OSKRBA IZ KRAJEVNIH VODOVODOV
Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana že vsa leta izvaja redni zdravstveno prevenfivni nadzor nad oskrbo s pitno vodo iz javnih krajevnih vodovodov na območju Ijubljanskih občin.
V letu 1992 je bilo pod nadzorom 126 vodovodov in sicer v občini Ljub-ljana Moste-Polje 33, v občini Ljub-Ljana Bežigrad 1 vodovod, v občini Ljubljana Siška 15 in v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik 76 vodovodov, na katerih je bilo opravljeni 428 higien-skih pregledov. Mikrobiološko je bilo preiskanih 1.547 vzorcev vode (v naši občini 408), sanitarno kemijsko pa 391 (v naši občini 117).
Večina vzorcev je bilo preiskanih v obsegu osnovnih preiskav, nekaj pa v širšem obsegu, odvisno od higien-sko epidemiološke indikacije. Pregled in drugo preventivno delo so bila pri-lagojeni higiensko epidemiološkim razmerama vodovodih. Pretežno je bilo delo usmerjeno k preprečevanju hidričnih obolenj (epidemij) in v ka-tivnosti za izboljšanje zdravstvene kvalitete pitne vode in s tem zmanjša-nje rizičnosti za obolevanja.
Iz poročila je razvidno, da se stanje vodovodov in oskrba s pimo vodo iz javnih krajevnih vodovodov na ob-močju Ijubljanskih občin higiensko ni izboljšala. Za večino vodovodov bi bilo potrebno izdetati projekte za sa-nacijo in jo postopno po fazah izva-jati. Potrebno bi bilo poskrbeti za ustrezno upravljanjt; in vzdrževanje teh vodovodov, ki je v večini prime-rov zelo slabo. Za to zdaj skrbijo kra-jevne skupnosti ali vodovodni odbori, ki pa za vzdrževanje nimajo ustrezne finančne in strokovne podlage.
Na območju občine Ljubljana Mo-ste-Polje je Zavod izvajal sistematske preventivne zdravstvene nadzore nad 33 javnimi krajevnimi vodovodi. Iz splošne ocene izhaja, da večina lokal-nih vodovodov ne ustreza higienskim kriterijem za pitno vodo: Vzrok (je predvsem onesnažena voda že v sa-mem zajetju, )e v nakaterih primerih se voda onesnaži v cevovodih. Več zajetij je slabo izdelanih in neurejenih oziroma nevzdrževanih. tako da se pitna voda, ki priteče v zajetje, prav tu onesnažuje.
Mikrobiološko je bilo preiskanih 408 vzorcev vode (v Ljubljani 1.547). od teh jih je bilo higiensko oporečnih 163 (v Ljubljani 514). To pomeni za občino 39,9% (v Ljubljani 33,2%). Oporečni vzorci so bili ugotovljeni na 28 vodovodih (v Ljubljani 98). Večja nevarnost za hidrična obolenja ozi-roma epidemije je obstajala na 18 vo-dovodih (v Ljubljani na 50). V KS Bresnica je takih 8 vodovodov, v KS Bizovik 1, v KS Zadvor 2, v KS Dol-sko 4 in KS Klopce 3 vodovodi. Os-novni protiepidemijski ukrep. stalno prekuhavanje vode za prehrembene namene pred uporabo, je bil odrejen za 23 vodovodov (v Ljubljani za 72).
Hidričnih obolenj na območju lo-kalnih vodovodov v občini. kot tudi v mestu Ljubljana. v letu 1992 ni bilo. občasno pa so se pojavljala spora-dična obolenja, ki jih lahko vzročno povezujemo s higiensko oporečno vodo.
Sanitarno kemijsko je bilo na ob-močju občine preiskanih 117 vzorcev vode (v Ljubljani 391). Higiensko oporečnih je bilo 26 vzoice\j (v Ljub-ljani 50). kar pomeni 22.2% za ob-čino in 15,9% za Ljubljano. Glede na poznavanje higiensko epidemioloških razmer na vodovodih pa ugotavljamo, da prihaja občasno, predvsem ob dežju, do večjega onesnaženja vode na 18 vodovodih (v Ljubljani 32).
Izhajajoč iz pregleda in analiz »Let-nega poročila o zdravstvenem preven-tivnem nadzoru nad oskrbo s pitno vodo iz javnih krajevnih vodovodov na območju ljubljanskih občin za leto 1991«, kot tudi upoštevajoč analize letnih poročil Zavoda iz prejšnjih let, ki se, glede na oskrbo z vodo iz lokal-nih vodovodov na območju občine bi-stveno ne razlikujejo, ocenjujemo:
1.   da je oskrba z vodo v občini tako glede na kakovost kot na količino pitne vode v primerjavi z drugimi ljubljanskimi občinami najslabša. Kljub temu da smo v zadnjih letih na tem področju delno iz-boljšali stanje, je razkorak še vedno oči-ten;
2.  da so naši ra.tvojni programi na po-dročju sanacije lokalnih vodooskrbnih si-stemov pravilno zastavljeni  in da bodo s predvideno realizacijo programskih na-log na področju oskrbe z vodo za leto 1993 (zaključek   gradnje   vodovoda   Dolsko--Laze, pričetek gradnje vodovoda Dolsko--Senožeti, pričetek gradnje vodovoda Pe-čovje - Prežganje. pričetek gradnje vodo-voda Mali vrh. pričetek gradnje vodovoda Sostro - Betežnica in pripravo projektne dokumentacije za vodovod Bizovik. Zalog - Podgrad. Sela pri Pancah. Zg. - Sp. Besnica) bistveno izboljšali oskrbo prebi-valstva z neoporečno pitno vodo. tako kar zadeva kakovost kot tudi količino.
Naša občina se je v zadnjih trch letih intenzivno lotila rešavanja tega
problema zunaj sistemov mestnega vodovoda, tako da smo v tem času zgradili vodovod Javor in vodovod KJopce - Vrh, v zaključni fazi sta gradnji vodovoda Brezje in vodovoda Dolsko - Laze, sanirali smo vodovod Zagorica, zagotovili sredstva za sana-cijo zajetij in vodohramov Janče, Vnajnarje. Podmolnik, Češnjice, Za-gradišče, Sostro in Podlipoglav, fi-nancirali izdelavo lokacijske doku-mentacije za vodovode Dolsko - Se-nožeti, Pečovje - Prežganje, Mali vrh, Brezje in Bizovik. Prav tako smo zaradi stalnega pomanjkanja pitne vode preskrbeli traktorske cisterne za prevoze pitne vode na območja KS Lipoglav (2 cisterni) KS Besnica (2 cisterni), KS Klopce (1 cisterna), ka-terih prevoze sofinanciramo skupaj z glavnim podjetjem Vodovod-Kana-lizacija v razmerju 60% občina, 40% krajani.
Zato nam ni razumljvo, da mesto Ljubljana po zadnih znanih podatkih namenja v svojih osnutkih programa za oskrbo z vodo za leto 1993 za ob-močje občine Ljubljana Moste-Polje samo 35.000.000,00 SIT, kljub temu da občina v programskih osnutkih za leto 1993 za sanacijo vodoskrbnih si-stemov predvideva 104.000.000.00 SIT lastnih sredstev (proračun, nado-mestilo za uporabo stavbnega zem-ljišča, lastna sredstva), brez upošteva-nja še dodatne 15% lastne udeležbe krajanov pri gradnji vodovodov. Izha-jajoč iz nam znanih podaktov da druge ljubljanske občine rešujejo pro-blematiko oskrbe z vodo predvsem iz sredstev proračuna mesta in laslne udeležbe krajanov, menimo, da mora mesto Ljubljana, upoštevajoč vložek občine v lanskem letu kot tudi predvi-dena sredstva v letu 1993, bistveno povečati sredstva mestnega prora-čuna, ki jih namenja za izboijšanje oskrbe z vodo na območju občine Ljubljana Moste-Potje kajti le tako bomo lahko realizirali zastavljene na-loge na tem področju in s tem posto-poma zvišali standard življenja kraja-nov na tem območju.
JOŽE PIŠKUR