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Prav tako smo pokrili stroške dovoza in odvoza dveh kesonov.« Kot so povedali na Gradnjah Starše, bodo težavo rešili z gradnjo dodatnega črpališča, družini pa nameravajo še dodatno pomagati, in sicer z brezplačno izvedbo estrihov. Kot so pojasnili na Gradnjah Starše, so na kraj nezgode nemudoma poslali dežurnega komunalnega delavca. Ta je na pomoč poklical dva njihova podizvajalca, in sicer podjetje Shops iz Maribora, ki skrbi za vzdrževanje črpališč in kanalizacije, ter AGJ iz Lenarta (čiščenje kanalizacije). Po besedah Antona Ekarta, direktorja Gradenj Starše, so to »njihovi« ljudje, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o sodelovanju. »To je drugi izliv fekalij v naši občini v zadnjih desetih letih in zatrdim lahko, da smo ravnali strokovno, pa tudi v skladu z vsemi priporočili.« Prav tako je Ekart pojasnil, da so vsa črpališča normalno obratovala, zato niso mogli predhodno ugotoviti napake na sistemu. Zamašil se Razočarani nad odnosom občine »Zaradi takih dejanj posameznih občanov se je zamašila celotna kanalizacija na tem delu občine, folija je naredila čep, ki se ni premaknil nikamor več. Preden so komunalni delavci našli napako in jo odpravili, Ponarejeni izdelki (v kosih) Število zadržanj Ocenjena vrednost, v mio € Foto: SD Mnogi imamo doma ponaredke znanih blagovnih znamk. Res je, da smo jih kupili za majhen denar, a se obenem premalo zavedamo, da smo s tem dali krila kriminalcem. ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega tr- je glavni vod kanalizacijske mreže, krivda pa je znova na plečih neznanega storilca, ki je v jašek odvrgel večjo količino folije za bale, čeprav bi jo lahko brezplačno odpeljal na zbirni center! so skoraj dva dni s pomočjo črpalk fekalije spuščali na sosednjo njivo. To je bil edini način, da ni škoda še večja, saj bi nas drugače v celoti zalilo. Naš priključek je namreč zadnji v sistemu,« je še povedal Milič in dodal, da so razočarani tudi nad ravnanjem občine. »Pričakovali smo, da nas bo kdo iz občine naslednji dan po nezgodi poklical, nam ponudil pomoč, mogoče tudi obiskal, žal pa se to ni zgodilo. Vse do danes nam niso uspeli urediti nadomestnega stanovanja, ki nam pripada. Vsi se izmikajo. Zavarovalnica naj bi pokrila samo tretjino realne škode Tudi zavarovalnica bo oškodovani družini pokrila samo tretjino škode. »Preostalo bomo zahtevali od občine, razmišljamo tudi o tožbi,« je še dodal Milič. Stanovanje so pred dvema letoma v celoti obnovili, po oceni Miliča pa je škode vsaj za 50.000 evrov. Zadnjo besedo bo seveda imel cenilec, ki pa na ogled še ni prišel. Estera Korošec Podatki o zadržanem blagu, Slovenija 2018–2021 financiramo mafijo podatek, da spada celo na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala. Gre za posel, Foto: EK Sašo Milič sredi uničenega stanovanja govanja s prepovedanim blagom. Trgovina s ponaredki zato cveti bolj kot kdajkoli prej; v Svetovni tr- 2018 701.048 435 51,7 2019 324.401 469 6,1 govinski organizaciji (World Trade Organization) pravijo, da se je prodaja tovrstnih izdelkov od začetka gospodarske krize podvajseterila, samo Kitajska pa jih na leto proda za 300 milijard dolarjev. Seveda še zdaleč ne gre le za ponarejanje oblačil, ampak praktično vsega, od vžigalnikov, igrač, avtomobilskih delov do kozmetike. »Blagovna znamka je ena izmed vrst pravice intelektualne lastnine oziroma bolj podrobno pravica industrijske lastnine. Zavarovano blagovno znamko pa ogrožajo vse pogostejši ponarejeni izdelki, ki se izdelujejo pod isto blagovno znamko. Ponarejen izdelek se na trgu lahko pojavi kot enak oziroma podoben izdelek, v enaki embalaži ter pod enako oznako, kar predstavlja težavnost pri razlikovanju, kar je temeljna funkcija blagovne znamke,« v svoji diplomski nalogi z naslovom Problematika ponarejanja blagovne znamke ugotavlja Aida Imamović. naša na problematiko ponarejanja. To pri nas v določeni meri rešujejo na carinskem uradu, ki ponarejeno blago zaseže in ga uniči, kršitelja pa kaznuje. Poleg carinskega urada na tem področju delujeta tudi policija in tržni inšpektorat. »Glavni problem ponarejanja blagovne znamke je ravno v njeni funkciji razlikovanja, saj so v današnjem času 'ponaredki' prišli do meje, pri kateri povprečen uporabnik težko ugotovi, kateri izdelek je originalen in kateri ponaredek. Dejstvo je, da je ponarejanje zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje postalo privlačna alternativa zakonitemu trgovanju, saj ustvarja velik dobiček. Trenutni cilj vseh organizacij, ki se ukvarjajo z blagovno znamko, je, da se izostri nadzor nad ponarejenim blagom ter se za to določi primerne kazni, s čimer bi se posledično zmanjšala tudi razširjenost tega organiziranega kriminala.« Kar bo v praksi najbrž zelo težko, če ne kar nemogoče doseči. Blago zasežejo in uničijo V ladijskih zabojnikih do Kopra V Sloveniji je blagovna znamka urejena z zakonskim aktom, imenovanim Zakon o industrijski lastnini, vendar pa poleg tega blagovno znamko urejajo dodatne ratificirane mednarodne pogodbe. A zakoni urejajo predvsem blagovno znamko, le malo določb pa se na- Ponaredki v Slovenijo prispejo v zabojnikih z ladjami ter preko pošte iz Kitajske, Hongkonga in Turčije. Blago, ki prispe v koprsko pristanišče, je v veliki večini namenjeno prejemnikom v druge države članice EU, kot so Češka, Madžar- 2020 433.517 520 5,5 2021 583.830 515 7,0 Vir: FURS ska in Slovaška, zadržane poštne pošiljke pa so praviloma namenjene prejemnikom v Sloveniji in so rezultat spletnih nakupov. Večino zadržanega blaga gre nato v uničenje pod carinskim nadzorom. Iz priložene razpredelnice o zadržanem blagu med letoma 2018 in 2021 je razvidno, da so največ ponaredkov odkrili leta 2018, in sicer več kot 700.000, najmanj pa v covidnem letu 2019, ko so jih našli dobrih 320.000. Število zadržanih pošiljk se vsako leto giblje med 435 in 520, je pa bila skupna vrednost zasežena blaga daleč največja leta 2018, ko je dosegla skoraj 52 milijonov evrov. Res je, da so tega leta zasegli tudi največ kosov ponaredkov, pa vendar primerjava z lanskimi številkami, ko je vrednost zaseženega blaga znašala sedem milijonov evrov, kaže, da smo Slovenci v 2021 očitno kupovali manjše in cenejše izdelke. Na Fursu so nam še povedali, da je na področju ponaredkov zelo pomembno sodelovanje z drugimi državami. Tako so bili lani del treh mednarodnih carinskih operacij: LUDUS II, v kateri so odkrivali ponarejene igrače, Pangea XIV, ki je odkrivala ponarejena zdravila in medicinske pripomočke v poštnem prometu, in Postbox III, ki je bila posvečena preprečevanju trgovine s ponaredki. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 petek z 7. oktobra 2022 Slovenija, Podravje z Spremenjene razmere tudi na nepremičninskem trgu Slovo od rekordnih cen stanovanj Konec pomladi je v prestolnici in na Obali, kjer so stanovanjske nepremičnine najdražje, cenovno pa kotirajo celo v sam svetovni vrh, zavladala panika, saj so vrednosti drastično upadle. Trenutne napete razmere v svetu se seveda poznajo tudi trgovanju z nepremičninami, ugotavljajo pri Arvio, platformi za vrednotenje nepremičninskega trga. Kot je povedala njihova strokovnjakinja Ajda Mrzel Kaluža, so v aprilu, maju in juniju zaznali kar 15-odstotni upad števila transakcij, prav tako so se za približno 2,5 odstotka znižale cene za kvadratni meter stanovanja. Zato so se takoj pojavila vprašanja, ali se bo slovenski stanovanjski trg zlomil. Kaj takega se seveda gotovo ne bo zgodilo, saj se trend upadanja cen že umirja, V Ljubljani naj bi bile te nižje za okoli 200 do 250 evrov, saj prodajalcem večinoma počasi postaja jasno, da rekordnih kupnin za stanovanja iz preteklega leta ne bodo več dosegli. Slovenski nepremičninski trg je namreč visoko rast cen zaznaval zadnji dve do tri leta, zato so mnogi nepremičnine kupovali kot naložbeno priložnost, saj so računali na dolgoročno donosnost. Upad števila sklenjenih poslov Ker v Podravju običajno capljamo za razvitim zahodnim delom države, zaostajamo tudi pri padanju cen nepremičnin. Te so se Foto: Pexels.com Foto: Pexels.com Po analizi ljubljanske nepremičninske družbe Equinox je – glede na trenutne oglase – na trgu že na voljo manj stanovanj. »Očitno tisti, ki jim prodaja stanovanja ni nujno potrebna, špekulirajo in bodo še malo počakali, da vidijo, kaj prinese prihodnost,« meni direktor Matej Rigelnik in opozarja na specifičnost nepremičninskega trga, ki ga ne gre primerjati z drugimi vlaganji, kot so na primer delnice ali kriptovalute. »Nepremičnina ima namreč v naši družbi prav poseben status. Pregovorno smo Slovenci zelo navezani na nepremičnine, imamo jih v krvi, želimo jih imeti. Zato so kljub še vedno visokim cenam stanovanjskih nepremičnin stanovanja, ki se zgradijo, večinoma prodana, še preden so zgrajena. Res pa je, da je nepremičnin v Sloveniji še vedno veliko premalo za vse potrebe.« Bogat oktober v Qcentru Ptuj tev ponuditi tudi široko paleto ’”‡†ƒ˜ƒŒǡ †‡Žƒ˜‹  ‹ –‡«ƒŒ‡˜ǡ Œ‡” „‘†‘ —†‡Ž‡ā‡‡ ’”‹†‘„‹Ž‡ ‘˜ƒœƒŒƒǡ‹Œ‹„‘†‘•Ž—ā‹Žƒ ƒŒ‹Š‘˜‹‘•‡„‘•–‹”ƒ•–‹Ǥ ƒ ‘–‘„”•‡ ’‘’‘–‘˜ƒŒ— „‘†‘ —†‡Ž‡ā‡‡ •—’ƒŒ •’‘œƒ˜ƒŽ‡ƒ”ƒ˜‘Ž‹«‡Œ‡ǡŒ‘‰‘‘„”ƒœƒ œƒ Žƒ†‘•–‹ ˜‹†‡œǡ •‹Œ‘«‡ ”‹•–ƒŽ‡ǡ †”ƒ‰‘ ‡ƒ œ‡Ž‹æ«ƒ ‹ œ†”ƒ˜‹Žƒ‡–‡”‹«ƒ‘ŽŒƒǤ ‹ ‡” ’ƒ •‹ ˜ „‡ƒ—–› •–‹–—–‡ ŽƒŠ‘’”‹˜‘æ«‹–‡ƒŒ„‘ŽŒ•’”‘æ«—Œ‘«ƒŒ‡•‡•ƒ”ƒœ˜ƒŒƒŒƒȂ‡‰‘ obraza, ki jo bodo popestrili z ˆ”‘†‹–ƒ ‘œ‡–‹‘ in kristali, ‹œ˜ƒŒƒŒ‘ ‡•–‡–•‡ ‹ ‡†‹ ‹•‡ pedikure z izdelki ‘‘–Ž‘‰‹š, ƒ† ƒ–‡”‹‹ „‘•–‡ ƒ”ƒ˜‘•– ƒ˜†—懐‹Ǥ •‡ †ƒ‡ǡ ‹ ’‘–”‡„—Œ‡–‡ ‘†Ž‘’ ‹ •’”‘•–‹–‡˜ǡ ’ƒ «ƒƒ  ‡•• ƒ”• –‡”ƒ’‹ŒƒǤ ‘Ž‹«‡ bodo krasili tudi kristali, kristal‡˜‡”‹ā‹ ‡‹œƒ’‡•–‹ ‡Ǥ œ•—懐‡ ”‘‡ǡ ’‘’‘ƒƒ ‹ septembru rahlo upadlo, kupujejo pa še vedno ljudje, ki želijo vložiti svoj denar, ali tisti, ki nujno potrebujejo nepremičnino. Je pa res, da večina potencialnih kupcev pravi, da bodo z nakupom nepremičnine počakali, saj spremljajo trg, ki napoveduje padec cen. Opaziti je torej spremenjeno razmišljanje ljudi, ki zaradi manjše kupne moči ne morejo kupovati nepremičnin ali jih enostavno želijo kupiti po nižji ceni.« Špekulirajo in čakajo, kaj bo Zato tudi ne preseneča, da je danes vse večja razlika med ogla- ševano in dejansko sklenjeno kupnino. »Prodajalcem še ni uspelo 'preklopiti' na nove razmere in še vedno pričakujejo, da bodo svojo nepremičnino prodali po lanskih cenah, ki so bile zanje ugodnejše. Ko se soočijo s ponudbami, pa se morajo sprijazniti z nižjo ceno ali pa nepremičnine ne prodajo. Kdor ima resen namen nepremičnino prodati, mu svetujemo, naj to stori čimprej, saj bodo cene verjetno še padle. Po drugi strani pa naj kupcev previsoka cena ne odvrne od nakupa; ponudijo naj nižjo, nato pa se pogajajo. Ker je trenutno manj kupcev, imajo več možnosti za uspešen in ugoden nakup.« Senka Dreu 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 9QDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËLQD3WXMXò4FHQWUXY3XKRYLòYWHKMHVHQVNLK GQHKSULSUDYOMDMRSHVWURSRQXGERLQGRJRGNHNLYDVERGRQDYGXŕLOL Za vse, ki radi potujete, so v Tu”‹•–‹«‹ ƒ‰‡ ‹Œ‹ Žƒ›ƒ sestavili pestro dopustniško ponudbo za «ƒ•”‘’‹”Œ‡˜‹Š’‘«‹–‹ Ȃ‘„‹æ«‹–‡ —”‰ƒ†‘ǡ—”«‹Œ‘ǡ ƒœ‹„ƒ” ƒŽ‹†”—ā‡‡ƒ”ƒ„•‡‡‹”ƒ–‡Ǥ ƒ ŽŒ—„‹–‡ŽŒ‡ „‡Ž‹Š •–”‹ •‘ ā‡ ’”‹’”ƒ˜‹Ž‹ 文˜‹Ž‡ •—«ƒ”•‡ ’ƒ‡–‡Ȃ–‹•‘”‡•’‡•–”‹ǡ•ƒŒ•‘†‡Ž—Œ‡Œ‘ œ ˜‡«‹‘ ’‘—†‹‘˜ •—«ƒ”•‹Š’ƒ‡–‘˜˜Ž‘˜‡‹Œ‹Ǥ –—”‹•–‹«‘ƒ‰‡ ‹Œ‘Žƒ›ƒ’ƒ•‡ ŽƒŠ‘‡†͸ͷǤ‹͸͹Ǥ‘–‘„”‘ ‘†’”ƒ˜‹–‡–—†‹ƒ‘†Ž‹«‡˜‹‡† ‹œŽ‡–ǤƒͷͿͿ‡˜”‘˜ƒ‘•‡„‘†‘ā‹˜‹–‡•˜‡–‘˜‘œƒ‘”‘ƒ”•‘ •”‡†‹æ«‡ ‡†ā—‰‘”Œ‡ǡ œ‰‘†‘˜‹•‹ ‘•–ƒ” ‹ ˜‘Œ ’‘ ’”ƒ˜‹ „‘•ƒ•‹ ƒ˜‹ ˜ •” — •ƒ”ƒŒ‡˜•‡ ƒæ«ƒ”æ‹Œ‡ǡœ‘†Š‘†‘‹œ–—ŒƒǤ „‡ƒ—–› •–‹–—–‡˜ ‡–”— –—Œ‡•–”‡‹Œ‘Ž‡œ—ƒŒ‹Ž‡’‘–‹ǡ–‡˜‡«•‡œƒ˜‡†ƒŒ‘ǡ†ƒŒ‡ ‘–”ƒŒƒ Ž‡’‘–ƒ –‹•–ƒǡ ‹ ”‡•‹«‘•‹Œ‡‹œ˜•ƒ‡ā‡•‡’‘•‡„‡ŒǤ ƒ–‘ā‡Ž‹Œ‘’‘Ž‡‰Ž‡’‘–‹Š•–‘”‹- namreč začele počasi nižati šele čez poletje, razlaga Daniel Angel Sauli, direktor mariborske agencije Atrium nepremičnine, ki ima poslovno enoto tudi v Lenartu. »Na spremembe trenutnega nepremičninskega trga vpliva več dejavnikov. Epidemija je načela prve težave s prekinitvijo trgovskih poti, ki jih je vojna v Ukrajini še poglobila in pospešila energetsko krizo. Sledile so podražitve in inflacija, sprotno višanje obrestnih mer pa je po žepih še dodatno udarilo slovenska gospodinjstva. Zaradi vsega naštetega je že zaznan rahel upad števila sklenjenih poslov. In kako se to pozna na terenu? Zanimanje kupcev je v •”„‡«ƒ ‘āƒǡ ‡’ŽŒ‡Œ‡ ‘Š–‘˜ •‘ ‰Žƒ˜‹ ‹œœ‹˜‹ǡ • ƒ–‡”‹‹ •‡ •‘‘«ƒ˜‡«‹ƒŽŒ—†‹ǡ‘ƒ•–‘’‹Œ‘ ”œŽ‹†‡˜‹Ǥ‡‰ƒ”‘Œ‡‹œŒ‡‘ ’‘‡„ƒǡ•ƒŒ•‘’”ƒ˜”‘‡–‹•–‡ǡ‹Œ‹Š’‘–”‡„—Œ‡‘’”‹˜•ƒ‘†‡˜‹Š‘’”ƒ˜‹Ž‹ŠȂ’‘•”„‹–‡œƒ œ†”ƒ˜Œ‡‹Ž‡’˜‹†‡œ•˜‘Œ‹Š”‘‹ ‘Š–‘˜Ǥ’‘œƒŒ–‡æ‡Žƒ‹ƒ ‹Œ‘ ‘„”˜‹Ȃ–‘Œ‡‘†Ž‹«ƒ‡–‘†ƒǡ«‡ •‹ ā‡Ž‹æ ’”‹”‹–‹ ƒŒæ‡ ‡’”ƒ˜‹Ž‘•–‹ǡ‘–•‘”‡ ‹‘„”ƒœ‰‘–‹‹‡ƒŽ‹Ž—Œ‹ ‡‡†‘„”˜‹ǡ‹«‡ •‹ā‡Ž‹–‡†‘•‡«‹˜‹†‡œ„‘ŽŒ’‘Ž‹Šǡ –—†‹ ‘惖‹Š ‘„”˜‹Ǥ —•–‹–‡ •‡ ”ƒœ˜ƒŒƒ–‹Ȃ˜‡ƒ—–› •–‹–—–‡ ˜ ‡–”—–—ŒǤ ƒŽ—’ƒ„‘˜ ‡–”—’‘–‡ƒŽ æ‡ ‡ œƒ‹‹˜ †‘‰‘†‡ Ȃ ‘•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捋 •Š‘™”‘‘Ǥ  •‘„‘–‘ǡ ͸ͿǤ ‘–‘„”ƒ ͸Ͷ͸͸ •‡ „‘†‘ ‘† ͷͶǤ —”‡ †ƒŽŒ‡ ƒ ƒ—’‘˜ƒŽ‹Š —Ž‹ ƒŠ  ‡–”ƒ predstavljali ponudniki no•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捋Š ‹œ†‡Ž‘˜ ‹ •–‘”‹–‡˜Ǥ ƒ „‘†‘ ’‘—†‹‹ ‘–”‘捋Š‹‰”ƒ«ǡ‘„Žƒ«‹Ž‹†”—‰‹Š †‘†ƒ–‘˜ǡ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒ‘ ‰Žƒ•„‡‡ǡ ƒ”‘„ƒ–•‡ ‹ «ƒ”‘„‡ predstave, na voljo bo dodatna —Ž‹ƒ”‹«ƒ ’‘—†„ƒ œ ˜‡Ž‹‘ torto, potekale pa bodo tudi 文˜‹Ž‡ ƒ‰”ƒ†‡ ‹‰”‡Ǥ œ„‹”ƒŽ‹ „‘•–‡ŽƒŠ‘‡†’‡•–”‘’‘—†„‘ ˜‘œ‹«‘˜ǡ Ž—’‹‹ ǡ ƒ˜–‘•‡†‡ā‡˜ †‘ Ž‡•‡‹Š ‹‰”ƒ«ǡ Ž‡•‡‹Š ‡Œ‹‘˜•–ƒ”‘•–‹ǡ”‘«‘‹œ†‡Žƒ‹Š‘„Žƒ«‹Ž•Ž‘˜‡•‹Š—•–˜ƒ”ŒƒŽ ‹æ‡˜‡Ž‹‘ǡ˜‡Ž‹‘˜‡«Ǥ Kidričevo z Pridobitev za štirinožce Odprli pasji park V kidričevskem naselju se bodo štirinožci lahko razposajeno podili po ograjeni travni površini. Ob nekdanjem kopališču, nasproti doma upokojencev, je skupina prostovoljcev s finančno pomočjo občine uredila pasji park. Foto: MZ Park je zaživel takoj po rezanju otvoritvenega traku. Pobudnica je bila Iva Cizerl Ferčec, ki je zamisel predstavila vodstvu občine in zanjo dobila zeleno luč. „Rodila se je ideja, želja je rasla in danes je realizirana,“ je vidno zadovoljna ob zaključku projekta povedala Iva Cizerl Ferčec. „V zadnjih letih se je način, kako živimo z našimi psi, zelo spremenil. Včasih so bili večinoma na dvoriščih, v pesjaku, mnogi tudi na verigah. Danes jih večina biva v hiši ali stanovanju, lastnike spremljajo skoraj povsod. Željo za ureditev pasjega parka so večkrat izrazili stanovalci kidričevskih blokov. Ker sem sama velika ljubiteljica psov, sem zagnala akcijo, zbrala ekipo ljudi in danes je pasji park na voljo uporabnikom.“ V urejanje pasjega parka so se aktivno vključili člani skupine Kurenti Vetrovniki. „Smo društvo kurentov in nismo aktivni samo v času fašenka, zelo radi kaj postorimo tudi čez leto. Pred časom smo izdelali brv v učilnici v naravi, nekajkrat smo upravljali drsališče, letos smo se vključili v urejanje pasjega parka. Zemljišče smo ogradili, namestili 60 stebrov in 150 metrov mreže, zmontirali vrata, položili plošče, postavili klopi in koše. V projekt smo vložili okoli 200 ur prostovoljnega dela, ki smo jih opravili z velikim veseljem. Vsem članom, ki so pomagali, velja iskrena zahvala,“ je na otvoritveni svečanosti, kjer se je zbralo kar nekaj Kidričanov, povedal predsednik ED Kurenti Vetrovniki Štefan Ferčec. Zadovoljstvo nad uspešno končanim projektom je izrazil tudi kidričevski župan Anton Leskovar. Poudaril je, da je ponosen, da je župan občine, kjer je doma prostovoljstvo. Lastnikom psov je zaželel koristno uporabo pasjega parka, družbi Talum se je zahvalil za prostor, ki ga smejo uporabljati. Svečanega odprtja sta se udeležila tudi član uprave Taluma Danijel Lačen in državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko. Prišli so predstavniki pasje šole Alfakan iz Maribora in SA-NU – pasje šole za aktivne pse in njihove lastnike iz Njiverc. Predstavili so tudi trgovino za male živali Pet Hause Sonny Ptuj, storitve nege in striženja psov Pluton ter veterinarstvo Peklar. MZ Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo in podeželje petek z 7. oktobra 2022 9 Slovenija, Podravje z Omejitve porabe (cenejšega) goriva po novem letu naj ne bi bilo več Kmetje v skrbeh, da bo obarvano gorivo manj kakovostno S prvim januarjem 2023 naj bi kmetje po zadnjem vladnem predlogu gorivo, ki bo obarvano, plačevali po ceni, zmanjšani za 76 % trošarine. Kmetje pozdravljajo ukrep znižane trošarine, zadržani pa so do obarvanja goriva in ločene hrambe goriva za kmetijstvo, saj se bojijo, da bo gorivo manj kakovostno in da bo povzročalo težave pri delovanju strojev. Ključna napovedana novost tega zakona pa je, da naj količina goriva, ki pripada kmetiji po tej nižji ceni, ne bi bila omejena navzgor. Predlog zakona bodo predvidoma konec oktobra obravnavali še poslanci. Prvotni predlog, ki ga je podalo finančno ministrstvo, je predvideval 100-odstotno oprostitev plačila trošarina za prvih pet mesecev, torej od 1. januarja do 31. maja, zadnji predlog je 76 % oprostitev. Ob tem pa je vlada potrdila predlog, da se odpravlja omejitev količine nabave goriva za kmetijstvo, kar pomeni, da bodo lahko kmetje gorivo porabili tudi za dvoriščno mehanizacijo (krmni voz), do zdaj je bila namreč količina goriva, za katero je bila kmetom vrnjena trošarina, omejena. Bencinskim servisom tudi naj ne bi bilo treba evidentirati količine nabave goriva posamezne kmetije, saj da bo nadzor omogočen ravno z obarvanostjo goriva, so pojasnili na finančnem ministrstvu. Upravičenec za nakup goriva za kmetijstvo naj bi bila še naprej kmetija, ki je imela v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč ali gozdnih zemljišč, da letna normativna poraba goriva znaša vsaj 540 litrov za kmetijska in gozdna zemljišča oziroma vsaj 150 litrov za gozdna zemljišča. Kmet oz. namestnik, član kmetije, ki je zabeležen v informacijskem sistemu, pa bo moral na bencinskem servisu pokazati enolično identifikacijsko oznako upravičenca ter osebni dokument. Na koliko bencinskih servisih bo obarvano gorivo za kmetijstvo dostopno, še ni znano. Po podatkih finančnega ministrstva prodajo davčno označenega (obarvanega) goriva že sedaj omogoča 262 bencinskih servisov. »Prav tako pa pričakujemo, podobno kot to velja že danes v primeru večjih naročil kurilnega olja, da se tudi gorivo za kmetijstvo lahko dostavi na želeno lokacijo.« Kakovost naj ne bi bila vprašljiva Poglavitni strah kmetov pa je, da bo gorivo za kmetijstvo slabše ka- kovosti. Predsednik sindikata kmetov Anton Medved je med drugim izpostavil, da imajo novi traktorji nekaterih znamk zelo občutljive motorje in črpalke ter da se ob uporabi obarvanega goriva pojavljajo težave, kmetijska zbornica je zato že napovedala naročilo analiz goriva. Na finančnem ministrstvu pa mirijo: »V zadnjem predlogu novele Zakona o trošarinah je določeno, da je gorivo za kmetijstvo davčno označeno dizelsko gorivo, s čimer se zagotavlja, da je gorivo za kmetijstvo enak izdelek kot neoznačeno dizelsko gorivo za motorna vozila.« Tudi v Petrolu pravijo, da bo moralo tudi gorivo za kmetijstvo v celoti izpolnjevati zahteve EU standarda za dizel goriva. »Ker tega produkta na slovenskem tržišču še ni, posledično tudi še niso v celoti določene vse okoliščine, ki se navezujejo na prodajo goriva, npr. pokritost tržišča in razpoložljivost na prodajnih mestih, dodatno aditiviranje ipd.,« Foto: Črtomir Goznik Trošarine so v celoti prihodek državnega proračuna. Letni obseg prihodkov iz tega naslova v letu 2021 znaša skoraj 2,8 % BDP (1,5 milijarde evrov oziroma 13,2 % vseh javnofinančnih prihodkov). Za leto 2020 je bilo upravičencem za gorivo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije vrnjenih za 19,7 milijona evrov trošarine. so povedali v Petrolu, kar pomeni, da je neznank okoli izvedbe še veliko, časa pa ni na pretek. Do sprememb zakona se slovenski naftni trgovec ni želel opredeliti, saj da novela zakona še ni sprejeta, pravijo pa, da so izkušnje glede rabe in razpoložljivosti obarvanega goriva vsaj na hrvaškem tržišču dobre. »Kupcem to gorivo namreč že ves čas distribuiramo v okviru družbe Petrol.« Ob tem pa so poudarili, da na Hrvaškem obarvano gorivo uporabljajo tudi za ribištvo, ki predstavlja bistveno večji gospodarski segment kot v Sloveniji. Gorivo za kmetijstvo je po podatkih finančnega ministrstva označeno v Belgiji, na Hrvaškem, Cipru, na Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, na Portugalskem in v Španiji. Mojca Vtič Podravje z Pobuda Društva za zaščito živali za nižje cene kastracij in sterilizacij Za manj nezaželenih mačjih in pasjih mladičkov Društvo za zaščito živali Maribor z veterinarskimi ambulantami oz. bolnišnicami iz Podravja ponovno pripravlja akcijo sterilizacij in kastracij lastniških psov in mačk. Lastniki domačih ljubljenčkov lahko v oktobru in novembru unovčijo 20 % popust na sterilizacije in kastracije psov in mačk ter pripomorejo k zmanjšanju števila zapuščenih živali in prenosov bolezni med živalmi. S 1. oktobrom se začenja letošnja akcija sterilizacij in kastracij lastniških psov in mačk v veterinarskih ambulantah v Podravju z okolico, sklenila se bo 30. novembra. Veterinarske ambulante bodo pri storitvi sterilizacije in kastracije nudile 20 % popust. Za akcijo so se v društvu odločili, saj ugotavljajo, da je ravno preveliko število lastniških živali poglavitni razlog za veliko število zavrženih in zapuščenih živali. »Preveč lastniških živali je nesteriliziranih oz. nekastriranih in narava gre svojo pot.« Razlogov, da se ljudje ne odločajo za poseg pri ljubljenčkih, je kar nekaj. »Še vedno je pogosto zmotno prepričanje, da bi morala samička imeti vsaj eno leglo, preden se jo lahko sterilizira. Spet drugim so všeč Foto: Pexels.com Časovno je akcija zastavljena tako, da bi se preprečil nezaželeni jesenski razplod živali, še posebej mačk, saj daleč največ zavrženih in zapuščenih živali predstavljajo mačji mladiči. Foto: Črtomir Goznik Veterinarji oktobra in novembra pričakujejo večji obisk veterinarskih klinik. Sodelujoče ambulante V akciji sodeluje tudi devet veterinarskih ambulant iz Podravja: Kri&Za živinozdravniška ambulanta, Cirkovce; Veterinarska ambulanta Vernik, Gorišnica; Ambulanta za male živali Damijan Peklar, Hajdina; Veterinarska ambulanta Majšperk; Veterinarska postaja Ormož; Veterinarska bolnica Ptuj; Veterinarski center Mlakar, Ptuj; Veterinarska ambulanta Žak, Slovenska Bistrica; Veterinarska ambulanta Miran Zorin, Starše. mladički, ko odrastejo, pa pogosto pristanejo na cesti. Spet kdo drug meni, da samčka ni potrebno kastrirati, ker ne bo nič prinesel domov, ob tem pa se pozablja na spolno prenosljive bolezni. Za nekatere pa je tudi strošek posega prevelik finančni zalogaj, še zlasti, če imajo več živali,« so pojasnili v društvu. In da cena tokrat ne bi bila poglavitna ovira, so s pomočjo veterinarskih ambulant organizirali akcijo, kjer veterinarji storitev opravijo 20 % ceneje. K odločitvi za kastracijo oz. sterilizacijo psov in mačk poziva tudi veterinarka Eva Regoršek iz Veterinarske ambulante KRI & ZA iz Cirkovc. »S posegom preprečimo nezaželen razplod, obenem se zmanjša nagon živali, kar pomeni manj branjenja teritorijev, posledično manj bojnih ran – ugrizov, pomembno pa se znižajo možnos- ti za okužbo ljubljenčkov s spolno prenosljivimi boleznimi,« je več pozitivnih vidikov posega izpostavila Regorškova. Cene veterinarskih storitev so zelo različne Lastnike ljubljenčkov ob tem naproša, da predhodno pokličejo v ambulanto, da prejmejo vse potrebne informacije glede posega, živali in tudi informacijo glede cene. Slednje se spreminjajo od ambulante do ambulante, veterinarji pa so do deljenja te informacije zelo zadržani. Glede na cenike, dostopne na spletu, pa se običajna cena sterilizacije mačke giblje od 50 evrov dalje, kastracija je nekaj evrov cenejša, pri psih pa je cena posega odvisna od teže psa, cena posega pa se začne pri dobrih 100 evrih. Lani v okviru akcije sterilizirali 1.589 mačk in psov Veterinarji so lani v okviru akcije sterilizirali – kastrirali kar 1.589 lastniških psov in mačk. V društvu za zaščito živali si želijo to številko vsaj doseči oz. jo še preseči. Zanimanje lastnikov živali bo v teh dveh mesecih zagotovo večje, na kar so pripravljeni tudi v Veterinarski bolnici Ptuj. »Tudi časovno je akcija zastavljena tako, da bi se preprečil nezaželeni jesenski razplod živali. Akcija je dobrodošla in zagotovo pomaga k zmanjšanju števila zavrženih živali,« so še sporočili iz ptujske veterinarske bolnice, še posebej mačk, saj kot ugotavljajo v mariborskem društvu: »Daleč največ zavrženih in zapuščenih živali predstavljajo mačji mladiči.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 7. oktobra 2022 Ptuj z Razstava Besede kot podobe pomenov Knjgarnica FILMOLJUB in KINOLJUB Delavnice kreativnosti in umetniške ustvarjalnosti Filmoljub in kinoljub ni knjižni naslov. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 2014) na strani 358 pojasnjuje, da je filmoljub poznavalec in ljubitelj filma, sopomenka je filmofil. Zagotovo sama sodim med tiste ta prve – obožujem dobre filme. Hkrati pa sem kinoljuba, sem kinofil. No, slednje besede ni v slovarju. Kino pa je, na strani 592 ta istega slovarja je brati, da je kino poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov. Slovar navaja še potujoči kino, letni kino, kinooperaterja, kinoobiskovalca, kinoaparature … Lahko pa bi bila, kajti kinoljub ali kinofil je tisti, ki rad gleda filme na velikem platnu v kinodvorani, ali pač kje druge, da je le projekcija dobra, slika prava in ton primeren. Danes lahko gleda filmofil filme kjerkoli, kinofili pa imamo – vsaj v našem mestu – veliko srečo, ker lahko uživamo v gibljivih slikah v odličnem Mestnem kinu Ptuj, ki skrbi tudi za letni kino in filmsko pedagogiko in druge dogodke, ki se navezujejo na filmsko produkcijo. Med 8. in 14. avgustom so letos že drugič na Ptuju potekale državne tematske likovne delavnice v organizaciji JSKD RS. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so na ogled dela udeležencev delavnic pod naslovom Besede kot podobe pomenov: Anice Karo, Dane Štrucelj, Danile Krpič, Katarine Celič, Ljubice Zgonc Zorko, Nives Skamlič, Petre Kampl – Petrin, Rowene Božič, Tanje Sokolov – Boh in Zvonka Bizjaka. Že 30 let je mentor na teh delavnicah ptujski akademski slikar Dušan Fišer. Pod njegovim vodstvom so nadgrajevali individualno likovno ustvarjalnost ter se preizkusili v skupnem snovanju likovnih projektov. Tematska likovna delavnica 2022 je vključevala raziskovanje in združevanje dveh različnih medijev – besede in likovnosti. Vsako leto so teme drugačne, vselej pa odpirajo vprašanja, spodbujajo k poglobljenemu razmišljanju in motivirajo ustvarjalnost. Take in podobne misli se mi pletejo po glavi, kadar zapuščam Cvetkov trg 1 in sem vesela, da v enem majhnem mestu ene majhne države lahko gledam najnovejšo izbrano filmsko produkcijo! Res, knjigoljubi nismo te sreče, saj pogosto že pozabimo na knjige aktualnih literarnih nagrajencev iz širnega sveta, preden dobimo slovenski prevod, če ga sploh dočakamo. SSKJ pravi pod 1, da je film prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo. Film je tako lahko fotografski, kinematografski, rentgenski. Pod 2 slovar navaja, da je to umetniško delo iz slik na takem traku. Tej umetnosti pravimo tudi sedma umetnost (Stripi sodijo na primer v deveto umetnost). No, če vas zanima to področje umetnosti, cenjeni bralci Knjigarnice, priporočam Filmski pojmovnik avtorja Stojana Pelka (Ilustracije Izar Lunaček. Maribor: Aristej, 2005). Skratka: želim vas nagovoriti, kakor vas nagovarjam k branju dobrih knjig, da večkrat obiščete lični, prijazni ptujski kinodvorani, kjer boste zagotovo užili mnogotere prijetnosti za oči, ušesa in srce ter kakovostno prebili prosti čas in pridobili širino duha. Tako, med nami, vam še povem, da sta mi izjemno všečni napovedni špici, če se lahko tako izrazim: prva je glasbena, ko čez platno z modrim ozadjem rahlo švigajo napisi vseh mest z »art kino mrežo«, druga pa je prepoznavni, prijazno priporočilni, a kanček strogi glas igralca Tadeja Toša, ki ukazuje izklop mobilnih naprav in odstranitev hrane in pijače. To dvoje me vedno spravi v dobro voljo! Ker mi brnenje telefonov para živce (na primer na koncertih, gledaliških predstavah, na otvoritvah razstav,ob prazničnih omizjih …), pa ker se spomnim, kako zoprn je bil vonj pokovke, ki si jo (v davnih časih seveda) mleli obiskovalci kinopredstav in puščali za sabo zmečkano embalažo ter tiste razsute bele kakor stiroporčke. Je pa res, da se spomnim, kako je bilo to naše kino nekoč polno do zadnjega kotička, da si komaj lovil zrak. No, marsikaj se spomnim. In marsikaj se še bom, hehe, tako iz davnih časov. Ta zapis je pravzaprav posledica zadnjega obiska Mestnega kina Ptuj. Bilo je minulo nedeljo in ob zelo primerni uri za ta letni čas (ob 18.30) je bil na ogled fantastičen film Moonage Daydream, rokumentarec o meni enem najljubših sodobnih glasbenikov – David Bowie (1947–2016), pevec, pesnik, multiinstrumentalist, igralec, plesalec, slikar, glasbeni založnik, producent, zvočni tehnik, pisatelj … Nemalo sem bila presenečena, da v kinu sploh ni bilo take gneče, kot sem jo pričakovala. Odličen film, ki je predvsem umetniška filmska podoba glasbene ikone in hkrati slavospev pomena umetnosti za človečnost. Umetnost – glasbena, literarna, likovna, gledališka, plesna, filmska … – le umetnost je tista, ki rešuje posameznika in skupnost. Zatorej vabljeni v stavbe z umetnostmi, v galerije, knjižnice, razstavišča, gledališča, v kinodvorane in v dvorane narave, kakor pravim livadam, travnikom, jasam, gozdovom … Liljana Klemenčič Tematska likovna delavnica ima že dolgo tradicijo. Letošnja je bila že 36. po vrsti. Sprva so te delavnice potekale v Šmartnem v Goriških brdih, nato v Šmartnem ob Paki, nakar so se preselile na Ptuj, v Narodni dom, z organizacijsko podporo OI JSKD Ptuj, kjer so prvič potekale že v letu 2021. V najstarejšem slovenskem mestu so likovni ustvarjalci dobili resnično lepo okolje, navdih za ustvarjanje, saj ima tako močno, bogato kulturno tradicijo. Vsako leto potekajo en teden, od začetne ideje do rezultatov, ki jih predstavijo na vsakoletni razstavi. Monika Ivančič Fajfar, producentka za likovno dejavnost na JSKD RS, je povedala, da je razstava tudi del nekega pedagoškega procesa, v okviru katerega se materializirana dela prenesejo v javni prostor, v galerijski prostor, kjer zaživijo v povsem novem kontekstu. V JSKD RS so zelo hvaležni Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ki je letos gostiteljica produkcije Tematskih delavnic Ptuj 2022. Letošnja tema delavnic Besede kot podobe pomenov pa je še prav posebej primerna za knjižnične prostore. Vsebino delavnice Foto: Črtomir Goznik Monika Ivančič Fajfar, producentka za likovno dejavnost na JSKD RS, odgovorna za potek tematskih delavnic in razstavo in razstave pa je na odprtju razstave, 29. septembra, predstavil njen dolgoletni mentor Dušan Fišer. V tridesetih letih, odkar jih vodi, nikoli niso ponovili teme, vedno so iskali nove izzive, nova vprašanja. Delavnica ni samo „učenje risanja, slikanja“, prinaša tudi znanja iz komunikacije, odnosa in druženja. Osnovno načelo delavnice pa je ideja, njen razvoj in koncept umetniškega dela; v njej se ne Foto: Črtomir Goznik V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so na ogled likovna dela, ki so nastala na državnih tematskih delavnicah, ki so letos že drugič potekale na Ptuju. Razstava pod naslovom Besede kot podobe pomenov bo na ogled do 30. novembra. ukvarjajo s tem, kako se riše, kako slika. Dela na razstavi so različna, odvisna od individualnega pristopa, besede in njihovi pomeni pa so tiste, ki nas polnijo, gradijo kot osebnosti, umetnost ima pri tem ključno vlogo, je zelo odločilna za osmislitev bivanja na tem lepem planetu, pa je ob odprtju razstave Besede kot podobe pomenov še posebej izpostavil dolgoletni mentor državnih tematskih delavnic Ptuj 2022 Dušan Fišer, ki ga je JSKD RS Slovenije za predano, zavzeto strokovno mentorstvo nagradil z zlatim jubilejnim priznanjem. Prvič jih je vodil že leta 1993. V zahvali za priznanje, ki ga je zelo presenetilo, je povedal, da iskreno upa, da je s svojim delom udeležencem pomagal pri njihovem likovnem razvoju. To je tisto njegovo zadovoljstvo, ko vidi napredek. Kreativnost in ustvarjalnost sta privilegij, nekaj posebnega, potencial, ki ga je treba izkoristiti. Včasih pa potrebujemo spodbudo, pomoč nekoga, da nas popelje, vodi. MG Dušan Fišer je likovnikom zanesljiva opora in vodnik „Za razvoj kulture v določenem lokalnem okolju so vedno potrebni posamezniki, visoko motivirani, delavni, zavzeti, zagnani in ustvarjalni, ki vodijo umetnost naprej, tako pri profesionalni kot pri ljubiteljski kulturi. Ena takšnih vezi med ljubiteljsko in profesionalno kulturo so mentorji,“ je ob podelitvi zlatega jubilejnega priznanja JSKD RS Dušanu Fišerju za dolgoletno strokovno, predano in izvirno pedagoško delo ter pomemben prispevek k razvoju na področju ljubiteljske dejavnosti, poudarila Monika Ivančič Fajfar. Odprtje 36. razstave tematskih delavnic Ptuj 2022 je bilo prava priložnost za to, da so se s priznanjem zahvalili izjemnemu mentorju, umetniku in pedagogu. „Mentor Dušan Fišer je likovnikom zanesljiva opora in vodnik v celotnem učnem in ustvarjalnem procesu. Produkcijo delavnice prikažemo tudi na razstavah. Tudi pri tem se Dušan Fišer pokaže kot senzibilni kurator, ki zna poskrbeti za prezentacijo produkcije ali iznajdljivo izkoristiti potencial razstavnega prostora. Hkrati pa se odlikuje kot praktičen organizator. S strokovnim znanjem, senzibilnimi didaktičnimi pristopi in izvirnimi metodami, ter tudi z osebno zavzetostjo, je vsakemu izmed udeležencev delavnic v 30 letih pomagal pri pomembnih korakih pri likovnem in ustvarjalnem napredku,“ je še povedala. Foto: Črtomir Goznik Dušan Fišer, prejemnik zlatega jubilejnega priznanja JSKD RS Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 petek z 7. oktobra 2022 COLOR CMYK stran 11 Poslovna in druga sporočila 11 3URPRFLMVNRVSRURþLOR RAZMISLI, PREDLAGAJ IN SODELUJ PRI PRIPRAVI Na podlagi obstoječih kazalnikov razvoja ter pričakovanj in potreb občank in občanov smo se v Mestni občini Ptuj odločili za pripravo Strateškega razvojnega dokumenta, ki bo vseboval glavne cilje, programe in projekte v časovnem obdobju od leta 2023 do leta 2035. V želji, da bo novo nastali dokument zadovoljil čim več pričakovanj vseh nas, ki ustvarjamo in živimo v naši občini, si želimo vaše sodelovanje pri pripravi tega pomembnega dokumenta. Strateški razvojni dokument Mestne občine Ptuj bo temeljil na izhodiščih, ki jih je začrtala Evropska komisija za programsko obdobje do leta 2030, prioritetah Vlade Republike Slovenjje zapisanih obbstoječih razvojnih dokumentih ter na obstoječih izhodiščih regionalnih in občinskih razvojnih dokuumentov. Cilji Strateškega razvojnega dokumenta so tako: x določiti dolgoročne smernice razvoja glede na trenutno stanje, izzive in potrebe z upoštevanjem razvojnih gibanj in trendov, x prepoznati nove razvojne izzive v lučii ciljev in prednoostnih področčij evropske kohezijske in regionalne razvojne politike za obdobje 2021–202 27, x zagotavljati oziroma izboljšati kakovost življenja vseh prebivalcev občine z zagotavljanjem enakomernega in uravnoteženega razvoja – ekonoomskega, družbeneega in okoljskkega, x povezati ključne razvojne interese v nosilne projekte in jih vključiti v regionalne in državne razvojne programe in druge strateške dokumente, x povezati posamezne nosilce projektoov na območju obbčine z namenom izvajjanja skupnih projektov, x poenotiti stališčaa vseh ključčnih deležžnikov glede razvojnih usmeritev in strateških vsebin. Za vodenje in koordinacijo priprave tega dokumenta je Mestna občina Ptuj pooblastila Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj. Pri pripravi tega dokumenta bomo uporabili več možnih oblik sodelovanja (izvedba intervjujev, spletne ankete, javne tribune itd.). Vaša razmišljanja in konkretne predloge lahko posredujete na elektronski naslov bistra@bistra.si ali v pisni obliki na naslov ZRS Bistra Ptuj, Slovenski trg 6, 2250 Ptuj. ZRS Bistra Ptuj dr. Štefan Čelan Mestna občina Ptuj Nuška Gajšek Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 7. oktobra 2022 Ormož z Tožilstvo vodstvo zdravstvenega doma oprostilo obtožb Nejasnost, zakaj so plačali več, še vedno v zraku Ormoški občinski svetniki se bodo v ponedeljek srečali na prvi seji po počitnicah. Med drugim bodo govorili o vili, ki jo je na javni dražbi za 447.200 evrov kupil Zdravstveni dom (ZD) Ormož. Kupili bi jo sicer lahko za bistveno manj denarja (262.200 evrov), ker so ostali edini dražitelj, a so sami sebi dvigovali ceno. Direktorico ZD Vlasto Zupanič Domanjko in uslužbenko Moniko Špindler, ki je ZD zastopala na elektronski dražbi, je zaradi domnevnega oškodovanja javnih sredstev doletela kazenska ovadba, ki jo je ptujsko okrožno državno tožilstvo zavrglo. Vodstvo zavoda odločno zanika, da bi karkoli storili narobe, v neskladju z zakonom ali zavod finančno oškodovali. „ZD Ormož vztraja, da so nepremičnine kupljene na zakonit način, nakup je bil strateškega pomena za razvoj zdravstvene dejavnosti v Ormožu in zato tudi v javnem interesu.“ Župani so se z nakupom strinjali Zeleno luč za nakup vile je ZD dobil na seji sveta zavoda 30. septembra lani. Nepremičnino so se odločili kupiti, da bi širili območje zdravstvene cone in razširili parkirišče. Finančni načrt, ki je vključeval nakup vile, so potrdile vse tri občine ustanoviteljice: Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Župani so se z nakupom strinjali tudi po izvedeni javni dražbi, je moč prebrati v gradivu, ki ga je ZD pripravil za občinski svet. „Plan nabav v letu 2021 v osnovna sredstva za objekte in zgradbe je znašal 650.000 evrov. Ocena vrednosti je bila podana glede na izvedene cenitve nepremičnin, njihovo strateško lego v odnosu do ZD Ormož in investicijsko vrednost,“ je med drugim navedla odvetnica ZD Helena Polič Kosi. Plačali 185.000 evrov več … Dopis za občinski svet ima 50 strani, v njem so najprej utemeljili razloge za nakup, nato so priložili soglasja občin k finančnemu planu in nakupu, potem pa sledi nekaj deset strani zemljiškoknjižnih izpiskov za nepremičnine, ki so jih kupovali. Čeprav gre za obsežen dopis, pa v njem ni moč najti pojasnila, zakaj je ZD Ormož za vilo na dražbi odštel 447.200 evrov, če bi lahko plačal bistveno manj (262.200 evrov), ker so ostali edini dražitelj. Glede na odločitev ptujskega tožilstva, ki je kazenski ovadbi zoper Zupanič Domanjkovo in Špindlerjevo zavrglo, do oškodovanja javnih sredstev očitno ni prišlo. Od javne dražbe že leto dni Javna dražba za nepremičnine, ki se jih je ZD odločil kupiti, je bila 1. oktobra 2021. Direktorica ZD Zupanič Domanjkova je za zastopanje na javni elektronski dražbi pooblastila sodelavko Moniko Špindler. Izklicna cena za nepremičnine je bila 261.100 evrov, dražitelja sta bila dva, ZD in neznani dražitelj. Kot smo poročali, neznani dražitelj cene na spletni dražbi več sploh naj ne bi dvigoval, medtem ko je ZD Ormož ceno v nekaj minutah dvignil za 185.000 evrov, seveda po nepotrebnem, saj drugi dražitelj svoje višje ponudbe sploh ni več oddal. Vprašanje, zakaj je prišlo do takšne situacije, še danes nima odgovora. Zakonitost poteka dražbe je sicer presojalo višje sodiče v Mariboru, ki je po navedbi Polič Kosijeve ugotovilo, da je ta potekala zakonito. Do izročitve nepremičnine in vpisa lastništva še ni prišlo ZD Ormož je sodišču plačal kupnino in 26. novembra lani prejel sklep o izročitvi nepremičnin, česar do danes niso izvedli. Polič Kosijeva je povedala, da sta se dolžnica (lastnica vile) in eden od dražiteljev najprej pritožila na mariborsko višje sodišče, ki je njuni pritožbi zavrnilo. Sedaj je vložen ugovor na postopek vknjižbe lastninske pravice, o katerem še ni odločeno. „ZD Ormož vodi postopek za izpraznitev in izročitev nepremičnin, vendar je tudi v tem postopku vložen ugovor ter podan predlog za odlog izvršbe. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je v zvezi s postopkom dražbe vložena ustavna pritožba,“ sta v dopisu občinskemu svetu med drugim pojasnili direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domanjko in pooblaščenka Helena Polič Kosi. Kako bodo situacijo v ponedeljek komentirali ormoški svetniki, bomo še poročali. Mojca Zemljarič Foto: MH Zaradi ugovora dolžnice (lastnice vile) ZD Ormož leto dni po nakupu na dražbi lastninske pravice na nepremičnini še ni vknjižil, je navedla odvetnica ZD Helena Polič Kosi. Po podatkih, s katerimi razpolaga ZD Ormož, je v zvezi s postopkom dražbe vložena ustavna pritožba. Slovenija z Porast tihotapljenja cenenih tobačnih izdelkov Siva cona poceni belih cigaret Finančna uprava je v letu 2021 odkrila skupno 49 primerov tihotapljenja in drugih nedovoljenih ravnanj s tobakom in tobačnimi izdelki ter pri tem zasegla skupno 1.091.899 kosov cigaret in 17.856 kilogramov tobaka, primernega za kajenje in izdelavo cigaret. V enem primeru so zasegli tudi 10.972 kilogramov surovega tobaka v obliki tobačnih listov. V zaseženih količinah tobačnih izdelkov prevladujejo cenene cigarete in ponaredki slabše kakovosti z nižjo ceno, t. i. »poceni bele cigarete« ali Cheap Whites. »Cheap Whites cigarete so opredeljene kot cigarete, ki so zakonito proizvedene v tretjih državah, vendar so namenjene tihotapljenju v druge ciljne države, kjer je njihov zakoniti trg običajno omejen ali pa ga sploh ni. Medtem ko je njihov izvoz lahko zakonit in so dajatve v državah proizvajalkah običajno plačane, pa je njihov uvoz v ciljne države in prodaja v njih vedno nezakonita in poteka brez plačila dajatev,« razlagajo na Fursu. V okviru nadzorov na področju nedovoljenega oglaševanja in ponujanja tobaka in tobačnih izdelkov prek spletnih aplikacij so lani zasegli tudi 41,5 kilograma tobaka za kajenje. Balkan – tobačna meka Spremembe na globalnem trgu tobačnih izdelkov se s pojavom novih tobačnih in povezanih izdelkov ter rastjo drobnoprodajnih cen odražajo na sestavi nezakonitega trga tobačnih izdelkov. »Sodobni trendi tudi v Sloveniji kažejo na povečano prisotnost nedovoljenih belih cigaret ter znatno povečanje nedovoljene ponudbe na segmentu surovega in drobno rezanega tobaka, ki je postal nadomestek za cigarete. K nam in v države zahodne Evrope se največ cigaret in tobaka tihotapi z Balkana in iz držav vzhodne Evrope, predvsem v vozilih v cestnem prometu, med blagom, med prtljago in skrito v različnih konstrukcijskih delih vozil ter posebej prirejenih prostorih za skrivanje blaga.« Kot prikazuje razpredelnica, so drastično povečanje Zasežene cigarete in tobak, Slovenija 2018–2021 Cigarete (kosi) Tobak (kg) Surov tobak – tobačni listi (kg) 2018 1.566.110 447 / 2019 1.318.550 530 / 2020 396.400 512,5 28.780 2021 1.091.899 17.856,05 10.972 Vir: FURS Foto: Svet24 V zaseženih količinah tobačnih izdelkov prevladujejo cenene cigarete in ponaredki slabše kakovosti z nižjo ceno, t. i. »poceni bele cigarete« ali Cheap Whites. Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. pretihotapljenih tobačnih izdelkov v Slovenijo zabeležili predvsem pri tobaku, ki so ga leta 2018 zasegli 447 kilogramov, tri leta kasneje pa že dobrih 17.800, torej že skoraj neverjetnih 18 ton. Furs je lani sodeloval v skupni mednarodni operaciji PATHFINDER, ki jo je organizirala Svetovna carinska organizacija (WCO), usmerjena pa je bila v odkrivanje in preprečevanje nezakonite proizvodnje in trgovine s tobakom, tobačnimi izdelki, elektronskimi cigaretami in drugimi predhodnimi sestavinami, potrebnimi v procesu nezakonite proizvodnje tobačnih izdelkov. SD Danes bo povečini sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Šibka burja na Primorskem bo dopoldne ponehala. Jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Goriškem in ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli 25 °C. Napoved za Podravje Foto: PU Kranj Ena od pošiljk zaseženega tobaka Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Namizni tenis Cirkovčani v sezono z dvema ekipama, Ptujčani z eno Stran 14 Rokomet Ormožani še drugič zapored z novinci Stran 15 stran 13 Rokomet Po bolezni pripravljene na nove izzive Stran 15 Golf Aktivne in uspešne vse ptujske golf generacije Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si tega obračuna, saj ekipi na lestvici deli velikih 14 točk razlike (23 – 9). Nogomet z 1., 2. in 3. liga Glavna novica tedna: vrnitev Iličića v Maribor Foto: Grega Wernig / m24.si Josip Iličić se je po 12 letih vrnil v Maribor. Med tednom je bilo tudi uradno potrjeno, kar se je v nogometnih krogih šušljalo že nekaj časa: Josip Iličić bo kariero po zaključeni italijanski zgodbi nadaljeval v Mariboru! 34-letni nekdanji dolgoletni član Atalante, Fiorentine in Palerma v italijanskem državnem prvenstvu serije A je s prvaki podpisal triletno pogodbo. »Jojo, dobrodošel doma,« so vijoličasti zapisali na svoji spletni strani. Iličić se namreč vrača v vijoličasti dres, v katerem je uspešno nastopal med julijem in koncem avgusta leta 2010 ter na 11 tekmah dosegel štiri gole in tri podaje. V Mariboru bo popularni Jojo nosil dres s številko 72. »To je velik dogodek za vse, gre za zadevo, ki nedvomno izstopa iz okvirjev in pomeni veliko. Ne samo za Maribor, ampak splošno za slovenski nogomet. Gre za posebno vez, ki je stkana med Josipom in Mariborom, kar je tudi privedlo do pozitivnega razpleta zahtevnega izziva,« je ob podpisu pogodbe dejal športni direktor Maribora Marko Šuler. »Dolgoročna pogodba potrjuje, kako resna je zadeva. Josip res nekaj Josip Iličić: »Vrnil sem se, da v tem klubu pustim pečat« Josip Iličić: »Rad bi se vsem skupaj zahvalil. To je zame poseben dan. Rekel bi, da nogometaš zaradi takšnih stvari igra nogomet še z večjo voljo, še z večjim veseljem, zato sem se tudi vrnil. Eno zgodbo sem tukaj v Mariboru pred leti začel, na žalost je nisem končal, zato sem se vrnil, da tudi jaz pustim nek pečat v tem klubu. Začel pa bom iz ničle. Rad bi, da pozabite, kar sem naredil doslej, prihajam kot novi igralec, ki je prišel v klub ter hoče narediti nekaj velikega. To, kar sem začel že pred 12 leti,« je na novinarski konferenci kluba dejal Iličić. »Težko odgovorim, kdaj bom pripravljen. Vsekakor sem se vrnil, ker sem potreboval to domače okolje. Nasitil sem se tujine in rekel bi, da je bilo kar naporno, še posebej v zadnjih letih. To je sedaj za mano, ta list sem obrnil. Vedel sem, da obstaja samo en klub v Sloveniji, v katerega bi se lahko vrnil, in to je bila vsekakor moja želja, da se vrnem v Maribor. Predvsem zaradi vsega tega, kar sta to mesto in ta klub pomenila zame v moji karieri. Zagotovo brez tega kluba, brez tega mesta, brez teh navijačev ne bi bil to, kar sem danes. Ne bi imel te kariere, ki sem jo zgradil, in to še ni konec. To je novo poglavje v moji karieri in upam, da bom zdrav, brez poškodb in lepi trenutki bodo še prišli,« je še dejal Iličić. časa ni igral – treniral je po samostojnem programu – in ob potrditvi dogovora še ne moremo z gotovostjo napovedati premiere na igrišču. Seveda bo potreboval nekaj časa, da doseže ustrezno stopnjo pripravljenosti, prihaja pa z velikim motivom in željo, sposoben se je hitro prilagoditi zahtevam. Ne bomo prehitevali, bomo pa s skupnimi močmi naredili vse, da ga čim prej vidimo skupaj z moštvom na terenu,« je še dodal Šuler. Čeprav Iličić na prvi naslednji tekmi, ki vijoličaste čaka v soboto doma s Koprom, zagotovo še ne bo igral, pa bo na stadionu zagotovo čutiti posebno energijo. Prav v takšnih primerih, pa so lahko državni prvaki še kako nevarni, ne nazadnje so prav na krilih navijačev v preteklosti serijsko osvajali lovorike. Vse skupaj bo zagotovo pozitivno vplivalo tudi na razpoloženje pred naslednjim »večnim derbijem«, ki bo naslednjo soboto zvečer potekal v Stožicah. Tudi celoten preostali razpored 12. kroga obeta same zanimive obračune: na Fazanerijo prihajajo »vroči« Celjani, v Šiški bo odigran ljubljanski derbi med Bravom in Olimpijo, Kalcer Radomlje in Gorica bosta odigrala derbi začelja, sežanski Tabor pa bo pot po lestvici navzgor iskal v srečanju z Domžalami. 2. SNL: šumarji proti Primorcem, Bistričani proti Prekmurcem V 2. ligi se bo 11. krog začel s petkovo tekmo v Kidričevem, kjer bo pri Aluminiju gostoval Jadran iz Dekanov. Domačini bodo veliki favoriti Tako kot vedno pa se tudi tokrat pasti skrivajo v podrobnostih. Obe moštvi se lahko pohvalita s trdno obrambo, šumarji so na dosedanjih desetih tekmah prejeli zgolj šest golov, le štiri več pa varovanci trenerja Alena Ščulca. Če je obramba boljši del zasedbe iz Dekanov, pa je napad eden slabših v ligi, le osem doseženih golov (povprečno manj kot gol na tekmo) je drugi najslabši izkupiček v dosedanjem delu sezone 2. lige (manj so jih zabili le nogometaši Triglava – 6). Vse skupaj nakazuje v smer, da bo v šumi v petek padlo malo golov, morda bo že en sam odločil tekmo … Kidričani so v nedeljo v Beltincih zamudili priložnost za zmago (izenačujoči gol so prejeli v sodnikovem podaljšku), zato se želijo za spodrsljaj odkupiti z zmago proti Jadranu. »Staro nogometno pravilo pravi, da so najboljša zdravila za izgubo točk zmage, tudi v našem primeru je tako. Fantom za predstavo v Beltincih ne morem ničesar očitati, na težkem igrišču so dali vse od sebe, po zaostanku so preobrnili rezultat, za kar pa so porabili veliko moči. Morda prav v tem grmu tiči zajec za prejeti gol v zadnjih sekundah tekme, čeprav bi prej rekel, da je šlo za pomanjkanje športne sreče,« je dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Stratega šumarjev pa veseli napredek v igri, ki ga je mlado moštvo naredilo od začetka sezone. Bistričani so v nedeljo dosegli pomembno zmago proti ekipi Brinje Grosuplje, s katero so se učvrstili v sredini lestvice. S skoraj polovico osvojenih vseh možnih točk (14 od 30 v desetih krogih) so kot novinci v 2. SNL, 11. krog: Aluminij – Jadran Dekani (v petek ob 15.30 v Kidričevem), Nafta – Kety Emmi&Impol Bistrica (v petek ob 18.00). 3. SNL – vzhod: 9. krog: Cirkulane – Drava Ptuj (v nedeljo ob 15.30 v Cirkulanah), Zavrč – Rače (v soboto ob 15.30 v Zavrču). ligi dosegli vsa pričakovanja, morda so jih celo presegli. Pomembno pa je, da se s tem ne zadovoljijo, ampak morajo še naprej v vsaki tekmi iskati priložnost za točke. »Tekma se od tekme razlikuje, tako tudi poraz od poraza. Če nas tekmec nadigra in smo sami pustili srce na igrišču, potem si ne moremo ničesar očitati, če pa izgubimo brez pokazane volje in želje, potem je bilo nekaj narobe. Novinci smo, imamo veliko mladih igralcev, zato moramo biti še posebej pozorni na takšne stvari – na tem segmentu enostavno ne smemo zatajiti. Tudi v Lendavi mora biti tako, čeprav bodo domačini izraziti favoriti,« je dejal trener Bistrice Franci Fridl, ki je bil med letoma 2017 in 2019 prav trener Nafte. Jo bo uspel zagosti svojemu nekdanjemu klubu? 3. SNL – vzhod: Drava gostuje v Cirkulanah V 9. krogu bo lokalni derbi ekip iz MNZ Ptuj odigran v Cirkulanah, kjer bo gostovala Drava. Ptujska zasedba 2. SNL: prvi poraz tudi za Krko ZAOSTALA TEKMA 8. KROGA: Roltek Dob – Krka 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Kržnarić (9.), 1:1 Gajič (16.), 2:1 Šipek (70., z 11 m). 1. KRKA 2. ALUMINIJ 3. ROGAŠKA 4. NAFTA 5. VITANEST BILJE 6. ILIRIJA 1911 7. K. E. BISTRICA 8. BELTINCI 9. FUŽINAR 10. KRŠKO 11. PRIMORJE 12. ROLTEK DOB 13. JADRAN DEKANI 14. RUDAR VELENJE 15. TRIGLAV KRANJ 16. B. GROSUPLJE 10 10 10 10 10 10 10 10 10 9 10 9 10 10 10 10 7 7 6 6 5 3 4 3 4 3 2 2 2 2 2 1 2 2 3 2 1 5 2 3 0 2 5 4 3 3 1 2 1 1 1 2 4 2 4 4 6 4 3 3 5 5 7 7 18:7 15:6 15:7 22:10 21:25 16:8 10:12 16:16 17:21 15:17 11:16 12:17 8:10 13:16 6:18 9:18 23 23 21 20 16 14 14 12 12 11 11 10 9 9 7 5 je v prejšnjem krogu visoko ugnala Ljutomerčane, kar bi lahko bil dober obet za nadaljevanje sezone. Cirkulančani na drugi strani nikakor ne najdejo izhoda iz krize, pesti jih predvsem pomanjkanje pravih napadalcev, na tem igralnem mestu je osamljen Alen Cimerman. Zadnja dva remija proti najslabšima ekipama lige (Šmartnemu in Dravogradu) sta skrb vzbujajoča, še posebej zaradi ogromnih nihanj v igri (zelo slaba prva polčasa, boljša druga). Zanimivo bo tudi v Zavrču, kjer bo gostovala ekipa iz Rač. Ta se kot novinka v ligi odlično drži, a tudi Zavrčani imajo za medsebojno srečanje svoje želje … Derbi kroga bosta odigrali ekipi Ljutomera in Dravinje, ki ju na 3. oz. 1. mestu ločita le točki (15 – 17). Tudi sicer so ekipe izjemno izenačene, med prvim in devetim mestom je le pet točk razmika. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (rdeči dresi) in Bistrice bodo svoji tekmi 11. kroga odigrali že v petek. Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 petek z 7. oktobra 2022 Foto: Črtomir Goznik Dekleta NTK Cirkovce so v lanski sezoni zasedla 5. mesto in le za malenkost zaostala za končnico najboljše četverice. Foto: Črtomir Goznik Ekipa NTK Ptuj bo v nespremenjeni postavi tudi v letošnji sezoni nastopala v 2. državni ligi. Namizni tenis z Državne lige 1. SNTL (ženske, 7 ekip), razpored tekem NTK Cirkovce v prvem delu sezone: Cirkovčani v novo sezono z dvema ekipama, Ptujčani na starih tirnicah 1. SNTL (ž) Dekleta NTK Cirkovce začenjajo tretjo zaporedno sezono med slovenskimi prvoligašinjami, v preteklih dveh so dvakrat končale na 5. mestu in tako za las zaostale za končnico, v kateri se merijo štiri najboljše ekipe. Letos si želijo narediti prav ta korak naprej. O pričakovanjih je več povedala Katja Krajnc, najbolj izkušena članica ekipe: »Celotne priprave na letošnjo sezono smo posvetile temu, da bi se uvrstile v končnico. To se nam je zadnji leti izmuznilo iz rok in zato je povsem razumljivo in naravno, da bomo storile vse, da to v tretje dosežemo. Pred vsako novo sezono je v vseh ekipah nekoliko negotovosti glede forme in vsega ostalega, tudi v našem primeru je tako. Glede na igralsko sestavo bo znova verjetno izstopala ekipa Kajuh Slovan, ki bo branila naslov državnih prvakinj, potem pa je tu skupina ekip, ki realno računa na uvrstitev med najboljše štiri ekipe - v to kategorijo ob Kemi, Letriki in Inter Diskontu spadamo tudi same.« Ob Katji bodo ekipo sestavljale Ina Unger, Tia Rudolf, Zoja Žolek in Daniela Tomanič Butkovska, trenerski štab pa sestavljata Danilo Piljak in Urban Ovčar, sodelujeta pa tudi Darko Hergan in Žan Napast. Za začetek se odpravljajo na gostovanje k Inter Diskontu, ki ima močno ekipo, zagotovo konkurenčno za končnico. Pomemben podatek je tudi ta, da so letos nekoliko spremenjena pravila. »Po treh posamičnih dvobojih bo na vrsti dvoboj dvojic, to je glavna novost letošnje sezone, obenem pa se bo igralo do štirih zmag in ne več petih, kot je bil običaj doslej. Ali bo to za našo ekipo boljše ali slabše, je v tem trenutku težko oceniti, saj izkušenj s tem nimamo. Smo pa dvojicam prav zaradi tega posvetile nekaj več pozornosti na treningih,« je dodala Katja. 2. SNTL (m) V 2. ligi bo med moškimi nastopalo deset ekip, med njimi bo zasedba NTK Ptuj. Ta je v lanski sezoni drugoligaški status obdržala preko dodatnih kvalifikacij, kjer je kot predzadnjeuvrščena ekipa 2. lige ugnala drugouvrščeno ekipo iz 3. lige (B2 Bendl iz Kranja). Sestava ekipe ostaja enaka tisti iz prejšnje sezone, v njej so Luka Krušič, Marsel Šegula, Darko Drčič in Gorazd Selišek. »V sezono vstopamo s ciljem, da si priborimo uvrstitev v zgornjo polovico lestvice. V vsako srečanje bomo vstopili z željo po zmagi, kaj nam bo 2. SNTL (moški, 10 ekip), razpored NTK Ptuj v prvem delu sezone: 1. krog: Savinja Plasard II – Ptuj, Mengeš Racketry II – Ptuj (v soboto, 8. 10., ob 10.00 in 17.00) 2. krog: Xiom Muta – Ptuj 3. krog: Ptuj – Ilirija, Ptuj – Logatec 4. krog: Sobota I – Ptuj, Kema Murexin – Ptuj 5. krog: Ptuj – Arrigoni I, Ptuj – Rakek 3. SNTL - vzhod (moški, 8 ekip), razpored tekem NTK Cirkovce v prvem delu sezone: 1. krog: Škoa Loka – Cirkovce; B2 I Bendl – Cirkovce (v soboto, 8. 10., ob 10.00 in 17.00) 2. krog: Cirkovce – Inter Diskont, Cirkovce – Vesna II 3. krog: Savinja V – Cirkovce, Savinja IV – Cirkovce 4. krog: Sobota II – Cirkovce Foto: Črtomir Goznik Danilo Piljak bo v osnovi še naprej opravljal naloge trenerja v NTK Cirkovce, ne izključuje pa niti možnosti, da bi v drugem delu sezone občasno nastopil tudi kot igralec. to prineslo na lestvici, pa bomo šele videli. Osebno si želim čim boljše razmerje med zmagami in porazi ter se po tej plati uvrstiti med najboljše igralce lige,« je dejal Luka Krušič. 3. SNTL – vzhod (m) Po nekaj letih premora so se v Cirkovcah ponovno odločili, da bodo v ligaško tekmovanje prijavili tudi moško ekipo. Razloge za to odločitev je pojasnil Danilo Piljak, dodal pa je še nekaj zanimivih informacij. »Do te odločitve smo prišli iz sila enostavnega razloga: ker imamo v Namizni tenis z 1. OT za kadete in kadetinje Aleks Koren kot najmlajši med četrtfinalisti odličen tretji V športni dvorani Kidričevo je v soboto potekalo zanimivo namiznoteniško tekmovanje, 1. odprti turnir nove sezone za kadete in kadetinje. Organiziral ga je Namiznoteniški klub Cirkovce, privabil pa je več kot 100 mladih, 74 fantov in 34 deklet. V celodnevnem dogajanju je imel svoje predstavnike tudi domači klub, Saro Erhatič med dekleti in Aleksa Korena, Vitana Plajnška (vsi letniki 2010) in Tiana Hajška (2008). Fantje so bili razporejeni v 19, dekleta pa v 9 predtekmovalnih skupin, po najboljša dva iz vsake sta se uvrstila v finalni del. Vsi predstavniki cirkovškega kluba so bili pri tem uspešni. V finalnem delu so Sara, Vitan in Tian nastope končali na prvi stopnički, kar tri korake naprej pa je storil Aleks. Eden najperspektivnejših mladih slovenskih igralcev je po vrsti nanizal tri zmage in se uvrstil med najboljše štiri igralce turnirja. Šele v polfinalu ga je ustavil Bor Brodnjak (Kajuh Slovan). Aleks je bil edini igralec letnika 2010 med četrtfinalisti, vsi ostali so bili rojeni leta 2008 oz. 2009. Danilo Piljak, trener v NTK Cirkovce: »Pomembno je, da so se vsi uvrstili iz kvalifikacijskih skupine v finalni del. Fantje so bili vsi zmagovalci svojih skupin, Sara pa je osvojila 2. mesto. To so lepi rezultati, ki pa jih je v finalu še nadgradil Aleks.« Zmag sta se veselila prva nosilca turnirja, Luka Jokič pri fantih in Lana Slatinšek pri dekletih. Prav slednja je v osmini finala izločila Saro Erhatič. JM klubu ogromno mladih. Ocenili smo, da bi bilo zanje dobro, da se začnejo kaliti tudi v ligaškem tekmovanju, ob tem pa imajo ob sebi vsaj enega izkušenega igralca. V klub nam je uspelo privabiti Matica Slodeja, enega najboljših slovenskih igralcev, kar je za naš klub zelo velika okrepitev. Sam sem pustil odprta vrata za nastopanje kot igralec, a moja prioriteta bo še naprej treniranje. Vse bo odvisno od ambicij za naskok na 2. ligo – če bo interes in volja, potem je vse možno. V osnovi pa je nastop v tej konkurenci mišljen za napredek naših mladih igralcev, to so Aleks Koren, Vitan Plajnšek, Jan Širec, Tilen Križanec in Tiam Hajšek. Vsi kažejo določen potencial, nekoliko pa vendarle izstopa Aleks, ki je na lestvici mlajših kadetov prvi, med kadeti pa že zaseda visoko 4. mesto. Vsi ti igralci dosegajo lepe rezultate v mlajših kategorijah, Trenerska ekipa NTK Cirkovce Trenerska zasedba kluba iz Cirkovc je zaradi velikega števila igralcev in igralk vseh kategorij izredno široka. Za tekmovalni del ekipe sta v osnovi zadolžena Danilo Piljak in Urban Ovčar, potem pa so tukaj še Darko Hergan, Žan Napast, Jaša Lozinšek, Urška Rojko, Luka Krušič, Tilen Križanec, Katja Krajnc ter kondicijski trener Luka Širovnik. S svojimi nasveti bo pomagal tudi Matic Slodej, novopečeni igralec članske ekipe. največ pa vendarle štejejo rezultati v članski kategoriji. Prav iz tega razloga se gremo učit v to konkurenco in se spoznavat s članskim namiznim tenisom. Po polovici sezone bomo trenerji naredili analizo opravljenega in se odločili za nadaljnje poteze,« je povedal Danilo Piljak. Prav Piljak ima največ zaslug, da bo Matic Slodej igral za Cirkovce. »Ne samo, da sva skupaj igrala na Ptuju, Mariboru in Muti, tudi v privatnem življenju sva prijatelja. Ker ima mlado družino, mu ritem prve lige – kjer bi sicer z lahkoto igral – ni odgovarjal, v 3. ligi pa bo lahko lažje usklajeval športno in družinsko življenje. Prepričan sem, da bo znal z dragocenimi nasveti lepo usmerjati svoje mlade soigralce,« je dejal o tem. Pogovor je nanesel tudi na priznanje za najboljšega športnika občine Kidričevo, ki ga je prejel pred kratkim. »Priznanje sem prejel za predkoronsko sezono, ko sem igral v 1. ligi za Maribor in smo igrali v finalu končnice, ob tem pa sem sam imel res dobro razmerje zmag in porazov. Vesel sem, da so bili ti rezultati opaženi, sam pa priznanje dojemam širše, kot nagrado za 32 let ukvarjanja z namiznim tenisom,« je zaključil Piljak. Jože Mohorič Zvrhan koš ugank in nagrad! Finalni del, fantje: Po se bn a izd aja Ka jve š na 80 str an eh : 1/16 finala: Koren (Cirkovce) – Trtnik (Mengeš) 3:0; 1/8 finala: Koren (Cirkovce) – Hedl (Savinja) 3:0; četrtfinale: Koren (Cirkovce) – Škufca (Mengeš) 3:0; polfinale: Koren (Cirkovce) – Brodnjak (Kajuh Slovan) 1:3; finale: Brodnjak – Jokič (Mengeš) 0:3. t,3*Ç"/,&t;"/*.*70#3"/+&t#0 ("5&/"(3"%& Dekleta: finale: Slatinšek (ŠD SU) – Kocjančič (Arrigoni) 3:0. Končne uvrstitve igralcev NTK Cirkovce: Sara Erhatič: 9.–16. mesto Aleks Koren: 3. do 4. mesto Vitan Plajnšek: 17. do 32. mesto Tian Hajšek: 17. do 32. mesto www.salomongroup.si Konec tedna se bo začela nova sezona 2022/23 tudi v slovenskih namiznoteniških ligah. Naše področje bosta predstavljali dve ekipi iz Cirkovc in ena Ptuja. 1. krog: Inter Diskont – Cirkovce (v soboto, 8. 10., ob 17.00) 2. krog: Cirkovce – Arrigoni 3. krog: Logatec – Cirkovce 4. krog: Cirkovce – prosti 5. krog: Cirkovce – Kajuh Slovan 6. krog: Letrika – Cirkovce 7. krog: Cirkovce – Kema Murexin ,"+7&À +&4&/ /07&.#&3 od 7. oktobra 2022 ,"+7&À +&4&/ 0,50#&3 še v prodaji 3&7*+";"13"7*.0Ç("/4,*13&1*) Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport petek z 7. oktobra 2022 15 Rokomet z Jeruzalem Ormož Še drugič zapored z novinci pri čemer so bili nosilci igre zvečine doma vzgojeni igralci. V uvodu so imeli zelo težak razpored, zato so dokaj pričakovano začeli s tremi porazi (Slovenj Gradec, Trimo Trebnje, Krka). So pa v četrtem krogu že pokazali zobe, neodločeno so igrali z močno Loko (20:20). To je dovolj veliko opozorilo za varovance trenerja Saša Prapotnika, da tekmo vzamejo skrajno resno in da jih ne zavede dosedanji skromnejši točkovni izkupiček Krškega. Dodatna prednost za Jeruzalem bi morala biti domača dvorana in glasna publika, ki je velikokrat jeziček na tehtnici v prid ormoške zasedbe. Tudi v letošnji sezoni so vse dosedanje štiri točke osvojili na Hardeku. »Doma res igramo veliko bolje kot v gosteh, tega ne moremo spregledati. Resnično se pred vsako tekmo trudimo, da bi tudi v gosteh odigrali podobno, a nam ne uspeva tako, kot bi si želeli. Veseli pa na drugi strani to, da je Hardek težko osvojiva trdnjava, iz katere se le redkim uspe izvleči s kakšno točko. Tudi tokrat bomo naredili vse, da točke ostanejo doma,« je dejal trener Ormoža Saša Prapotnik. Foto: Črtomir Gotnik Rokometaši Jeruzalema so v preteklem krogu v gosteh izgubili s Krko. Novomeščani so slavili prepričljivo, z devetimi goli razlike. Krka je kot novinka v ligi zelo dobro začela sezono, z dvema zmagama in porazom, čaka jih še zaostala tekma s Slovenj Gradcem. V soboto se bodo ob 19. uri Ormožani pomerili še z drugim letošnjim novincem, ekipo Krškega. Krčani so nazadnje v 1. A-ligi nastopali v sezoni 2014/15, do pretekle so bili vedno blizu vrha v 1. B-ligi, a jim odločilnega koraka k napredovanju ni uspelo narediti. Letos jim je to končno uspelo, JM Rokomet z ŽRK Ptuj Po bolezni pripravljene na prihajajoče izzive Sezono bodo končno začele v soboto, ko se bodo v 3. krogu v gosteh pomerile s Krko. Novomeščanke imajo doslej na računu zmago z Velenjem in poraz z Ajdovščino. Zaostalo tekmo 1. kroga s Krimom bodo članice ŽRK Ptuj v gosteh odi- grale v sredo, 12. 10., tekma 2. kroga z Litijo doma pa še nima določenega natančnega datuma. Po prebolelih okužbah so se varovanke trenerja Mateja Bračiča nemudoma vrnila na treninge, na katerih je moč opaziti tudi številne nove članice. Največ novink, kar šest, je prišlo iz Maribora, kjer je ŽRK Branik Maribor – v lanski sezoni je igral v zeleni skupini 1. lige – prenehal delovati. Ob tem sta se ekipi pridružili še igralka iz Žalca ter po dvoletnem premoru nekdanja članica ptujske zasedbe Asja Frangež. Foto: Črtomir Gotnik Rokometašice v modri skupini 1. državne lige so odigrale nepopolna dva kroga nove sezone 2022/23. Za dve prestavitvi so bile „krive“ Ptujčanke, ki so bile v to primorane zaradi bolezni v ekipi (okužbe s covidom). JM Novinke v ŽRK Ptuj: - Asja Frangež (desno krilo) – vrnitev po dvoletnem premoru - Špela Štelcer (krožna napadalka) – Žalec - Neža Rotovnik (desna zunanja) – Branik Maribor - Urška Kotnik (levo krilo) – Branik Maribor - Sara Petrovič (levo krilo) – Branik Maribor Kegljanje z 3. DKL - vzhod Strelstvo - Ana Janc (srednja zunanja) – Branik Maribor - Kaja Paradiž (krožna napadalka) – Branik Maribor - Klara Zel (leva zunanja) – Branik Maribor z DP s samostrelom na 10 m Slab začetek kegljačev Drave Trije Ormožani do novih odličij Po sedmih sezonah v nastopanja v Območni tekmovalni skupnosti (OTS) Maribor kegljači Drave letos začenjajo v ligi višje, 3. državni ligi vzhod. V njej so prvič nastopili pred 21 leti, v sezoni 2001/02. Letošnji start ni bil uspešen, saj so v uvodu sezone doživeli poraza. Medtem ko je prvi poraz v gosteh pri Slovenj Gradcu 2 še razumljiv, pa boli poraz na domačem kegljišču z Rudarjem 2, saj je bilo domače kegljišče v zadnjih sezonah „neosvojljiva trdnjava“ domačinov. Ampak v državni ligi so tekmeci seveda močnejši, kot so bili v OTS, zato bo tudi to treba vzeti v zakup. V prvem krogu v Slovenj Gradcu je v ekipi Drave debitiral Marko Godec, ki je za Dravo 2 igral že pred 15 leti kot mladinec, potem pa se je moral zaradi službe kegljanju začasno odpovedati. Letos se je spet priključil ekipi in je bil na turnirju v Radencih, posvečenem legendarnemu Miru Steržaju, s 540 keglji najbolje uvrščeni dravaš. Na prvi ligaški tekmi pa je bila vidna trema in roka ni bila tako Strelsko društvo Kovinar Ormož je bilo ob koncu septembra organizator državnega prvenstva s samostrelom na 10 m, na katerem so nova odličja v zaključku letošnje sezone osvojile tudi domače strelke in strelec. Med dekleti je veliko presenečenje pripravila mlada rečiška strelka Zoja Kalin, ki je dosegla najboljši rezultat dneva s 374 zadetimi krogi in tako ugnala domači favorizirani strelki, aktualno državno prvakinjo Urško Kuharič s 366 krogi na drugem in Nušo Žnidarič s 365 krogi na tretjem mestu. Kovinarjeva strelka Petra Vernik je s 356 krogi zasedla četrto mesto, v zelo izenačeni konkurenci preostalih ormoških strelk 3. DKL - vzhod, rezultati: Slovenj Gradec 2 – Drava 6:2 (3313:3257) DRAVA: Marko Godec 492, Bojan Krušič 559, Uroš Krušič 551, Janez Krajnc 551, Boris Premzl 565, Robi Golob 547. Drava – Rudar 2 2:6 (2940:3004) DRAVA: Janez Čuš 471, Bojan Krušič 477, Mitja Kramberger 491, Boris Premzl 511, Robi Golob/Marko Godec 445 in Janez Krajnc 539. pa je Vesna Mele iz SD Tovarne sladkorja Ormož s 338 krogi osvojila šesto mesto, za krog je bila boljša Eva Petek na 5. mestu, 7. Ina Voljč 333, 8. Brina Voljč 331, 9. Tina Prejac 329 krogov. Tadej Horvat do bronastega odličja V moški konkurenci je do zadnje, četrte serije odlično kazalo rečiškemu strelcu in očetu Zoje Kalin – Marjanu Kalinu, ki je imel po treh serijah pet krogov prednosti pred najbližjim zasledovalcem. V zadnji seriji pa je zadel le 89 krogov in tako omogočil favoriziranemu turniškemu strelcu Štefana Kovača in aktualnemu državnemu prvaku Tadeju Žaliku, da ga je z dobrim zaključkom in serijo 95 krogov na koncu prehitel za en krog in slavil nov naslov državnega prvaka s 374 krogi. Uspešno je sezono sklenil ormoški strelec Kovinarja in državni prvak iz leta 2020 Tadej Horvat, ki je s 367 krogi osvojil bronasto odličje. Preostali Kovinarjevi strelci so zasedli naslednja mesta: 6. Stiven Vočanec 358, 8. Žan Tomažič 350, 9. Matjaž Habjanič 338 in 10. Igor Ranfl TSO 332 krogov. V ekipni tekmi so bili turniški strelci boljši od ormoških strelcev z rezultatom 1096 : 1075 krogov. Simeon Gönc Foto: arhiv Kegljaškega kluba Ptuj Ekipa KK Drava Ptuj je začela nastope v 3. državni ligi. natančna, kot bi si želel ... Vsekakor pa ima Marko kakovost in pomeni močno okrepitev za prihodnost Drave. Drugi igralci Drave so na mehkem, odlično pripravljenem kegljišču, dosegli tudi odlične rezultate. Najboljšega Boris Premzl s 565 keglji, a njegov nasprotnik, domačin Sedar, jih je podrl še 20 več, 585. Točki sta osvojila Janez Krajnc in Robi Golob. Dravaši so dosegli odličen ekipni rezultat 3257 kegljev, domačini pa so bili še za 54 kegljev boljši. Na tekmi 2. kroga na domačem kegljišču so dravaši pričakovali drugačen razplet proti Rudarju 2. A so gostje po prvih dveh dvobojih povedli z 0:2, nakar je bilo težko obrniti rezultat. Nekaj upanja je vlila zmaga Borisa Premzla, vendar so težave Robija Goloba, ki mu igra nikakor ni stekla tako, dokončno ugasnile upanje domače ekipe. Odličen pa je bil nastop Janka Krajnca, ki je podrl 539 kegljev. Med gosti je bil najboljši Koren, ki je bil tudi najboljši igralec tekme s 547 podrtimi keglji. Gostje so skupno podrli 64 kegljev več od Ptujčanov in so tekmo dobili s končnim rezultatom 6:2. David Breznik Foto: Duška Kalin Ormožanki Kovinarja Urška Kuharič in Nuša Žnidarič sta na domačem strelišču osvojili srebrno in bronasto odličje na DP s samostrelom na 10 m. Naslov državne prvakinje je osvojila mlada Zoja Kalin iz SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem. Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Šport, rekreacija 16 stran 16 petek z 7. oktobra 2022 Golf z Različna tekmovanja Aktivne in uspešne vse ptujske golf generacije Golf je šport za vse življenje in je šport, v katerem uživajo vse generacije. V Golf klubu Ptuj imajo trenutno kar nekaj mladih nadarjenih igralcev, ki jih trenirata Adam Osmančevič in Brigita Šoštar. Kar 21 igralcev tekmuje v šolskem pokalnem tekmovanju Golf zveze Slovenije za leto 2022. Po sedmih od devetih odigranih krogov so med najboljšimi v Sloveniji Val Vid Vuk, ki je prvi pri U-8, Brin Svit Vuk, ki je prvi pri U-10, in Tine Mršek, ki je prvi pri U-18. Pri deklicah je pri U-10 prva Iva Irgolič in druga Eva Irgolič, pri U-18 je druga Teja Stergar, medtem ko je pri fantih pri U-18 trenutno tretji Lukas Fideršek. V ptujski množični in rezultatsko uspešni ekipi tekmujejo tudi Jurij Farič, Lan Meolic Ternar, Matija Škrut, David Stergar, Bastian Kojc, Žan Korez, Rok Kavnik, Vid Kavnik, Gaj Černezel, Maj Škrut, Jakob Lah, Aleksander Gabriel Krause, Gaja Pagliaruzzi, Eva Cerar in Teja Stergar. Val Vid in Brin Svit Vuk ter Jan Luka Šamec (vsi GK Ptuj) Klubska prvaka sta Jan Hribernik in Sabina Markoli Foto: osebni arhiv Skupina mladih golfistov GK Ptuj, ki jih trenira Adam Osmančević. Uspešna tudi Hribernik in Li Dobnik Golf zveza Slovenije organizira Slo Tour turnirje, na katerih tekmuje večina najboljših slovenskih igralcev in igralk golfa. Iz Golf kluba Ptuj je Jan Hribernik med člani na 5. mestu, med mladinci pa Tom Li Dobnik zaseda 2. mesto. 3. SNL – vzhod RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 18.00: Premium Dobrovce – Koroška Dravograd; V SOBOTO OB 15.30: Podvinci – Šampion, Zavrč – Rače, Avto Rajh Ljutomer – Dravinja; OB 18.00: Brežice 1919 Terme Čatež – Posavje Krško; V NEDELJO OB 10.30: Bosch Bračič Videm – Šmartno 1928; OB 15.30: Cirkulane – Drava Ptuj. 1. mladinska liga 9. KROG: Nova KBM Aluminij – Krka (v soboto ob 15.30). Na peti tekmi prvi doseženi zadetek Ptujčank ŽNK PTUJ: Nuša Forštnarič, Lara Knuplež (od 72. Klara Kitak), Tina Hvalec (od 59. Hana Jelen), Tjaša Križan, Tajda Tušek, Taja Lončarič, Špela Pernek, Maša Potočnik, Eva Vidovič, Pia Ciganović, Anja Lončarič. Trener: Uroš Šmigoc. Igralke v ženski ligi so odigrale tekme 6. kroga, Ptujčanke so tokrat na Mestnem stadionu gostile zasedbo Ljubljane. Po moči drugi ljubljanski klub – za Olimpijo – je bil veliko premočan za domačinke, visoka Nogomet z 1. SNL RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 15.30: Aluminij – Jadran Dekani; OB 18.00: Nafta 1903 – Kety Emmi&Impol Bistrica, Triglav Kranj – Fužinar Vzajemci; V SOBOTO OB 15.30: Brinje Grosuplje – Beltinci Klima Tratnjek, Krško – Primorje, Rogaška – Roltek Dob, Ilirija 1911 – Vitanest Bilje; V NEDELJO OB 18.00: Krka – Rudar Velenje. Golf klub Ptuj – seniorke zmaga potrjuje, da so ekipe v ženski ligi „razdeljene“ v več skupin. Edina pozitivna stvar v novem porazu je prvi doseženi zadetek močno oslabljene in pomlajene ptujske zasedbe v novi sezoni; pod njega se je podpisala Anja Lončarič, ki je v 47. minuti tekme znižala na 1:7. Pri gostjah je šest golov zabila Mirjan Kastelec. Največja priložnost za ŽNK Ptuj, da osvoji kakšno točko, bo v naslednjem krogu, 16. t. m., ko bo gostoval pri moštvu Krima. JM 1. kadetska liga Ženska liga REZULTATI 6. KROGA: ŽNK Ptuj – Ljubljana 1:15 (0:7), Cerklje – Primorje Gaia Naturelle 3:1 (1:1), Olimpija – Krim 32:0 (17:0), Nona Pomurje Beltinci – Radomlje Medex 6:0 (3:0). 1. POMURJE BELTINCI 6 2.OLIMPIJA LJUBLJANA 6 3. RADOMLJE MEDEX 6 4. LJUBLJANA 6 5. CERKLJE 6 6. PRIMORJE GAIA 5 7. ŽNK PTUJ 5 8. KRIM 6 6 5 4 4 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 2 3 4 5 6 68:0 59:6 59:9 30:7 9:30 4:32 1:71 0:75 18 15 12 12 9 3 0 0 David Breznik 2. liga MNZ Ptuj 2. SNL Nogomet z Ženska liga Ptuj – Ljubljana 1:15 (0:7) Športni napovednik RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Domžale; OB 17.30: Maribor – Koper; V NEDELJO OB 15.00: Bravo – Olimpija; OB 20.15: Mura – Celje; V PONEDELJEK OB 17.30: Kalcer Radomlje – Gorica. Ptujske seniorke državne prvakinje Na golf igrišču Otočec se je s šestim krogom končalo letošnje Pokalno tekmovanje za seniorke. V številčni in močni konkurenci so si končno zmago priigrale članice Golf kluba Ptuj. Ekipo so sestavljale Slavka Gojčič, Dragica Vojsk, Štefica Lunder Kenda, Danica Šegula, Mira Kampl, Snežana Kos, Nataša Jevnikar in Sabina Markoli. Slednja je med posameznicami osvojila 3. mesto, medtem ko je zmagala Barbara Istenič (GK Grad Mokrice). Tri izmed naštetih ptujskih igralk golfa – Gojčičeva, Vojskova in Markolijeva – so tekmovale za Slovenijo tudi na evropskem ekipnem prvenstvu v Arboretumu. Na golf igrišču na Ptuju je v nedeljo potekalo 30. klubsko prvenstvo Golf kluba Ptuj. V vseh starostnih kategorijah je tekmovalo kar 75 igralcev in igralk, kar predstavlja zelo dobro udeležbo na tem tradicionalnem turnirju. Zmagovalca in s tem tudi klubska prvaka Golf kluba Ptuj sta postala pri moških Jan Hribernik in pri ženskah Sabina Markoli. Med seniorji je bil najboljši Ivan Gajšek, med seniorkami pa Dragica Vojsk. Zmagovalec v juniorski kategoriji je postal Tine Lah Mršek. 9. KROG: Nova KBM Aluminij – Krka (v soboto ob 13.00). Super liga RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Hajdina – Središče, Markovci – Apače, Gerečja vas – Grajena Anpro; V NEDELJO OB 15.00: Gorišnica – Stojnci, Bukovci – Boč Poljčane. RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Slovenja vas SMS sanacija – Oplotnica Senčila Senica; V NEDELJO OB 15.00: Dornava Digitalpartner.si – Mladinec Lovrenc, Polskava avtop. Grobelnik – Zgornja Polskava. Prosta je ekipa Leskovca. Veteranske lige MNZ Ptuj +35 vzhod RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Cirkulane – Dornava AAS, Markovci – Podvinci; OB 20.00: Grajena – Središče (na igrišču z umetno travo na Ptuju). Tekma Gorišnica – Borovci je bila odigrana v četrtek. Prosta je ekipa Rogoznica Gostilna Muršič. +35 zahod RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Hajdina – Gerečja vas. Prosta je ekipa Tržec. Tekmi Podlehnik – Apače in Skorba – Pragersko sta bili odigrani v četrtek. +40 RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Spodnja Polskava – Hajdoše, Pohorje Oplotnica – Videm, Zgornja Polskava – Mladinec Lovrenc. Tekma Majšperk – Ormož je bila odigrana v četrtek. Rokomet z Liga NLB RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 18.00: Trimo Trebnje – Riko Ribnica; V SOBOTO OB 18.00: Gorenje – krka; OB 19.00: Jeruzalem Ormož – Krško, Koper – Slovenj Gradec; OB 20.00: Urbanscape Loka – SVIŠ Ivančna Gorica; V NEDELJO OB 18.30: LL Grosist Slovan – Celje Pivovarna Laško. Tekma Dobova – Maribor Branik je prestavljena. 1. B SRL (m) 5. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Škofljica (v petek ob 19.00), Butan plin Izola – Velika Nedelja (v soboto ob 19.00). 2. SRL (m) 2. KROG: Drava Ptuj – Pomurje (v soboto ob 19.00). 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Podlehnik – Rogoznica, Skorba – Pragersko, Tržec – Ormož; V NEDELJO OB 15.00: Makole Bar Miha – Hajdoše. 1. ženska liga – modra skupina 3. KROG: Krka Novo mesto – ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.00). JM NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija PETRA IN ROK ŠVAB V SEDMIH NEBESIH kȒȇƮȇȒȵȒȸȒƮƺȇƏٍ PRESENETLJIVA ODPOVED TAIJIJA TOKUHISE ¨ȒƺȇƺȅǼƺɎɖɿƏȵɖɄƮƏɎƺǼƺɮǣɿǣǴȒ ZNANI SLOVENCI óXành0zhÈñ(X³n0k³Xh xȒɎȇǴƏًǸǣȵȒƳʁǣǕƏǸɖɀȵƺǝȒȅ DOBRO VAROVANA SKRIVNOST ³z(«0kn0xx‫ٳ‬³0z(X ñȅȒʁƺȅʁƺǼƺɎȒƳȇǣȇƺʁǣɮǣɎƏɮƺƮɀǸɖȵƏǴ n0¨z0à0³Á¨0Á«xh(X# ³ɮƏɎȒȅǴƺǴƺȅƏǼƏƳǣǝ Foto: Črtomir Goznik Ptujska dekleta v letošnji sezoni niso tako konkurenčna, kot so bila v pretekli sezoni. vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in n v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si Štajerski TEDNIK petek z 7. oktobra 2022 petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Oblaki usode se bodo razkropili in pokazalo se bo sonce sreče. Zanimivo pa bo, da postanete nekoliko bolj skrivnostni in dojemljivi za vse tiste nevidne energije. Doma pa si boste morali zavihati rokave in se lotiti tako dela kot tudi delovnih obveznosti. Korak za korakom k uspehu! BIK (21. 4. – 20. 5.) Republika meri 459 km² in ima 95.000 prebivalcev. Glavno mesto je Victoria. Je otoška država v Indijskem oceanu, 1600 km vzhodno od Afrike oziroma severovzhodno od Madagaskarja. Sestavlja jo 115 otokov. Glavni otoki so Mahé, ki je največji otok in kjer živi večina domačinov, Praslin, Silhouette, La Digue, Frigate in North Island. Otok Praslin mnogi označujejo za najlepšega od otokov in na njem se nahaja tudi gozd Valle de Mai, ki je pod Unescovo zaščito. Zaradi lokacije so otoki izjemno vlažni. Temperature se gibljejo okoli 24 °C do 30 °C čez celo leto. Državna denarna enota je rupija, spletna domena pa .sc. AREOMETER - priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer, SOKOTRA - jemenski otok v Indijskem oceanu s specifično endemsko floro in favno, TRAAT, Mats - estonski pisatelj Besede bodo dinamične in končno se boste na pravilen način lahko izrazili, kaj vam je všeč in kaj ne. Umetnost je nekaj, kar razveseli oko in dušo. Srčni izvoljenec vam bo določene stvari predstavil še z drugega zornega kota. Poleg tega boste spoznali, da si morate za prijatelje vzeti čas. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Pred vami je teden, v katerem se bodo stvari dogajale po principu hitro in učinkovito. Spodbudno bo, da naredite nekaj zase, se odpravite k frizerju, pedikerju ali h kozmetičarki. Ne pozabite na dejstvo, da tudi duša potrebuje hrano, preberite kakšno prijetno knjigo. Služba: ambiciozni podvigi. RAK (21. 6. – 22. 7.) Dravsko polje z Igre dobre volje Benedikt z Skrb za lokalno kulturno dediščino Pokal na Hajdino Obnova vodnjaka v Štajngrovi Hajdinčani so se z Iger dobre volje vrnili z velikim zmagovalnim pokalom. Zanimivo in atraktivno tekmovanje je v Prepoljah organiziralo KGD Ptičica, ki ga vodi Jože Ekart. Občina Benedikt bo s pomočjo evropskih sredstev poleg starega vodnjaka v Štajngrovi uredila tudi njegovo okolico na izjemni razgledni lokaciji nad Benediktom. Temperamentno se boste lotili zadanih nalog in bili morda nekoliko hitre jeze, toda saj veste, kako pravijo: konec dober, vse dobro. Učinkovito se lotite zadev, s katerimi ste odlašali, seveda pa ni nikoli prepozno. Ojačale se vam bodo komunikativne in intelektualne sposobnosti. LEV (23. 7. – 22. 8.) Foto: arhiv občine Foto: arhiv občine Zmagovalna ekipa Hajdinčanov v družbi župana Stanislava Glažarja Tekmovalci so se pomerili v igrah, ki so zahtevale precej spretnosti. Omeniti velja drsenje po 25 metrih polivinila, kegljanje z živimi keglji (tekmovalci), vzpon na Triglav oz. škarpo igrišča, streljanje s tarčo velikanko in triatlon s pobiranjem krompirja, nošenjem vode in slalomiranjem med traktorskimi gumami. Med udeleženci je vladalo prešerno vzdušje, smeha in dobre volje ni manjkalo. Tako je ocenil tudi organizator Jože Ekart, ki verjame, da bo prireditev glede na letošnjo odlično izkušnjo naslednje leto pritegnila več tekmovalnih ekip. Letos so se tekmovanja Igre dobre volje za pokal Dravskega polja udeležile le tri ekipe, in sicer iz občin Miklavž na Dravskem polju, Kidričevo in Hajdina. Slednja je tudi zmagala in domov ponosno odnesla velik pozlačen pokal. „To pomeni, da bodo igre naslednje leto v njihovi občini,“ je povedal Ekart in dodal, da so se letos za udeležbo dogovarjali še z nekaterimi spodnjepodravskimi občinami, a se jim žal ni izšlo. „Vsak začetek je težak, vendar menim, da smo letos zasejali dobro seme,“ je bil optimističen sogovornik. MZ Vmesni prostor brežine bo iz lesenih pregrad, da bo mogoče videti njeno geološko sestavo. Najprej je bilo treba utrditi brežino, ki se vzpenja nad vodnjakom, šele nato so se lahko lotili izgradnje kamnite nadstrešnice. Vmesni prostor bo iz lesenih pregrad, da bo mogoče videti geološko sestavo zemljine brežine, ki je sestavljena iz različnih plasti: laporja, peska in zemlje, ter ob tem spoznati naravni vir pitne vode. Tudi spodnji del vodnjaka bo kamnit, pokrivala pa ga bo lesena strešna konstrukcija. Pri vznožju bodo postavili klop za mimoidoče. Minule dni so urejali okolico: posadili so zelenje in položili tlakovce, tako da bo lahko prostor, ko bo dokončan, služil kot učni kotiček za šolarje o pomenu vodnih virov in geološke sestave zemlje pa tudi za razne kulturne dogodke na prostem. Odprli jih bodo s koncertom pihalne godbe. Investicija je vredna dobrih 22.000 evrov, od katerih jih nekaj čez 15.000 prispeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, preostanek pa bo šel iz občinskega proračuna in prispevka obeh partnerjev v projektu: avtoprevoznika Janka Peklarja in Kulturnega društva Mol Lenart. SD Imeli boste glavno besedo in se temperamentno odločili, kaj bi bilo dobro spremeniti in kako. Bistveno bo, da ste še naprej zelo odločni in da se bodo kocke usode zavrtele tako, da boste od tega imeli koristi. Napredek bo razbrati tako na osebni kot poslovni ravni. Blesteli boste med prijatelji. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Narava in sveži zrak bosta oaza mirne in sproščujoče energije. Opazujte zrelost in kako se počasi barvajo listi na drevesu, to pomeni, da vse enkrat mine in da ostanejo spomini. Notranje občutke si bo veljalo zapisovati. Ljudje pa vam bodo ogledalo sprememb. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) V soboto praznujejo nadangeli (Gabrijel, Rafael, Mihael) in ta dan bo za vas nekaj posebnega. Na lastni koži se boste lahko prepričali, da bistvo resnice sega dlje, kar lahko vidimo ali občutimo. Dogodilo se bo, da doživite spremembe v pogledu službe. Bodite pa prožni in hvaležni! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Imeli boste neko posebno željo, ki se vam ne more izpolniti tako na hitro, ampak zaupanje vase in v življenje pač dela čudeže. Teden bo minil v znamenju komunikacije, intelektualnih zadev in sprostitve. Vsekakor boste kos tistim nalogam, ki jih boste obravnavali kot prednostne. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Energije planetnih vibracij vas bodo obdale z neko posebno srečo in harmoničnimi vidiki. Vsekakor greste korak za korakom naprej in sledite tistim sanjam, s katerimi ste tako ali drugače odlašali. Sledile bodo novosti, širokogrudno jih sprejmite. Objem prijatelja bo balzam za dušo. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Dinamično in temperamentno bo na področju sodelovanja. Zdelo se bo, da ste lahko temeljiti in da verjamete tako vase kot tudi v tiste zadeve, ki vam bodo podarjene. Nakazano je, da boste obdani z ljudmi, od katerih se tako ali drugače veliko naučite, zvezde bodo na vaši strani! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Delovne obveznosti in projekti vam bodo šli tako dobro od rok, da boste imeli od tega korist tako vi kot tudi tisti ljudje, s katerimi sodelujete. Na svoj način vam bodo v pomoč znanja iz sveta duhovnosti in ezoterike. Globoko v sebi pa lahko zasvetite s talenti, ki so vam dani. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Na svoj način in po svojih principih boste zdravili notranjega otroka v sebi. Spoznali boste, da lahko po majhnih korakih sledite svojim sanjam in da ste na svoj način precej temperamenti. Prosti čas izkoristite za hojo v naravo, lahko se odpravite po gozdne plodove ali pa na družabni ples. Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 7. oktobra 2022 Zavrč z Za izjemne uspehe podelili dve plaketi in štiri priznanja Damijana Bosilj in Janko Lorbek – prejemnika plakete občine Zavrč V Zavrču je bila minulo soboto osrednja slovesnost ob 26. občinskem prazniku. Obisk je bil tako množičen, da je bila Kulturna dvorana polna do skoraj zadnjega kotička. Prejemniki županovih priznanj Slavnostni uvod so pripravili praporščaki, ki so tik pod oder prinesli simbole druPriznanja župana so letos prejeli: osmošolka Klara Cestar (za uspehe na glasbenem področju), štev, nato je sledila slovenska himna. Vabilu na dogodek so se odzvali tudi poslanec devetošolec Neo Mateo Kotolenko (za dosežene uspehe na šolskih in plesnih tekmovanjih), športnik Janez Cigler Kralj, državni svetnik Rajko Fajt, častni občan občine Franc Simonič, Blaž Kopša (gimnastika) in Evelin Makoter Jabločnik, direktorica občinske uprave od leta 2012 – za velik prispevek k razvoju občine in uspehe pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. župani/županje okoliških občin in drugi. Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil župan Slavko Pravdič, je izjemno zadovoljen z delom v preteklem letu dni. Uspešno so izvedli številne investicije, predvsem na področju cestne infrastrukture, skrbeli so za enakomeren razvoj občine in bili uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev. Prav tako so naredili velike korake na področju razvoja turizma, podpirali so delovanje društev ter gostili kar tri ministre in turško veleposla- nico. »Vodenje občine ob začetku mandata ni bilo enostavno, vendar nam je uspelo najti rešitve za vse izzive. Ob tem bi želel izpostaviti, da je na občinski upravi res izjemno strokovna ekipa sodelavcev, v pomoč pa nam je bila tudi podpora večine ljudi.« Kot že tradicionalno so podelili tudi občinska priznanja. Plaketo občine Zavrč je prejel Janko Lorbek iz Pestik, nekdanji član občinskega sveta Zavrč, podžupan ter upokojeni policist. Pred upokojitvijo je bil zadnjih 10 let vodja policijskega okoliša Zavrč. Nato je bil leta 2002 na listi SLS izvoljen za občinskega svetnika. Po volitvah 2010 je bil imenovan za podžupana, v času odsotnosti župana Mirana Vuka pa je po njegovem pooblastilu vodil završko občino. Kot so še zapisali v obrazložitvi, je s svojim delom veliko prispeval k razvoju občine, saj je skrbel za kakovostno in racionalno izvedbo projektov. Foto: EK V Zavrču se radi pohvalijo, da je Bosiljeva »njihova« Foto: EK Od leve: podžupan Dušan Rojko, prejemnika plakete občine Zavrč Janko Lorbek in Damijana Bosilj, župan Slavko Pravdič, prejemnika občinskih priznanj Milan Fostnarič in Franc Vajda, podžupan Robert Vuzem Druga občinska plaketa je šla v roke domačinki Damijani Bosilj, predstojnici Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V lanskem letu je zasluženo prejela naziv Moja ginekologinja 2021. »Za ta naziv in vse dosedanje dosežke ter uspe- he nagrajenki iskreno čestitamo in prepričani smo, da je to odraz njene izjemne predanosti strokovnemu delu, profesionalnemu in srčnemu odnosu do pacientk in njihovih družin,« so zapisali na občini. Ostali prejemniki občinskih priznanj so: družinska zdravnica Mojca Lazar (požrtvovalno delo na zdravstvenem področju in skrbi za zdravje občanov), Franc Vajda (dolgoletno aktivno delovanje na področju druž- benega življenja) in Milan Fostnarič (uspešno delo na področju zaščite in reševanja ter kulturnem in družbenem področju). V kulturnem programu, ki ga je povezovala Tatjana Mohorko, so nastopili otroci vrtca in osnovne šole Zavrč ter tamburaši KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina. Po svečanem delu dogodka je sledila pogostitev za vse zbrane. Estera Korošec Ptuj z Zasebna glasbena šola sv. Petra in Pavla Ptuj Markovci z Zakonca Kelenc z glasbeno šolo, ki vzgaja Prvi koncert učiteljev Otroci ne potrebujejo ocen in tekmovanj V Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla vsako leto pripravijo vrsto odmevnih glasbenih dogodkov, koncertov svojih učencev, koncertov priznanih glasbenikov, skupin in posameznikov, že tradicionalna pa je tudi njihova glasbena delavnica – Glasba v kloštru, ki je neke vrste uvod v novo šolsko glasbeno leto. Foto: Črtomir Goznik S prvega koncerta učiteljev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Ta vselej združi tako učence kot učitelje v izbrani glasbeni zgodbi, kot jih povežejo nastopi v komornih skupinah. Od letos naprej pa bo prepoznaven glasbeni dogodek tudi koncert učiteljev. Letošnji je bil prvi, požel je veliko zanimanje, ljubitelji dobre glasbe so napolnili refektorij minoritskega samostana. Od 20 učiteljev te ptujske glasbene šole se jih je predstavilo 16. Pobudo za koncert so dali učitelji sami že pred koncem kovidnega obdobja, predstavili naj bi se že v prejšnjem šolskem letu. Zaradi okužb v lanski jeseni so ga prestavili v letošnjo jesen. Zastavili so ga kot motivacijski vstop v novo šolsko leto. Na ogled smo se postavili učencem in staršem, da bomo lahko skupaj govorili o tem, kaj mi pričakujemo od njih, ko pridejo na oder, torej celostni nastop, od priklona naprej do glasbene interpretacije, in kaj nam je od tega uspelo udejanjiti, je ob rob prvemu koncertu učiteljev povedala ravnateljica Lija Frajnkovič. Poustvarili so lepo glasbo, pri čemer niso tekmovali, zazibali so v prijeten večer za vse, z romantično glasbo. Zdaj že vsi komaj čakajo na drugi koncert. MG Zakonca Primož in Monika Kelenc iz Stojncev sta pred petimi leti ustanovila AccordArt, Zavod za glasbeno izobraževanje. Gre za »drugačno« glasbeno šolo, kjer ni razredov, ocen in tekmovanj. Po njunem mnenju je namreč glasbeno izobraževanje proces, merilo uspeha pa niso razna priznanja in pokali. »Najpomembnejše je, da se učenci dobro počutijo, da lahko izrazijo svoje občutke, tudi strahove. Naša naloga pa je, da jim prisluhnemo in jih opolnomočimo z znanji za življenje,« sta poudarila Kelenčeva. Njuna glasbena šola torej temelji na individualnem pristopu, poudarek ni samo na učenju instrumenta, ampak tudi na vzgajanju, pogovoru, razumevanju, zelo so veseli sodelovanja s starši. Glasbeni program prilagajajo vsakemu učencu posebej, saj vsak posameznik začne iz svoje izhodiščne točke. Za samostojno pot sta se odločila predvsem zato, ker želita otrokom ponuditi drugačen način poučevanja glasbe. V zadnjem času opažata, da je za njune programe vedno več zanimanja, saj se ljudje vedno bolj zavedajo pomena čustvene in duhovne inteligence. »V naši šoli so tudi starejši ljudje, ki bi se radi naučili igrati na katerega izmed instrumentov. Razlogi za ta korak so zelo različni – nekateri v otroštvu te možnosti niso imeli, drugi bi radi ostali fizično in miselno aktivni. Pri igranju namreč sodeluje celo telo,« je povedala Monika. Njihova ekipa trenutno šteje sedem glasbenih učiteljev, ki poučujejo kitaro, bas kitaro, klavir, diatonično in klavirsko harmoniko, bobne, saksofon, flavto in solo petje. V okviru temeljnih uric (solfeggio) spoznavajo teorijo glasbe na zelo praktičen način, v ta namen so oblikovali raz- lične notne zvezke, ki so primerni za različne starostne skupine. Vsi njihovi učenci se lahko, če ako želijo, brez težav vpišejo na Konser- vatorij za glasbo in balet Maribor ali katero drugo srednjo glasbeno šolo. Edini pogoj za vpis je namreč uspešno opravljen sprejemni izpit. Foto: osebni arhiv Primož in Monika Kelenc sta že od zgodnjega otroštva tesno povezana z glasbo. Instrumenta se lahko uči prav vsak Da bi se čim bolj približali staršem in otrokom, trenutno delujejo na sedmih lokacijah (štiri učilnice v Stojncih, OŠ Hajdina, Cirkovce, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Gorišnica, OŠ Kidričevo, vrtec Vilinski gaj). Cene njihovih storitev so nekoliko višje kot v javnih glasbenih šolah, ker niso upravičeni do pomoči države. »Mi se nismo odločili za izvajanje javnega glasbenega programa, ker le-ta omejuje tako učenca kot učitelja glasbe. Učenje instrumenta je namreč proces, ki ga ne moreš razdeliti na razrede,« je izpostavil Primož in dodal, da pred vpisom ne organizirajo prav nobenih avdicij ali preizkusov. Sprejmejo prav vse, ki se želijo glasbeno izobraževati. Programov je več in so zelo različni. Izvajajo tudi predavanja/ delavnice za starše in otroke, kjer spoznavajo metode in tehnike za polnejše življenje. Za predšolske otroke od tretjega leta naprej organizirajo glasbene urice, kjer je poudarek na ritmu, improvizaciji, gibanju, melodiki, senzoriki, petju … Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 7. oktobra 2022 Ptuj z Novi zamaški solidarnosti in humanosti Dejanja, ki povezujejo in pomagajo blažiti stiske Zadnji septembrski dan so na ptujski železniški postaji letos drugič naložili odpadne zamaške za dober namen. To je bil že 22. humanitarni odvoz, odkar je Ignac Habjanič na Ptuju začel zbirati zamaške. Tokrat so v predelavo odpeljali nekaj čez tri tone zamaškov. Doslej skupaj več kot 68 ton. S 23. odvozom, ki bo sledil, pa bo številka zagotovo presegla 70 ton. Vsak zamašek, vsak kg, vsaka tona, pa prinaša upanje na boljše za vse tiste, ki jim je izkupiček zbranih zamaškov tudi namenjen. Ne gre za visoke zneske pomoči, so pa izjemno dragoceni, saj izpričujejo neverjetno srčnost vseh, ki jih zbirajo in odlagajo v posode humanosti. 19 DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. Foto: Črtomir Goznik Pri 22. odvozu zamaškov za dober namen je sodeloval upokojeni mariborski nogometaš Marcos Tavares. Pomagali bodo 3,5-letni prezgodaj rojeni deklici Anamariji s cerebralno paralizo, ki potrebuje veliko terapij, ki pa jih zdravstvo ne plačuje. Vsak odvoz zamaškov v predelavo je navdihujoč dogodek za vse, ki sodelujejo. Neumorni vodja in pobudnik zbiranja na Ptujskem in širše Ignac Habjanič je tudi za 22. odvoz poskrbel, da ne bo šel v pozabo, še posebej, ker je tokrat pomagal upokojeni nogometaš Maribora, en in edini Marcos Tavares. Prišli pa so tudi fantje iz OŠ Ljudski vrt, učenci od 7. do 9. razreda, ki so tudi sami zapriseženi zbiralci zamaškov, tako kot je to že od nekdaj na tej ptujski osnovni šoli. Njihov predstavnik Gal Jančič iz 9. razreda je povedal, da se pri zbiranju zamaškov trudijo ne samo v šoli, temveč tudi doma, da bi jih čim več zbrali za dober namen. Na odvoz so tokrat prinesli 50 kg zamaškov. „Zbiranje zamaškov za prihodnost veliko pomeni, saj je plastike na svetu občutno preveč, vsaka mala stvar nekaj šteje,“ je prepričan. Od vsega začetka pri odvozu odpadnih zamaškov pomagajo vojaki 74. pehotnega polka iz vojašnice generala Maistra Maribor. Njihov poveljnik Jure Himelrajh je na petkovem odvozu povedal, da jim je v ponos in veselje, da lahko pomagajo pri tako srčnem in humanem projektu. Tudi v prihodnje lahko Ignac Habjanič in vsi, ki zbirajo zamaške, računajo na njihovo pomoč in podporo. Med prvimi mu je s skladiščnimi prostori za zbrane zamaške pomagal Franc Slatič iz Spodnjega Velovleka. Slatičevi pa tudi sicer pridno zbirajo zamaške. Ponosni so, da so se že na začetku vključili v ta projekt. Čut za človeka je nadvse pomemben Ignac Habjanič se je na 22. odvozu zahvalil vsem, ki mu že pomagajo, posebej tudi Slovenskim železnicam za skladiščni prostor, z željo, da bi ta poziv humanosti, s katerim tudi pomagamo naravi na najboljši način, da jo čim manj onesnažujemo, dosegel čim več ljudi. Zahvalil pa se tudi vsem, ki so doslej pomagali kot gostje pri nalaganju zbranih zamaškov. Veliko jih je bilo, znanih športnikov, kulturnikov in drugih, še največ učencev osnovnih šol. Vsak pa je to zgodbo humanosti obogatil na svoj način. Tudi nekdanjega nogometaša Marcosa Tavaresa, ki je tokrat pomagal, se je ta zgodba močno dotaknila. Poudaril je, da je čut za človeka nadvse pomemben, tudi v svojem imenu se je zahvalil vsem, ki sodelujejo v tem izjemnem projektu humanosti in solidarnosti. Zahvalil pa se je tudi Janku Veseli- ču, ki je zaslužen za to, da je tudi sam spoznal ta projekt in se ga udeležil. „Moja misija v Sloveniji ni samo v tem, da sem bil nogometaš, je tudi pomoč, da bomo živeli boljše. V veliko čast mi je, da lahko skupaj z vami pomagam. Tudi sicer želimo z mojo družino pomagati, da bo življenje v Sloveniji boljše in lepše. Hvalevredno je, da se pomaga otrokom z drugačnimi potrebami,“ je povedal. S tokratnim izkupičkom odvoza bodo pomagali 3,5-letni deklici Anamariji s cerebralno paralizo, ki potrebuje veliko dodatnih terapij, ki pa jih zdravstvo ne plačuje, od nevrofizioterapije, hidroterapije, hipoterapije itd. Starša sta se zahvalila vsem, ki so pomagali zbirati zamaške in bodo s tem pomagali njuni hčerki, da bo deležna terapij, ki jih potrebuje za svojo samostojnost. Zvonko Mohorko iz Stojncev, ki se že 40 let ukvarja z rejo golobov pismonošev in z njimi tekmuje, pa je 22. odvoz zamaškov za dober namen še dodatno obogatil s simboličnim dejanjem, z izpustom golobov pismonošev, za mir v svetu. Med njimi je bil tudi golob z nekaj tisoč km poti v Ukrajino, Bolgarijo, Romunijo in nazaj. MG 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ Foto: Črtomir Goznik V predelavo so tokrat odpeljali nekaj čez tri tone zamaškov. Že po tradiciji so pri nalaganju in odvozu zamaškov pomagali vojaki 74. pehotnega polka iz vojašnice generala Maistra. Zvonko Mohorko pa je sodeloval z golobi pismonoši, ki jih je izpustil v podporo miru na svetu. =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Ekcem – pogosta kožna bolezen Bolečina pri raku močnimi opioidi in neopioidnimi analgetiki (lahko v kombinaciji z dodatnimi zdravili). V skupino nesteroidnih protivnetnih zdravil uvrščamo npr. acetilsalicilno kislino, naproksen, ibuprufen, diklofenak ... Neopioidna analgetika, ki ju najpogosteje uporabljamo za lajšanje bolečine, sta paracetamol in metamizol. Šibka opioida sta tramadol in kodein. Med močne opioide uvrščamo tapentadol, morfij, fentanil, oksikodon, buprenorfin, metadon ... Dodatna zdravila, ki jh uporabljamo za zdravljenje raka, so zdravila za zdravljenje epilepsije – antiepileptiki in zdravila za zdravljenje depresije – antidepresivi. Antiepileptike in antidepresive uporabljamo pri zdravljenju nevropatske komponente rakave bolezni. Dodatno lahko lajšamo bolečino z lokalnimi anestetiki (v obliki obližev ali preko podkožne črpalke), zdravili za zdravljenje osteoporoze (kadar gre za kostne metastaze) ali z anestetiki (ketamin, klonidin, v obliki podkožne črpalke). Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije se za zdravljenje bolečine pri raku uporabljajo dolgodelujoče oblike zdravil, ki jih bolniki zaužijejo ali si jih namestijo v obliki obliža. Ob prebijajoči bolečini pa vzamejo kratkodelujoče petek z 7. oktobra 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Bolečina pri bolnikih z rakom je pogosta. Pojavnost bolečine pri raku je med 33 in 60 % in se veča z napredovanjem stadija bolezni. Približno 30 % bolnikov ima bolečino ob postavitvi diagnoze. Pri napredovali rakavi bolezni pa se bolečina pojavlja pri približno 70 % bolnikov. Bolečina pri raku je kronična in je posledica poškodbe tkiva zaradi rasti tumorja, zaradi pritiska rastočega tumorja na okolne organe in živčne strukture ali je posledica zdravljenja raka (kemoterapija, operacija, obsevanje). Bolečina je lahko nociceptivna (zaradi direktnega draženja nociceptorjev – bolečinskih receptorjev (npr. kostne metastaze) ali nevropatska (vraščanje tumorja v živčne strukture – živci, živčni pleteži v trebušni votlini). Pri napredovali rakavi bolezni je bolečina mešana (nociceptivna in nevropatska). Pri zdravljenju bolečine pri raku je pomembno, da opredelimo vrsto in jakost bolečine, saj je od tega odvisna izbira protibolečinskih zdravil. Pri tem si poleg pregleda, pogovora z bolnikom, pregleda izvidov laboratorija in slikovne diagnostike pomagamo tudi z vprašalniki. Cilj zdravljenja bolečine pri raku je zmanjšati bolečino do te stopnje, da bo bolnik kakovostno preživljal vsakdan, ne popolna odsotnost bolečine. Na voljo imamo številna zdravila, ki so v različnih oblikah (tablete, kapsule, obliži, kapljice, podjezične tablete, črpalke). Pri zdravljenju bolečine pri raku se držimo tristopenjske lestvice zdravljenja: • blago bolečino zdravimo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in/ali neopioidnimi analgetiki (lahko v kombinaciji z dodatnimi zdravili – antiepileptiki, antidepresivi), • zmerno bolečino zdravimo s šibkimi opioidi in neopioidnimi analgetiki (lahko v kombinaciji z dodatnimi zdravili), • hudo bolečino zdravimo z stran 20 Ekcem je precej pogosta kožna bolezen. Po nekaterih podatkih naj bi za njim bolehalo kar deset odstotkov svetovne populacije. Vsi verjetno poznamo koga, ki pravi, da ima občutljivo kožo ali nekakšno alergijo, ki je ne zna pojasniti in je po vsej verjetnosti ekcem. Kljub precejšnji razširjenosti tega kožnega stanja pa še vedno obstaja kar nekaj nerazumevanja in mitov o njem, ki seveda ne držijo. Preverimo, kateri so. Ekcem ni nalezljiv Nevednost pri mnogih boleznih povzroči neutemeljen strah. Ker se ekcem pri odraslih zaradi stika s kemikalijami lahko pojavi iznenada in nepojasnjeno, marsikdo misli, da je prenosljiv. A ekcem ni nalezljiv. Ker pa so ljudje z ekcemom zaradi poškodovane zaščitne plasti kože bolj dovzetni za kožne okužbe, lahko pogosteje zbolevajo za prenosljivimi kožnimi boleznimi in jih tudi prenesejo na druge. A gre za prenos druge kožne bolezni (morda celo s podobnimi značilnostmi), ne ekcema. Foto: Pexels.com oblike zdravil. Prebijajoča bolečina je nenaden in običajno močan, kratkotrajen zagon bolečine pri bolniku, ki redno jemlje zdravila za lajšanje bolečine. Bolečina prebije učinek protibolečinskih zdravil. Lahko se pojavi zaradi nekega dogodka, npr. večja fizična aktivnost, kašljanje, kihanje ... ali spontano, brez sprožilnega dejavnika. Za lajšanje te bolečine so najučinkoviteša zdravila, ki delujejo hitro in kratek čas. V skoraj vseh stadijih rakave bolezni, še posebej pri napredovalih stanjih ali ko gre za neobvladljivo bolečino, se lahko poslužimo invazivnih tehnik lajšanja boleči- Foto: Črtomir Goznik Barbara Pečovnik, dr. med. ne. Mednje sodijo intratekalno zdravljenje z opiati (zdravljenje preko infuzijske črpalke, vstavljene v hrbtenični kanal), blokada perifernih živcev, nevrolitska blokada (blokada/uničenje živcev z uporabo kemičnih snovi), radiofrekvenčna ablacija živcev (blokada/ uničenje živcev s segrevanjem), hordotomija (kirurški poseg, s katerim prekinemo bolečinske proge v hrbtenjači). Poleg zdravil lahko lajšamo bolečino pri raku tudi z drugimi metodami: psihoterapija, masaža, akupunktura, sprostitvene tehnike (meditacija, čuječnost, avtogeni trening), zmerna telesna vadba, fizioterapija. Zelo pomembna je tudi podpora družine in prijateljev, ki so bolnikom z rakom v psihično oporo in v pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Z zdravili in nefarmakološkimi tehnikami in metodami uspešno lajšamo bolečino in tako pripomoremo k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov z rakom. Barbara Pečovnik, dr. med. Viri: 1. Anekar AA, Cascella M. WHO Analgesic Ladder, StatPearls Publishing; 2022. 2. Lahajnar Čavlovič S. Zdravljenje bolečine pri raku, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije; 2012 3. Pushparaj H, Gupta M, Sharma ML. Neuroablative interventions for cancer-related pain, Anaesthesia & Intensive Care Medicine; 2022. Foto: Pexels.com Precej razširjeno je prepričanje, da se ekcem pojavi zaradi stresa. A stres sam po sebi ne more biti vzrok, lahko pa ekcem pospeši in okrepi, pravijo dermatologi. Sicer pa je težko izpostaviti en sam vzrok. Običajno je ekcem posledica prepleta različnih dejavnikov, kot so genetika, izpostavljenost alergenom, avtoimunske motnje, porušeno hormonsko ravnovesje, stres in temperatura. Pogosto ga opazimo tudi pri nosečnicah in ženskah v menopavzi. Koža ljudi se na klor v bazenih odziva različno. Nekateri pacienti z ekcemom pravijo, da klor kožo še bolj razdraži, spet drugim pa pomaga. Pomagajo le zdravila Bolniki, ki imajo dlje časa težave z ekcemom, se bodo gotovo strinjali, da samo zdravila niso dovolj za zdravljenje ekcema. Ker gre večinoma za zdravila z močnimi steroidi, ki lahko kožo sčasoma še bolj poškodujejo, jih zdravniki svetujejo skoraj le v skrajnih primerih, in to toliko časa, da odpravijo simptome. Sicer pa je za zdravljenje ekcema ključnega pomena življenjski slog – uživanje zadostne količine svežega sadja in zelenjave, izogibanje stresu ter predvsem izogibanje kemijsko obogatenim in predelanim izdelkom (tudi hrani). Sta Pomagajmo si Okužba dihal mora miniti v enem tednu Najboljša so naravna pršila za nos Pri zamašenem nosu si pomagajte s pršilom, ki ublaži vneto sluznico Žgečkanje v grlu, zamašen nos, kašljanje, kihanje in povišana telesna temperatura so znaki, pri katerih veste, da je z dihalnimi in posuši odvečno sluz. Sintetični nosni dekongestivi vam lahko sluznico potmi nekaj narobe. Prva dva dneva prehlada poteka faza inkubacije (čas od okužbe do pojava prvih prehladnih znakov). Simptomov, ki kažejo, da ste se prehladili, še ni. Virus mora premagati prvo telesno obrambno linijo – dlačice in sluz v nosu, nato napade celice in jih izkoristi za razmnoževanje. Takrat je najbolje, da počivate in popijete veliko tekočine. Če imate vročino, vzemite paracetamol. sluznice in napeljujejo h kihanju. Veliko prehladnih celic je že uničenih, zato nos izloča vodeno sluz, ki jih bo odplaknila iz telesa. Takšna bitka vas utrudi, razpoloženje pa je slabo. Ostanite doma, da z boleznijo ne okužite drugih. Toplo se oblecite, zrak v prostoru pa čim bolj navlažite. Če vas grlo zelo boli, vzemite pastilo ali ga popršite. Izogibajte se kajenju, vsaj v začetku prehlada. Po petih dneh izloček iz nosu ni več voden, temveč postane gostejši in rumenkast. Nos je zamašen, občutite bolečino v čelu in predelu za očmi. V dihalnih poteh se kopiči mešanica sluzi in belih krvnih celic, ki kaplja iz nosnega prehoda v grlo. S kašljanjem izločamo sluz iz telesa. Še naprej pijte veliko tekočine. Če imate še vedno povišano telesno temperaturo, vzemite paracetamol. Prvi znaki prehlada Simptomi prehlada se pokažejo drugi dan od infekcije, vključujejo pa žgečkanje v grlu in nosu, včasih tudi skeleče, solzne oči. Imunski sistem namreč sprošča snovi, ki vas branijo pred virusi. Te snovi pa dražijo nos, povzročajo otekanje Foto: pexels.com izsušijo. Če se temu želite izogniti, lahko uporabite naravna pršila, ki ravno tako pomagajo odmašiti nos, nimajo pa neželenih stranskih učinkov. Še več, sluznico celo varujejo. Naravna pršila v kombinaciji z eteričnimi olji in rastlinskimi izvlečki (aloja, propolis, gozdni slezenovec, mira, evkalipt, poprova meta, rdeči bor) lajšajo dihanje in odpirajo nosno votlino, poleg tega dajejo prijeten občutek svežine in zaščitijo nosno sluznico pred draženjem ter vdorom virusov in bakterij. Pršilo pretresite in ga po potrebi v vsako nosnico razpršite enkrat ali dvakrat. To ponovite največ štirikrat ali petkrat na dan, dokler ne ublažite simptomov. Za boljše počitje pomagajo parne inhalacije, pri zamašenem nosu pa naravna pršila za tanjšanje nosne sluzi. Ponoči spite na višjem vzglavniku, kar vam bo olajšalo dihanje. Če se stanje po tednu dni vsaj malo ne izboljša, obiščite izbranega zdravnika, saj je bolezensko stanje najverjetneje resnejše. Prav tako si privoščite izdaten počitek. Kdaj je pametno na pregled k zdravniku Če se stanje po dobrem tednu ne izboljša ali se pojavijo zapleti – vročina nad 39 stopinj Celzija, ki se ne zmanjša, ostra bolečina v prsih, oteženo dihanje, krvav izloček iz nosu ali grla, otekanje žlez na vratu in pod pazduhami ter podobno. Z. Franc Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 petek z 7. oktobra 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 7. 10. 2022 COLOR CMYK petek z 7. oktobra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& 02 / 780 04 240 BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. PREDNOSTI ZA VAS: INFO@VRATA-TUNING.SI tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. OSOJNIKOVA 12, PTUJ SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. Ž ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ NUDIMO prevoz in dostavo blaga s kombijem in prikolico. Boštjan Dolenc, s. p., 031 201 707. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO www.novareha.si FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Lepi spomini ne bledijo! OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. stran 22 PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. KMETIJSTVO 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KOKOŠI nesnice različnih pasem in barv – prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. V NAJEM vzamem njive na Hajdini, Pobrežju, v Šturmovcih, Zg. Pristavi. Najemnina 300 €/ha. Tel.041 881 643. PRODAM bikca, 150 kg, pašnega. Tel. 041 893 594. KUPIM traktorje in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. PRODAM kultivator Gorenje Muta, okrogli priklop, brez priključkov, in Akme motor, generalno obnovljen, 9 konjev, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak KUPIM traktor in traktorski mulčer. Tel. 031 443 957. Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec ZAPOSLITEV Zaradi širitve ekipe zaposlijo dostavljavce – več oseb. Maribor in okolica. Izpit B- ali C-kategorije. Lahko je tudi upokojenec. Info na mail: ertl.trans@gmail.com. NEPREMIČNINE PRODAMO - STAREJŠO VILO V CENTRU PTUJA, letnik 1955, skupne površine 204 m2]HPOMLåĆH 894 m2&HQD]QLçDQD(85 Kontakt: 051/455 010 02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio ª%UDWLĀDVRSLVQLQDYDGD MHSULYLOHJLMELWLYHURGRVWRMQRREYHåĀHQ© 5RQĦVQXCPKPCTQçPKMKĥVCLGTUMGICVGFPKMC