I Preteklih dneh smo končno le dočakali sneg! Bele odeje, ki je prav na pragu koledarske pomladi prekrila tudi Gorenjsko vse do nižin, so se predvsem razveselili najmlajši. Žal pa je bilo veselje kratkotrajno. V dolinah se je sneg zaradi močnega deževja že stalil, dovolj pa ga je še vedno ostalo po višjih predelih, v naših smučarskih središčih.Zbrali smo nekatere podatke! Na Starem vrhu je 50 cm suhega snega, na Voglu okrog 300 cm snega, v Kranjski gori spodaj 30 cm, v sredini 60 cm in "« vrhu 120 cm snega, na Krvavcu pa 140 cm in na Njivicah 200 cm snega. Dovolj snega za smuko Je tudi na Komni, na Zelenici, Zatrniku itd. Žičnice in vlečnice v vseh zimskih športnih središčih obratujejo, (-jg)'— Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 22 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci N E Z NEG Kranj, petek, 21. 3. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Konferenca za rehabilitacijo invalidov Slovenije Zveza društev invalidov Slovenije Zveza društev za pomoč duševno Prizadetih Slovenije Zveza slepih in slabovidnih Slovenije Zveza gluhih in slušno prizadetih Slovenije ^Zveza civilnih invalidov vojne Zveza za šport in rekreacijo ^invalidov Slovenije ^Društvo paraplegikov Slovenije •Društvo živčno in živčno-mišično °bolelih Slovenije NE IZOLACIJA TEMVEČ VKLJUČEVANE 23 Mednarodni dan invalidov marec bodo povsod po Go-renjskem invalidi proslavili s svečanimi akademijami, kulturami prireditvami, razstavami in Pa raznimi športnimi tekmovanji, povsod pa bodo obiskali težje ^valide. V Kranju bo v počastitev dneva invalidov svečana akade-m»ja v soboto, 22. marca, ob 17. Uri v prostorih delavskega doma (vhod 6). Na akademiji bodo sodelovali pevski zbor Tugo Vidmar, folklorna skupina Sava, ansambel garnizije JLA iz Škofje L°ke in pevki sestri Gorjanc. Ob teJ priložnosti bodo podelili priganja podružnici Ljubljanske banke Kranj, tabornikom kokr-jkega odreda in TOZD Klavnici KZK Kranj v zahvalo za pomoč sodelovanje s kranjskim društvom invalidov. Najboljšim gorenjskim športnikom invalidom Pa bodo podelili pokale za tekmovanja v šahu, balinanju, keg-'Janju in plavanju. V soboto bodo v stebriščni dvorani kranjske JUestne hiše odprli razstavo slik i^evenke Gorjanc in lesorezov Ladislava Krneča. V Škofji Loki bodo počastili uan invalidov s svečano akademijo v soboto, 22. marca, ob 16. wi v prostorih menze na Trati. Tako kot povsod drugod bodo Midi v radovljiški občini člani društva invalidov obiskali te dni ?yoje tovariše, ki so zaradi težje 'Uvalidnosti bolj ali manj priklenjeni na dom. V Radovljici bodo ?>isk ali 16 težjih invalidov in ^m ob tej priložnosti izročili tudi 8*fomna darila. Jeseniško društvo je proslavo mednarodnem dnevu invalidov prestavilo zaradi snega v *P»*il in jo združilo s proslavami 0 obletnici osvoboditve. m e blo 9 miirliu Pri nakupu vam bodo svetovali strokovnjaki iz tovarne pohištva MEBLO in Loške tovarne hladilnikov. pri nakupu zmrzovalnih skrinj I .a LTH Strokovno predavanje o uporabi zmrzo-valnih skrinj bo na razstavi: ponedeljek, 17. marca od 16. — 18h petek, 21. marca od 16. — 18^ Se priporoča za obisk MURKA LESCE Tekmovanje invalidov V počastitev mednarodnega dneva invalidov so imeli invalidi Gorenjske štiri športna tekmovanja. Tako se je 120 tekmovalcev in tekmovalk za najboljšega borilo v šahu (Radovljica), balinanju (Škofja Loka), kegljanju (Jesenice) in plavanju (Kranj). Na vseh teh tekmovanjih so se gorenjski športniki invalidi dostojno vključili v praznovanje njihovega mednarodnega praznika. Rezultati: šah: 1. Kranj 5 točk, 2. Radovljica 4,5, 3. Jesenice; balinanje: L Škofja Loka, 2. Kranj; kegljanje: 1. Kranj 1713 (Zagore 392, Beučan 397, Likozar 379, Turk 546), 2. Jesenice 1706, 3. Škofja Loka 1477, 4. Radovljica 1446; plavanje, moški: 50 m kravi: l. . Mohorič (Kranj) 0:32,1, 25 m prsno: 1. 2i-berna (Kranj) 0:27,8, plavanje pod vodo: 1. Ome j C (Kranj) 42 m; ženske: 50 m kravi: 1. Subic (Kranj) 0:51,9, 25 m prsno: 1. Golub (Škofja Loka) 0,21,4, plavanje pod vodo: 1. Pavlin (Kranj)*32 m; ekipno: 1. Kranj, 2. Škofja Loka. -dh 1 1 • STRAN: Uspešno poslanstvo osamljenega bojevnika Pogovor z Bojanom Križajem Še ni regresov za mladinska potovanja Denar za letošnja skupinska potovanja otrok in mladine še ni zagotovljen, čeprav se bliža koncu že prvo četrtletje in s tem tudi čas, ko po šolskem programu večina šol organizira poučne ekskurzije in pa končne izlete. Predlog družbenega sporazuma, ki ga je republiška konferenca Zveze socialistične mladine že poslala vsem podpisnikom, ni niti podpisan, niti ga še nobena samoupravna interesna skupnost (razen telesno kulturne) ni dala na svoj dnevni red ali predvidela sredstva v ta namen. Lani je v Sloveniji na področju mladinskega turizma oziroma na področju organiziranja potovanj mladih in regresiranja teh potovanj nastala posebna situacija. Ker ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za regresiranje potovanj mladine v okviru republiškega proračuna, naj bi ta sredstva zagotovila izobraževalna skupnost SRS, vendar pa kljub zakonski obveznosti do tega ni prišlo. Sredstva za šolske ekskurzije so se zato zbirala v skladu republiškega proračuna, vendar pa so bila zaradi višjih cen prevozov in porasta dejavnosti pri družbenih organizacijah in društvih izkoriščena že v prvem polletju, do konca leta pa je seveda nastala še izguba. Akcijo za sanacijo deficita je prevzela RK ZSMS, ki je naslovila na skupnosti za izobraževanje, telesno kulturo in kulturo prošnjo, naj poravnajo zneske v odstotkih kot so bila uporabljena sredstva iz sklada. Telesno kulturna skupnost in kulturna skupnost sta svoje obveznosti poravnali, ostali del izgube pa še vedno ostaja neporavnan. RK ZSMS je za letošnje leto pripravila družbeni dogovor o popustih in regresih za potovanje otrok in mladine skupaj s sekretariatom za finance, ki naj bi ga podpisali Izobraževalna skupnost Slovenije, Telesno kulturna skupnost Slovenije, Republiška skupnost otroškega varstva, organizacije združenega dela, ki opravljajo prevoze, Izvršni svet Slovenije in po predlogu IO RK SZDL Slovenije še Gospodarska zbornica in republiški sindikati. Podpisniki tega družbenega dogovora kot, že rečeno o tem še niso razpravljali, čeprav je jasno, da zaradi tega skupine otrok in mladine letos še ne morejo uveljavljati popust pri potovanjih. Izvršni odbor RK SZDL, ki je na svoji seji'razpravljal o nastali situaciji, je označil prav zaradi posledic tako nerazumljivo oklevanje podpisnikov za družbeno nesprejeniljivo. Na podpisnike je Izvršni odbor naslovil poziv, naj bi dogovor podpisali do 15. aprila in s tem zagotovili sredstva za regrese skupinskih potovanj otrok in mladine v višini 30 odstotkov od polne vozne cene. L. M. Jutri proslava na Planici Jutri dopoldne ob 10. uri bo na Planici nad Crngrobom proslava v počastitev 30. obletnice osvoboditve in 33. obletnice borbe Selške čete Cankarjevega bataljona z Nemci, v kateri je padel narodni heroj Stane Žagar in 14 prvoborcev. Partizani so se. spopadli z Nemci 27. marca leta 1942. Tudi letošnjo planiško proslavo bo organiziral poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt nad Kranjem, Sv. Duh in Zabnica ob pomoči občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Kranj in osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča. Prireditev se bo začela ob desetih dopoldne. Zaradi varnosti udeležencev proslave bo promet na cesti Stražišče —Planica od osmih do pol desetih zaprt. Organizatorji so na eno največjih letošnjih proslav v kranjski občini povabili prvoborce, preživelega udeleženca bitke, v kateri je padel Stane Žagar s tovariši, Staneta Kersnika-Jelovčana in svojce padlega narodnega heroja. Še posebej pa žele, da bi se proslave udeležilo čim več občanov. Na proslavi bomo srečali tudi pripadnike Jugo- slovanske ljudske armade, pripadnike partizanske enote občine Kranj in mladince, ki bodo na proslavo krenili na pohodih iz Zabnice, Sv. Duha, Besriice, Stražišča, Bitenj in Kranja. Proslava na Planici se bo začela z zvoki kranjskega pihalnega orkestra. Sledil bo pozdravni govor Janka Cegnarja. Slavnostni govornik pa bo sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Henrik Peternelj. Posebna zanimivost proslave bo recital »Ogenj, jeklo, upanje,« ki ga bodo izvedli učenci osnovne šole Lucijana Seljaka, pihalni orkester iz Kranja in vojaki. -jk XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 ti5 Naročnik: 70 Pokojnine še za pet odstotkov višje Pokojnine naj bi se povečale še za 5 odstotkov. Tak je picdlog družbenega dogovora o uskladitvi pokojnin v letu 1975, ki ga je na sredini seji obravnaval odbor izvršnega sveta za gospodarstvo in finance. Predlagal je tudi, da predlog izvršni svet skupaj z drugimi podpisniki čimprej sprejme. Družbeni dogovor za skupno porabo V veliki dvorani izvršnega sveta Slovenije so v sredo podpisali družbeni dogovor o razporejanju dohodkov, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov v strukturi skupne porabe v Sloveniji letos. Družbeni dogovor so podpisali predsedniki izvršnih svetov vseh slovenskih občinskih skupščin, skupščine obalne skupnosti Koper, predsedniki izvršnih odborov republiških samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti ter pooblaščeni predstavniki slovenskega izvršnega sveta, SZDL, sindikatov in gospodarske zbornice. 172 milijonov za Kozjansko Na seji republiškega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem so po podatkih SDK ugotovili, da smo v Sloveniji doslej zbrali za prizadete kraje približno 172 milijonov dinarjev. Od tega denarja je šlo skoraj 80 odstotkov za popravilo oziroma gradnjo hiš. Predsednik CK v Ravnah in Mežici Predsednik CK ZKS France Popit se je v sredo in včeraj mudil na Koroškem. V Ravnah se je najprej pogovarjal z ožjim političnim aktivom, nato pa je obiskal Mežico. V pogovorih se je France Popit med drugim zanimal za odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela in ob tem poudaril pravico delavcev, da odločajo o ustvarjenem dohodku tudi takrat, ko gre na nova vlaganja. Dejal je tudi, da bi morali sindikati čimprej začeti široko izobraževalno akcijo med delavci, s katero bi jih na kratko in kar najbolj razumljivo seznanili z novimi družbenoekonomskimi odnosi. Cesta na Lovčen Delegatom vseh treh zborov občinske skupščine v Cetinju so sporočili, da bodo z modernizacijo ceste od Cetinja do vrha Lovčena začeli sredi prihodnjega meseca. Sredstva so zagotovljena in tudi projekt je izdelan. Cesta bo dolga dobrih dvajset kilometrov in široka pet in pol metra. Za obnovo se je občinska skupščina odločila zaradi vedno večjega števila turistov, ki obiskujejo Lovčen, kjer je pokopan vladika in pesnik Njegoš. Kava z domače plantaže Ljubljanska Emona je pred dnevi obrala prvi pridelek kave na »svoji« plantaži v Centralnoafriški republiki. V naslednjih letih bo s kavo zasadila skupno 1100 ha površine in bo letno pridelala tisoč ton te kulture. To pa bo le kaplja od skupne kuhane kave v Jugoslaviji. Letos jo bomo popili 50 do 55 tisoč ton . .. Jesenice Danes, 21. marca, bo seja predsedstva občinske konference mladih delavcev. Na njej bodo člani razpravljali o dokončnih pripravah na problemsko sejo konference mladih delavcev o stanovanjski problematiki ter o sodelovanju delavske mladine pri izgradnji muzeja delavskega gibanja na Jesenicah, j \i Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov na Jesenicah so obravnavali pravila občinske konference SZDL, zaključni račun, razpravljali o nekaterih kadrovskih zadevah in o poročilu odbora, ki si prizadeva za ureditev muzeja delavskega gibanja na Jesenicah. Člani predsedstva so se strinjali s predlaganim programom odbora in menili, da bi morali z akcijo čimprej začeti, saj na Jesenicah že celih 12 let razpravljajo o ureditvi muzeja. D. S. Bombažna predilnica in tkalnica jp 1 rzic Kadrovsko družbeni sektor Na podlagi 6. in 7. člena sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto mojstra apreture Pogoji: dokončana STTS — apreterske smeri ali STŠ — kemijske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj v stroki, uspešno opravljen preizkus znanja, poskusno delo traja 2 meseca Kandidati morajo poleg tega imeti ustrezne moralno-politične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Delo na objavljenem delovnem mestu je dvoizmensko. Prijave na objavljeno prosto delovno mesto sprejema kadrovsko družbeni sektor podjetja v sedmih dneh od dneva objave. Prijavi je treba priložiti dokumente o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Potrebne informacije dobite v kadrovsko družbenem sektorju podjetja. Izdajateljski svet podprl kandidaturi Petek —• 21. marca 1975 V sredo se je sestal izdajateljski svet našega časopisa. Delegacijo družbenopolitične skupnosti so sestavljali: predstavnik OK SZDL Kranj Igor Slavec, predstavnik OK SZDL Radovljica Jošt "Rok, predstavnik OK SZDL Tržič Janez Furlan, predstavnik OK SZDL Škofja Loka Ernest Lotrič, in predstavnik medobčinskega sveta ZS za Gorenjsko Miran Štefe. V delegaciji delovne skupnosti Glasa pa so bili: Leopoldina Bogataj, Igor Guzelj, Helena Jelovčan, Jože Javornik, Rado Čarman in Črtomir Zoreč. Poleg članov sveta sta se seje udeležila tudi v. d. odgovornega urednika Albin Učakar in v. d. glavnega urednika Anton Miklavčič. Med pomembnejše točke dnevne-., ga reda je sodila obravnava poslovnega poročila CP Glas za leto 1974. Na vprašanje članov sveta v zvezi s poslovanjem in poslovnim uspehom v lanskem letu je odgovarjal glavni urednik Anton Miklavčič. Zatem je svet razpravljal o kan- z u nanje pol it ičn i komentar Spet enkrat so skeptiki zadeli v črno: dve leti po pariškem sporazumu je jugovzhodna Azija znova prizorišče krvavih obračunov med pripadniki osvobodilnih enot in četami marionetnih vladarjev. Vsebina in ozadje spopadov se niti nista bistveno spremenila, spremenil se je zgolj zunanji videz konflikta, v katerem Američani niso več neposredno angažirani. To pa seveda ne pomeni, da je Washington odstopil od nekdanjih stališč, od tradicionalne, dobro znane vloge »varuha demokracije«. Samo prilagodil se je novim zahtevam ter namesto dragocenih ameriških dečkov poslal v ogenj domačine, žrtvene kmete v maratonski geostrateški partiji šaha, ki drsi v zanje izgubljeno konč-' nico. Peta obletnica Lon Nolovega »ustoličenja« mineva v znamenju Sihanukovega nadzora nad 95 odstotki kamboškega ozemlja. Phnom Penh, ki kljubuje le še po zaslugi zračnega mostu, speljanega do z bombardiranih pist mednarodnega letališča Pochetong, je ujet v neprobojen jeklen obroč. Tudi pomoč v obliki hrane, orožja, in opreme ne zaleže, kajti vladni vojaki izgubljajo vero vase in v nemočno vodstvo, preplašeno ob spoznanju, da celo vvashingtonski parlamentarci nasprotujejo nadaljnjemu podpiranju razpadajoče oblasti; kongres ZDA je gladko zavrnil zahtevo pred« didatih za glavnega in odgovornega urednika. Ker se je naše podjetje pred kratkim na novo konstituiralo, je medobčinski svet SZDL za Gorenjsko v imenu ustanoviteljev, občinskih konferenc SZDL razpisal delovni mesti za odgovornega in glavnega urednika. Prijavila sta se dva kandidata, in sicer se je za mesto glavnega urednika prijavil dosedanji glavni urednik Glasa Anton Miklavčič in za odgovornega urednika dosedanji odgovorni urednik Albin Učakar. Izdajateljski svet je njuni kandidaturi soglasno podprl. O imenovanju obeh kandidatov bodo v kratkem odločali izvršni odbori občinskih konferenc SZDL na Gorenjskem. Izdajateljski svet je obravnaval tudi novinarski večer v Gorjah kot obliko stika časopisa z naročniki in bralci in kot obliko podružbljanja uredniške politike. To obliko dejavnosti je podprl in priporočil uredništvu naj z novinarskimi večeri nadaljuje. sednika Geralda Forda, naj bi za rešitev Kambodže odrinili dodatnih 220 milijonov dolarjev. Dokazal je, kako ne namerava popuščati Beli hiši, ki v predwatergatskem obdobju ni imela nikakršnih problemov s prepričevanjem zakonodajnih organov — zlasti če šo visoki uradniški krogi v podrkepitev svojih predlogov navedli magično krilatico o »ogroženosti življenjskih interesov Združenih držav«. Senatni odbor je bil sicer malce bolj popustljiv, ampak celo sprejetje okrnjene variante (82,5 milijona v vojaške in 53,1 milijona v humanitarne namene) bi ne moglo preprečiti bližnjega Nolovega padca, saj Drama, v Indokini se nadaljuje so člani predstavniškega doma postavili dva spremljevalna pogoja: da bo ameriške darežljivosti v Kambodži konec najkasneje 30. junija letos in da naj administracija vsak mesec izčrpno poroča, kaj je ukrenila v prid miroljubni rešitvi krize. Iz istega zornega kota velja ocenjevati boje V Vietnamu, kjer so Thieujevi vojaki spričo niza bolečih porazov brez volje prepustili Viet kongoveem Visoko planoto oziroma province Kontum, Pleiku in Darlak — ali približno 18.200 kvadratnih kilometrov sveta. V obrazložitvi Kranj V torek opoldne se je sestala komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko občinske konference zveze komunistov. Obravnavala je ukrepe na področju uresničevanja ustave in naloge skupine za spremljanje integracijskih gibanj v občini. Popoldne v torek pa je bil redni sestanek aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, na katerem so razpravljali o uresničevanju ustave v združenem delu in programu idejnopolitičnega usposabljanja članov aktiva in komunistov delavcev. V sredo dopoldne so se sestali predstavniki osnovnih organizacij zveze združenj borcev NOV Gorenjske. Pogovorili so se o ceniku storitev za letovanje v počitniškem domu v Novigradu za letos. A. 2. Radovljica V torek opoldne je bila pri občinski konferenci socialistične zveze usta-; novna seja koordinacijskega odbora za odnose in sodelovanje z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Razpravljali so o delovnem programu odbora. V sredo popoldne se je sestal aktiv komunistov-neposrednih delavcev. Seznanili so se s stališči seminarja, ki ga je pripravil centralni komite ZKS, in razpravljali o nalogah aktiva ter občinske konference zveze komunistov. Včeraj popoldne se je sestala komisija za družbenopolitična in idejna vprašanja prosvete in kulture. Obravnavali so zaključke konference zveze komunistov o izobraževanju in vzgoji. V ponedeljek popoldne je bila tretja seja upravnega odbora skupnosti za varstvo okolja radovljiške občine. Na dnevnem redu je bila razprava o zajezitvi Radovne in poročilo o stališčih komisije za varstvo okolja glede gradnje Park hotela na Bledu. A. 2. Tržič V Tržiču so že izoblikovali kriterije za sestavo komisije za priznanja v SZDL in koordinacijskih odborov za proslave in spremljanje prehoda na celodnevno šolo, ki bodo delovali pri predsedstvu občinske konference SZDL. V komisiji za priznanja bodo najvišji predstavniki SZDL, ZKS, sindikata, ZB, občinske skupščine in ZSMS, v koordinacijskem odboru za proslave, ki ga bo vodil sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL, pa predstavniki občinske skupščine, organizacij SZDL, ZB in ZSMS ter predstavniki kulturne skupnosti, skupnosti za telesno kulturo ter osnovnih šol. V koordinacijskem odboru za spremljanje prehoda na celodnevno šolo pa predstavniki vzgojno-varstvene ustanove, izobraževalne skupnosti, vseh treh osnovnih šol, družbenopolitičnih organizacij ter predstavnika dveh največjih organizacij združenega dela Peka in Bombažne predilnice in tkalnice. Odbor bo imel 11 članov. Včeraj je bila razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Tržič. Na seji sg razpravljali o vlogi in delu družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, o nalogah komunistov pri uresničevanju sklepov 2. seje CK ZKJ in kadrovskih vprašanjih. Na torkovem posvetovanju predsednikov krajevnih organizacij SZDL so se dogovorili, da bo osrednja proslava ob 27. aprilu, dnevu OF, na sam praznični dan. Na slovesnosti bodo podelili priznanja Osvobodilne fronte. Zanimivost proslave bo nastop folklorne skupine iz Valjeva, ki bo dan prej gostovala tudi na Jesenicah. Folklorna skupina združuje okrog 60 članov in jih bodo Tržičani pavabili tudi na ogled Ljubelja. -jk Omogočiti izobraževanje V torek so se sestali predstavniki občinskih sindikalnih svetov" iz gorenjske, primorske in obalno-kraške regije. Ocenili so dejavnost sindikatov po končanih občnih zborih in letnih skupščinah osnovnih organizacij sindikata. Poudarili so, da smo v tem obdobju dobili na Slovenskem skoraj 50.000 novih sindikalnih delavcev, katerim bo treba najprej nuditi vse možnosti za nadaljnje izobraževanje. To je tudi poglavitna naloga, ki jo morajo sindikati opraviti v sedanjem obdobju, saj je od rezultatov te akcije v marsičem odvisno tudi nadaljnje delo osnovnih organizacij ZS. Ugotovili so tudi, da se je zanimanje za delo v osnovnih organizacijah močno povečalo, ko so v njih oblikovali sindikalne skupine. Te skupine, ki štejejo od 5 do 20 delavcev iz neposredne proizvodnje, so postale osnovne celice sindikata. Prav na umika je Saigon navedel pomanjkanje rezerv municije in opreme nasploh, čeprav resnični vzrok tiči v dejstvu, da so jim ljudje, civilno prebivalstvo, obrnili hrbet. Med drugim se je režimu izneveril kak ducat bojevitih, a doslej nevtralnih gor-janskih plemen v notranjosti dežele, ki so nekoč izkazovala odkrito naklonjenost do Američanov. No, zadnje tedne, v juri-ših na mesti Buon-Ho in Ban-Me-Thuot, je obveščevalna služba v vrstah napadalcev izsledila precej pripadnikov tajnega združenja FULRO (fronta osvoboditeljev zatiranih ras), udarne pesti čudaških hribovcev. Thieu se očitno slabo piše. Ni naključje, da Portugalska postaja hvaležen predmet ugibanj v diplomatskih krogih in v tisku Vzhoda in Zahoda. Komentatorji so dokaj enotni v ocenah, ki govorijo o »odločilni fazi demokratične preobrazbe nekega sistema«, pri čemer navajajo dva možna izida: postopno uresničevanje zelo jasno formuliranih ciljev, zajetih v programu Gibanja oboroženih sil, kjer je kot edini dopustni »krojač usode« Portugalcev omenjena voljena civilna vlada, ter (druga skrajnost) zlorabo teh ciljev in legalizacijo vojaške diktature kot zaščitnika pridobitev lanskih političnih sprememb, kar bi v praksi peljalo k negaciji vsega doseženega. Dasi gre /a antipodni varianti, so dogodki v /.vezi z izjalovljenim desničarskim pučem (11. njihov predlog je bilo zastavljenih veliko konkretnih nalog, letni akcij' ski programi pa so postali manj na" čelni. Precejšnje uspehe so dosegli tudi v tistih organizacijah, ki do nedavna še niso bile organizirane tako kot predvideva statut. V delovnih organizacijah na Gorenjskem, Krasu in' na Primorskem ni več velikih osnovnih organizacij, ki bi imele več sto članov in bi bile zato neučinkovite. Sprejeta nova pravila sindikata o organiziranosti osnovnih organizacij, njihovem delovanju, pa tudi dobra vsebinska napotila, ki jih je dal 8. sindikalni kongres, so spodbudila delo v vseh sindikalnih organizacijah. Drugačna organiziranost, predvsem pa majhne sindikalne skupine, so dale slehernemu delavcu možnost, da o stvareh, ki ga zanimajo, tudi odloča. Zato je tudi pripravljen sodelovati. ' L. B. marec) pokazali, da stvari nikakor ne smemo obravnavati prepovršno. Propadli poskus vrnitve v minulost je logično nadaljevanje septembrskega razčiščevanja dilem, kakšna naj bo bodoča politično-gospodar-ska ureditev bivšega Salazar-jevega fašističnega imperija. Zmernemu konservativcu Spi-noli so spodnesle noge prav ideje o kompromisnem sožitju starih, deloma posodobljenih ekonomskih razmerij in umirjenega parlamentarizma klasičnega kova, ki ne zavrača neoko-lonialnih odnosov. Njegov odhod je opozoril zakulisne mogotce strmogljavljenega režima, da jim ne bo prizaneseno. Hoteli so prehiteti oficirje, a prezgodaj razkrinkani udar je samo pospešil obračun ter okrepil položaje doslej neupoštevanih zagovornikov radikalnih potez. Sledili so »preventivni ukrepi«, ki vključujejo nacionalizacijo bank in zavarovalnih družb, se pravi centrov finančne moči. Nacionalizacija pa že sodi v sklop dejanj, katerih značaj prerašča pristojnosti, zajete v programu Gibanja. Niti nejevolja političnih strank ni zaustavila vojakov. Nasprotno: zaradi »nepredvidenih zapletov (mišljen je kajpak zatrti prevrat — op. p.) so sankcije neizogibne«. Slišati je tudi grožnje o prepovedi »nelojalnih« skupin. Težko bi zdaj ocenjevali, ali smo priče nekoliko preburni reakciji na ofenzivo vznemirjene oligarhije, ali pa so častniki sklenili pregaziti dane obljube in si trajno prilastiti oblast. Prihodnost bo pokazala, kaj snujejo. I. Guzelj Bombažna predilnica in tkalnica Tržič Kadrovsko družbeni sektor r r 2 i c Na podlagi 6. in 7. člena sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavljamo naslednja delovna mesta v počitniškem domu v Poreču za letno sezono 1975 (od 1.6. do 15. 9.): 1. knjigovodja počitniškega doma Pogoji: dokončana ESŠ ali upravno-administrativna šola, najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju knjigovodskih poslov, uspešno opravljen preizkus znanja 2. kuharice Pogoji: poklicna kuharica ali priučena kuharica s prakso 3. vodjo strežbe Pogoji: dokončana osemletka, praksa v gostinski stroki 4. 2 točajk Pogoji: dokončana osemletka, praksa v gostinski stroki 5. 3 servirk Pogoji: dokončana ali nedokončana osemletka 6. čuvaja Pogoji: dokončana ali nedokončana osemletka, najmanj 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj 7. pomožnega delavca Pogoji: dokončana ali nedokončana osemletka Prijave na objavljena prosta delovna mesta sprejema kadrovsko družbeni sektor podjetja v sedmih dneh od dneva objave. Prijavi je treba priložiti dokumente o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Potrebne informacije dobite v kadrovsko družbenem sektorju podjetja. , turist progres engineering 64240 r a d o v I I I c a , Jugoslavije, telefon 75 452. p. p. 46 Po pooblastilu investitorjev Gostinskega podjetja Zelenica Tržič in Prometnega podjetja SAP Ljubljana razpisujemo v skladu z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73 čl. 42 in čl. 85 javni natečaj za oddajo gradbeno obrtniških del pri izgradnji nove avtobusne postaje v Tržiču Rok za dokončanje del je 20. decembra 1975. Vso dokumentacijo, razpisne pogoje in informacije dobijo zainteresirani pri Turist progres engineeringu v Radovljici, Gorenjska c. 26. Pismene ponudbe z vsemi zahtevanimi prilogami po razpisnih pogojih dostavite na Turist progres engineering Radovljica, do 4. aprila 1975 do 12. ure, v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj — za natečaj Avtobusna postaja Tržič«. O izbiri najugodnejšega ponudnika bomo obvestili ponudnike v 7 dneh. n Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj objavlja na podlagi 10. člena sporazuma O medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto 1. nadzornega za instalacije 2. vodje toplarne Poleg sploš splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še Naslednje posebne pogoje: U a) da imajo fakultetno izobrazbo elekt n> st roke (inženirji).ali b) srednješolsko izobrazbo iste smeri ^tehniki) /. najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih; 2. a) da imajo fakultetno izobrazbo strojne stroke (inženirji) ali b) srednješolsko i/.obi a/ho iste smeri (tehniki) /. najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Pismene prijave z dokazili o zahtevani strokovnosti je treba Posluti v 15 dneh po objavi delovnega mesta na naslov: Podjetje 2« stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. Kandidati bodo v 10 dneh po opravljeni izbiri pismeno obveščeni o pflpehu objave. • Reorganizacija SZDL po programu V Tržiču računajo, da se bo po delegatskem nače- v torek opozarjali na pomembnost lu oblikovana občinska konferenca SZDL sestala okrog 25. aprila — Članarina edini vir sredstev nizadjami ter sindikatom, v krajev- krajevnih organizacij — Nuja po solidarnosti V torek je bilo v Tržiču posvetovanje predsednikov krajevnih organizacij SZDL in članov izvršnega odbora občinske konference, na katerem so se med drugim dogovorili, da so takšna posvetovanja koristna in jih kaže v prihodnje organizirati vsaj enkrat mesečno. Takšna srečanja so dobrodošla še posebno sedaj, ko teče na republiški, občinskih in krajevnih ravneh reorganizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predsedniki krajevnih organizacij SZDL so se na torkovem posvetovanju seznanili z glavnimi cilji reorganizacije in delom, ki je bilo doslej opravljeno na tem področju v tržiški občini. Nekatere krajevne organizacije se že organizirajo po novih načelih, ki so zapisana v republiškem statutu SZDL, jasnejša pa je tudi shema občinske organizacije SZDL. Delegatska konferenca naj bi imela okrog 50 delegatskih mest. 24 naj bi jih po sedanjem predlogu zasedli delegati krajevnih organizacij SZDL (temeljne delegacije naj bi bili krajevni izvršni odbori, izvzemši predsednike, tajnike in blagajnike), 16 delegati družbenopolitičnih organizacij, druga delegatska mesta pa predstavniki interesnih dejavnosti. Predsedstvo konference naj bi štelo od 17 do 21 delegatov, razen tega pa bodo pri njem delovali problemske konference, komisija za priznanja, administrativnofinančna komisija in nadzorni odbor, volilna komisija, štirje sveti in šest koordinacijskih odborov. Izvršilni odbor bo na osnovi sedanjega predloga združeval od 9 do 11 članov, vodil pa ga bo sekretar. Po delegatskem načelu oblikovana občinska konferenca SZDL naj bi se prvič sestala okrog 24. aprila, krajevne konference pa okrog 20. aprila. Do tega trenutka bodo oblikovani tudi vsi drugi organi konference, predsedstva ter izvršni odbori na občinski in krajevnih ravneh. V Tržiču so v torek menili, naj bo na Gorenjskem članarina SZDL čim enotnejša. Gibala naj bi se okrog 10 ali 12 dinarjev letno. Članarina bo za krajevne organizacije SZDL edini vir dohodka, saj je proračun občinske konference zelo »napet« in za pomoč temeljnim organizacijam SZDL ne bo denarja. Prav tako bodo morale v tržiški občini številč- Zbor občanov KS Zasip V eni najmlajših krajevnih skupnosti v radovljiški občini v Zasipu pri Bledu je bil v četrtek, 13. marca, zbor občanov, kjer so razpravljali o predlogu občinskega proračuna, programu komunalne izgradnje in družbenem načrtu občine za letos. Ugotovili so, da bo njihova krajevna skupnost letos dobila iz občinskega proračuna le okrog 3,6 milijona starih dinarjev. To pa je glede na probleme, ki jih imajo, veliko premalo. Zato so ugotovili, da bodo morali sami reševati nekatera vprašanja. Opozorili so na kmečki turizem v tem delu radovljiške občine in menili, da bi bilo treba čimprej asfaltirati cesto Bled — Podnom. Nadalje so. izrazili željo, da bi na relaciji Bled — Zasip — Podhom — Bled imeli redno avtobusno progo in da bi v Zasipu čimprej dobili nove telefonske priključke. Trenutno je okrog 30 interesentov za telefon. Ko so razpravljali o trgovski mreži oziroma tovrstni preskrbi prebivalcev, so opozorili, da je sedanja trgovina veliko premajhna in nefunkcionalna. Novo trgovino si prebivalci že dlje časa želijo. Ce se gradnje le-te ne bodo lotila domača podjetja v občini, so sklenili, da bodo interesente poiskali drugje. Nazadnje so se tudi dogovorili, da bodo prebivalci poskrbeli za čimvečjo či-stočo in lepši vide* kraja, m Stepa n Še 4 km makadama — Ze dalj časa občani zahtevajo čimprejšnje asfaltiranje 4 km dolgega odseka republiške ceste Moste — Vodice. Projektna dokumentacija je že izdelana, občinski skupščini Kamnik in Ljubljana Šiška ter republiška cestna skupnost so pripravljeni sofinancirati rekonstrukcijo ceste, vendar se je zataknilo zaradi nejasnosti glede krajevnega samoprispevka, saj občani niso voljni prispevati za asfaltiranje republiške ceste. Ce bb prišlo do sporazuma, bodo cesto asfaltirali še letos. -fr nejše in močnejše krajevne organizacije SZDL pomagati šibkejšim. Predsedniki krajevnih organizacij SZDL in člani izvršnega odbora so nih skupnostih pa na sodelovanje s skupnostmi, delegacijami, organizacijami, posebno ZK, ki že razpravlja o predlaganih kadrih za dolžnosti v krajevnih in občinski organizaciji SZDL. J. Košnjek Kurirčkova pošta V ponedeljek, 17. marca, je bil na Jesenicah posvet pionirskih mentorjev vseh osnovnih šol v jeseniški občini ter predstavnikov posameznih krajevnih organizacij ZB. Na posvetu so se menili o organizaciji in o poteku Kurirčkove pošte, ki bo po krajih jeseniške občine potovala od 4. do 14. aprila. Jeseniški pionirji bodo prejeli Ku-rirčkovo pošto 4. aprila pri spomeniku na Poljanah in prvi jo bodo skozi Blejsko Dobravo ponesli učenci jeseniške Posebne osnovne šole. Potem bo potovala mimo partizanskih spomenikov in obeležij od Kranjske gore do Žirovnice. Učenci žirovniške osnovne šole jo bodo izročili v vasi Slatne tržiškim pionirjem. V prvotnem načrtu ni bila vključena nekajrazredna osnovna šola v Begunjah, vendar so udeleženci posveta sklenili, da bodo predlagali leščanski osnovni šoli, naj v potek Kurirčkove pošte vključi tudi osnovno šolo v Begunjah. Mladi bodo nosili pozdrave maršalu Titu mimo več kot 150 obeležij, spremljali pa jih bodo nekdanji borci, ki jim bodo ob spomenikih pripovedovali dogodke iz NOB. Na Ku-rirčkovo pošto so se na Jesenicah glede na 30-letnico osvoboditve še posebno skrbno pripravili. Razen tega bodo učenci po osnovnih šolah pisali tudi naloge pod naslovom Kako bi branil svojo domovino. Najboljše spise v jeseniški občini nameravata nagraditi ^občinski odbor ZZB NOV Jesenice in občinska zveza DPM. Ob vsakem sprejemu Kurirčkove pošte pa bodo pripravili tudi mitinge s kulturnimi programi. D. Sedej Kurir Tinček se ni dal Zgodilo se je lani, kakor smo izvedeli na posvetu, ob priliki Kurirčkove pošte. Ob tej priliki torej, ko mladi iz osnovnih šol vzamejo torbice v roke in se po skrivnih poteh podajo do tja, kamor jim je naročeno in kjer jih čakajo drugi »partizanski« kurirčki. Zelo zares vzamejo mladi vso stvar, tako zelo zares, da jih včasih še fotografirati ne morete in ne smete, pa naj jim stokrat zagotavljate, da ste od časopisa ... Izročitev pošte poteka po navadi ob določenem času, na določenem kraju. Nekaterim pa je dogovorjeni čas figo mar, če opazijo, da ne poteka vse po dogovoru. Kaj veš, kakšni izvrstni kurirji bi bili tile mladi v resničnem vojnem času! Resda je bila debelo uro nanje jezna kar cela šola, a moramo jim priznati, da so izpolnili svojo dolžnost. Slabo vreme je kvarilo razpoloženje številnim učencem neke šole, ko so ob spomeniku čakali na Kurirčkovo pošto. Rok za izročitev je že zdavnaj minil, kurirčkov pa od nikoder. Niso in niso se prikazali izza ovinka in čakajočim še na misel ni prišlo, da mladi kurirčki, nepripravljeni na takšen sprejem, kukajo izza ovinka, neopazno in skrajno oprezno. Minute so tekle, nazadnje se je patrulja kurirčkov le odločila, da gre Tinček pogledat, kako in kaj. Malomarno kar se le da — da ne bi mnogoštevilni »sovražnik« pri spomeniku kaj zasumil — se je Tinček napotil okoli njih. Opazila ga je neka to-variŠica, ki je zaslutila, da utegne biti kurirček. Pobarala ga je, kje vendar hodijo s pošto, pa ji je odvrnil, da se mu o kakršnikoli pošti niti približno ne sanja. Bila je vztrajna in ga je vprašala, kaj da na tej odmaknjeni samoti vendarle počne. »Flaše pobiram,« ji je odbrusil Tinček, se ročno obrnil in malomarno odstopical prek zelenega neomadeževanega travnika k »svojim«. Slediti je moral dolg posvet »partizanskih kurirčkov«, da so se nazadnje le »vdali«, slovesno odkorakali do spomenika in izročili Kurirčkovo torbico. D. S. DO Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: izmenovodje barvarne prediv Pogoj: siednja tekstilna šola — kemijski odsek, 3 leta ustrezne prakse, dezinaterja II Pogoj: šola za oblikovanje — modna smer, 2 leti ustrezne prakse, knjigovodje — likvidatorja Pogoj: ekonomska srednja šola, 2 leti ustrezne prakse, administratorja s polovičnim delovnim časom Pogoj: dveletna administrativna šola, 1 leto ustrezne prakse -Posebni pogoj je poskusni rok 3 mesece. Prošnje sprejema kadrovski oddelek DO Gorenjske predilnice 15 dni po objavi. Industrijski kombinat Kranj objavlja za nadoločen čas naslednja prosta delovna mesta: 1. carinskega minipulanta Zahteve: srednja strokovna izobrazba ekonomski' smeri in dve leti delovnih izkušenj 2. administratorja — 2 delovni mesti Zahteve: dvoletna administrativna šola in b mesecev delovnih izkušenj 3. analitika osnovnih sredstev Zahteve: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj 4. obračun OD za trgovsko mrežo Zahteve: siednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj 5. konstruktorja orodja Zahteve: srednja strokovna izobrazba strojne ali sorodne smeri in 2 leti delovnih izkušenj s področja konstruiranja orodij, znanje vsaj pasivno nemškega ali italijanskega jezika Kandidati naj posredujejo pismene ponudbe ali se /glasijo osebno v kadrovskem oddelku kombinata v 15 dneh po objavi. Konec negotovosti okrog loškega pokopališča? Samoupravni sporazum naj bi podpisali Že pred II. svetovno vojno so Škofjeločani ugotavljali, da bo spričo naglega razvoja mesta in naraščanja prebivalstva slej ko prej treba poiskati lokacijo za dodatno pokopališče. Okupacija je žal preprečila uresničitev zamisli. Po osvoboditvi, zlasti v zadnjem desetletju, ko smo intenzivno spodbujali stanovanjsko gradnjo, pa je to vprašanje znova, vendar v poostreni obliki, stopilo v ospredje. Obstoječih pokopališč v Stari Loki, Škofji Loki in Retečah namreč ni mogoče razširjati, ker so sredi strnjenih naselij. Edini možni izhod torej tiči v odprtju novega. Po temeljiti razpravi, ki je potekala ob sodelovanju vseh pristojnih krajevnih in občinskih organov, je bilo naposled kot najprimernejši prostor izbrano ozemlje v bližini vasi Lipica, za katero ni bojazni, da bi kdaj presegla današnjo velikost. Lokacijo za novo pokopališče in program izgradnje kakor tudi idejni osnutek so takratni odborniki skupščine soglasno potrdili. Zataknilo se je le pri dilemi, kako zbrati denar. V letu 1973 je bil razpisan referendum 0 uvedbi samoprispevka, ki pa ni uspel. V Škofji Loki, denimo, so zategadelj prisiljeni posegati celo po vmesnih poteh, vendar bo slednjih zaradi obsežnosti teritorija in zaradi njegove goste poselitve kmalu zmanjkalo. Nekaj »rezerv« imajo edihole še v Retečah, a samo za lastnike družinskih grobov. Kai storiti? Obisk v Plamenu V torek, 18. marca, so obiskali tovarno vijakov »PLAMEN« v Kropi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar, generalni direktor ZP SŽ Gregor Klančnik in sekretar občinske konference ZKS Radovljica Jože Bohinc. Na razširjenem političnem aktivu, ki so se ga udeležili člani OOZK Plamena, predsedniki samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij iz Plamena in vasi Krope, so govorili o raznih aktualnih gospodarskih in družbenopolitičnih vprašanjih. Predstavniki Plamena so seznanili goste s poslovanjem v podjetju, s srednjeročnim planom razvoja, s 1 . upravnim organiziranjem, z de* ! OOZK in OOS. Predvsem je 1 poudarjeno, da je bilo delo v ktu 1974 zelo dobro. V letu 1974 BO v primerjavi z letom 1973 pri nespremenjenem številu zaposlenih povečali celotni dohodek za 39,8 odstotka, dohodek za 60,5 odstotka, poslovni sklad za 129,7 odstotka, izplačane osebne dohodke za 19,5 odstotka, vrednost proizvodnje na delavca za 45,9 odstotka, izvoz za 38,4 odstotka itd. Generalni direktor Slovenskih železarn je seznanil aktiv z delovnimi uspehi združenega podjetja Slovenskih železarn in vlogo Plamena v SZ. Med drugim je povedal, da so Slovenske železarne v primerjavi z letom 1973 izdelale za 10 odstotkov več suro'vega jekla. -Celotni dohodek je bil večji za 50 odstotkov in izvoz za 32 odstotkov pri 4-od-stotnem povečanju zaposlenih. V okviru SZ predstavlja Plamen v blagovni proizvodnji 1,8 odstotka, v celotnem dohodku 2,4 odstotka, pri zaposlenih 3 odstotke, vtem ko predstavlja Plamen pri izvozu 9 odstotkov celotnih dosežkov Slovenskih železarn. Sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar je seznanil politični aktiv s pomembnimi doseženimi uspehi po pismu predsednika Tita in CKZKJ kakor tudi z uspehi po kongresih ZKS in ZKJ ler s pomembnostjo in izvajanjem nove ustave. Predvsem je poudaril, da pri konstituiranju TOZD in integracijskih procesih na Gorenjskem še nismo izkoristili optimalnih možnosti. Odobraval je, da Plamen ponovno z analizo presoja pogoje za ustanovitev TO/I) vzporedno z ZPSZ. Političnemu aktivu je dal več dobrih napotkov za nadaljnji' delo delavske kontrole, sindikalne organizacije, SZDL in OOZK. Največ pa je govoril o izobraževanju in pravilnem usmerjanju kadrovske politike. C. Rozman JUr A » o njegovem financiranju prihodnjo sredo Spoznanje, da ni več mogoče odlašati, je narekovalo takojšnjo izdelavo projektov in hkrati sprožilo izpeljavo postopka pridobitve zemljišč, za kar so sredstva k sreči zagotovljena. Ni pa sredstev, ki bi dovoljevala začeti z izgradnjo. Investitor KS Škofja Loka je zato skupaj z drugimi zainteresiranimi regijami oblikovala sprejemljivejši načrt financiranja. Dne 20. februarja 1975, na sestanku predstavnikov gospodarskih in negospodarskih organizacij iz gravitacijskega območja novega pokopa- Uspešna izboljšava Komisija za novatorstvo in racionalizacije pri TOZD Talilnice v jeseniški Železarni je na svoji zadnji seji na osnovi pozitivnih . ocen in priporočil metalurških strokovnjakov temeljito obravnavala enega izmed v zadnjih letih najbolj uspešnih izboljševalnih predlogov. Na osnovi izkušenj, večletne domače in inozemske prakse so štirje plavžarski strokovnjaki dipl. inž. Vitomir Gričar, dipl. inž. Lado Šketa, Janko Guzelj in Vinko Zalik s pomočjo nove poljske aglomeracije začeli izdelovati kakovostni sinter brez uporabe dosedanje posteljice. Člani komisije so izboljšavo pozitivno ocenili, avtorjem je bila na osnovi koristi in prihrankov, ki izhajajo iz izbolj-ševalnega predloga, priznana triletna renta. Po izračunih so lani prihranili več kot dva milijona N dinarjev. Štirje avtorji pa sc upravičeni do spodbudne odškodnine 30.410 dinarjev, razen tega pa se jim bo izplačala še druga in tretja renta za prihranke in koristi, ki jih bodo dosegli letos in v prihodnjem letu. Z novo izboljšavo se je bistveno povečala proizvodnja in kakovost sintra, zmanjšala se je poraba koksa, dosežena pa je bila tudi večja proizvodnja grodlja. U. Z. lišča, so navzoči v prisotnosti predsednika SOb Škofja Loka izrazili mnenje, da je realizacija projekta prioritetna nujnost in da ji dajejo vso svojo podporo. Nadalje so predlagali, naj bi financiranje urejali prek posebnega samoupravnega sporazuma, po katerem bi morale gospodarske in negospodarske organizacije prispevati 800,00 din od slehernega zaposlenega, ki biva na gravitacijskem območju novega pokopališča, in sicer polovico zneska do konca aprila 1975, polovico pa do istega datuma naslednje leto. Krajevne skupnosti bodo z individualnimi pogodbami zagotovile enak prispevek od kmetov in delavcev v obrti in v samostojnih poklicih znotraj njihovih okolišev, ter od domačinov, ki si služijo kruh drugod. Vplačani znesek se upošteva kot akontacija pri poznejšem nakupu parcele na pokopališču, ponujenih po zajamčeno znižani tarifi. Kdor pa do 30. aprila vseeno "ne bi plačal dogovorjenega prispevka, bo za grobišče dolžan odriniti vsoto, enako stvarni ekonomski ceni, določeni od upravljavcev pokopališča. V prvi fazi del nameravajo urediti približno štiri hektare površin ter sezidati objekte, ki zagotavljajo normalno funkcioniranje. Mednje sodijo mrliška vežica, secirnica, osrednji prostor za obrede, servisni in skladiščni prostori ter sanitarije. Ploščad pred obrednim prostorom, dovozna cesta in manjše parkirišče naj bi za zdaj pustili v makadamski izvedbi. Predračun je pokazal, da bodo stroški znašali 5,044.000,00 din. Od tega je skupščina občine že primaknila 430.000,00 din, 4,014.000,00 din pa naj bi pritekli v obliki zgoraj omenjenih prispevkov sopodpisnikov samoupravnega sporazuma in ostalih občanov. V podjetjih in ustanovah že mesec dni razpravljajo o navedenem predlogu in tudi na nedavnih zborih občanov je bil glavni predmet debat. Kot sporočajo, je večina ljudi zavzela pozitivno stališče. Očitno ni razlogov, da sporazuma ne bf podpisali kakor so predvideli, se pravi v sredo, 26. marca. Gradbeni odbor, sestavljen iz zastopnikov krajevnih skupnosti Go-dešič, Log, Sv. Duh, Reteče, Zminec in Škofja Loka, je prepričan v ugoden razplet dogodkov. Upajmo, da bo dejansko lahko takoj stopil v akcijo ter pravočasno usposobil vsaj del novega pokopališča, ki naj bi ga odprli še. letos. P. P. Gimnazija Kranj razpisuje prosto delovno mesto učitelja matematike in fizike za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: P ali dipl. inž. ustrezne stroki' Ako ne bo kandidatov z zahtevano izobrazbo, se lahko prijavijo tudi absolventi II. stopnje ustrezne fakultete. Nastop dela v začetku aprila 1975. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe z dokazili o strokovnosti naj predložijo kandidati takoj na gimnazijo Kranj, Koroška c. 13 Petek — 21. marca 1975 Trgovsko proizvodno podjetje Zarja Jesenice Odbor za medsebojna razmerja TOZD Industrija-obrt vabi k sodelovanju nova sodelavca in objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. vodje skladiščne službe v obratu IPI 2. skladiščnika — odpremnika v obratu IPI Pogoji: pod 1.: srednja strokovna izobrazba (lahko ESŠ), 4-letne delovne izkušnje na ustreznem delu. Delo: nadzor pri prevzemu surovin in materialov, embalaže m njeni rabi, vodenje skladiščne evidence, obračun dela na domu, nadomeščanje pomočnika obratovod jo in drugo. pod 2.: poklicna šola kemične, trgovske ali kovinske stroke in 2-let ne delovne izkušnje. Delo: prevzem in izdaja surovin, materiala in polizdelkov, sodelovanje pri polnjenju silosov in mešanju surovin, prevzem in skladiščenje izdelkov in polizdelkov ter njihova odprema, nadomeščanje vodje skladiščne službe ter druga dela. Osebni dohodek je reguliran po samoupravnem sporazumu. Ponudbe z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi na TPP Zarja Jesenice — Jesenice, Titova 1 — Kadrov.sko-.soeialna služba. Sicer pa objava velja do zasedbe delovnih mest. St anovania ni na vol jo. OZD Marmor Hotavlje razpisuje prosta delovna mesta za: L direktorja OZD Pogoji: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gradbene,' rudarske, kovinske ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od tega 3 leta na ustreznem vodilnem delovnem mestu, da ima srednjo šolsko izobrazbo prej navedenih smeri ali visoko kvalifikacijo kamnoseške ali kovinske stroke in 10 let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 5 let na ustreznem vodilnem delovnem mestu, da je moralno in politično neoporečen, da je gospodarsko razgledan, da izpolnjuje splošne in posebne pogoje, predvidene za to delovno mesto da je družbenopolitični delavec 2. vodje nabavno-prodajnega oddelka Pogoji: da ima visoko, ali višjo izobrazbo komercialne, ekonomske, organizacijske, gradbene ali druge ustrezne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v komerciali, da ima srednjo šolsko izobrazbo prej navedenih smeri in 5 let delovnih izkušenj v nabavno-prodajni službi, da je moralno in politično neoporečen, da je gospodarsko razgledan, da izpolnjuje splošne in posebne pogoje predvidene za to delovno mesto Interesenti lahko pridejo na osebni razgovor pred vložitvijo pismene prošnje, ki se sprejemajo do 29. marca 19-75 na naslov: Marmor Hotavlje Industrija naravnega kamna, 64224 Gorenja vas. Gorenjska oblačila Kranj Odbor za medsebojna razmerja razpisuje naslednja nezasedena delovna mesta: 1. tajnice direktorja pogoji: srednja ekonomska šola oz. upravno-administrativna šola ali dveletna administrativna šola z nekaj leti prakse in pasivnim znanjem nemščine, 2. blagajnika-korespondenta Pogoji: srednja skonomska šola za delo v računovodstvu, praksa ni potrebna, 3. več KV šivilj za strojno šivanje. Za vsa delovna mesta velja 3-mesečno poskusno delo. Prijave s kratko f obrazložitvijo dosedanjih zaposlitev pošljite na splošno-kadrovsko službo v 15 dneh. Kmetijska zadruga Bled ima razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo vedno na zalogi tudi gradbeni material po konkurenčnih cenah Blago po želji dostavljamo tudi na dom iz našega skladišča ali pa ga posredujemo neposredno od proizvajalcev. V vrtnariji na Bledu in cvetličarnah na Bledu v hotelu Jelovica in v Radovljici v hotelu Grajski dvor nudi ves za pomladansko saditev potreben material in vse druge vrtnarske storitve. Se priporočamo. » Ugoden nakup pohištva za vsakogar od 1. do 25. marca 30 različnih regalov za dnevno sobo 40 različnih sedežnih garnitur 10 različnih samskih sob 12 različnih kuhinj jedil niče, predsobe, pisarniško pohištvo, preproge, televizorje, hladilnike, zamrzovalne skrinje, štedilnike, in še mnogo — mnogo vrst raznega kosovnega pohištva. Na vpogled in nakup vam bo tudi celotni novi E -program, tovarne vrhunske kvalitete Meblo iz Nove Gorice. Strokovne nasvete bo dajal arhitekt. 3 % devizni popust do 5 % popusta za gotovino ali posojilo do 20.000 din posojila brez porokov dostava brezplačna To so ugodnosti, ki jih do 25. marca lahko izkoristite v povečanem in prenovljenem salo-, nu pohištva Kranj — Primskovo Mladi biologi in njihov botanični vrt remiera Potrčeve drame Lacko in Krefli, samostojno nadaljevanje Kreflove , , efye, ki smo jo videli v lanski sezoni, je bila že v času tedna slovenske rawie, v februarju, prejšnji teden pa je bilo pet predstav za različne abonen-r ^ešernovega gledališča. Primerjavi s Kreflovo kmetijo je, kljub dramaturško bolj šibkemu tekstu, >hfl- tril°gye v izvedbi mnogo bolj detajlistično zgrajena predstava, dia-' Je bolj dosledno govorjen, z igro pa so še zlasti presenetile Etka Oman, ena Šiling in Biba Uršič (na sliki). Tudi scena je bila čistejša in tako tudi d J izrazita in izrazna (Sašo Kump); vzdušje se je približalo avtentičnosti tUralistične drame in izvedbe, kar je, verjetno, tudi bil namen režiserja Ja-o fza Drozga k.g. "> V$.ar Pa predstava, z naštetimi pohvalami, le ni dejanje, ki bi bilo prese-a lJivo in zares dobro, ki bi gledalcu prikazalo kakšno novo kakovost in ve- j^k Je korektno zastavljeno, v mejah pač, ki so dopustne pri realizira-bolj tez no kot umetniško napisane drame, s trudom in glajenostjo prika-""''e/UpW interpretacijami pri večini — s trudom in z možnostmi, kijih ansam- ^•i ^ ima, so Lacko in Krefli bolj dejanje dobre volje kot umetniškega ^azq. Čitna je igralska neenotnost pri različnih poustvaritvah, mnogokrat že v ^ bledo zarisanih likov, kar vodilo oziroma sporočilo teksta ne pripelje zelenega izraza, ga zvodeni, predstavo pa omrtvi. Videli smo, bolj kakor o m neko novo spoznanje gledališkosti, zgolj interpretacijo teksta. V dia-u> ki mu igralci niso docela kos, ki je »preveden« brez »soustvarjalnega . a« iz drame, napisane v knjižni slovenščini. Prav zaradi tega so bile krea-, le nesproščene celo pri igralcih, pri katerih sicer raznih »zavor« ni zaslediti ' ™?n'.Kovačič< Sever). •j° in Krefli so torej izzveneli nelinearno; viden pa je namen približati se • f taJ?°. imenovanih ljudskih iger, stopnjevanje čustvenih napetosti in zara-j r?'dicije igralcev PG tudi dokaj soliden nastop, kjer so igralci in sploh j ska postavitev v senci, tudi ne dovolj izrazitega, teksta. — J. Poštrak Na osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh šolarjem res ne more biti dolgčas. Poleg tega, da si pridobivajo znanje pri rednem pouku, se imajo možnost udejstvovati še v številnih krožkih. »Možnosti res ni malo,« pravi ravnatelj šole Slobodan Po-ljanšek. »Kar poglejte! Na šoli trenutno delujejo literarni, dramski, likovni, šahovski, košarkarski, strelski, prometni, čipkarski, biološki in foto krožek, krožek OZN, krožek za splošno telesno vzgojo, krožki za angleščino, matematiko, zgodovino, gospodinjstvo ... Za nekatere izmed naštetih je še posebno veliko zanimanja. .Zgodovinarji' so, denimo, uredili že pravo miniaturno muzejsko zbirko, v čipkarski krožek pa niti ne moremo sprejeti vseh tistih, ki bi to želeli. Poleg tega imamo na šoli dva pevska zbora ter orkester orfo-vih instrumentov. Izredno aktivni so tudi taborniki, člani planinskega društva in člani podmladka rdečega križa! Res razvejana dejavnost. Prav vsak si lahko najde svojega .konjička'. Moram pa pri tem še posebno pohvaliti naš učiteljski kader, učitelje, ki so za delo z mladimi pripravljeni žrtvovati marsikatero urico prostega časa. Lahko bi dejal, da pri nas že lahko govorimo o celodnevni šoli. Le še kuhinjo moramo urediti. To pa bo mogoče tak-krat, ko bomo imeli več prostora!« Med najaktivnejšimi na žirovski šoli so brez dvoma člani biološkega krožka. In prav mladim biologom je bil tokrat namenjen naš obisk. »V biološki krožek so vključeni učenci šestega, sedmega in osmega 8. filmski festival . Filmska skupina Odeon z Jesenic slavi v letošnjem letu že deseto ^eto uspešnega dela. V počastitev 30-letnice osvoboditve pripravlja • Mednarodni festival amaterskega filma, ki bo na Jesenicah od 8> do 20. aprila. Na festivalu bodo predvajali in ocenjevali filme ^rnačih in tujih avtorjev. To bo obenem tudi lep prispevek k programu meseca mladosti. I Obenem pripravlja foto klub Andrej Prešern, ki je lani slavil 50-^nico svojega prizadevnega in uspešnega dela, za občinski praznik in °o 25-letnici samoupravljanja v Železarni medklubsko foto razstavo P°d nazivom Človek in jeklo. U. Ž. Koncert Slovenskega instrumentalnega kvinteta V okviru večdnevne slovenske turneje je v ponedeljek, 17. marca, gostoval v gledališki dvorani na Jesenicah Slovenski instrumentalni kvintet. Številnim ljubiteljem domače zabavne glasbe z Jesenic in °kolice je pripravil prijeten večer ob poslušanju polk in valčkov. Za suieh in razvedrilo pa je še posebej skrbel znani humorist Breznikov vanč. J. R. Komunisti o kulturi V torek, 18. marca, so se na Javorniku zbrali komunisti osnovne 0rganizacije ZK Javornik-Koroška Bela in razpravljali o kulturnem stanju na območju te krajevne skupnosti. Javorniški komunisti so o kulturi v krajevni skupnosti že prej večkrat razpravljali. Predvsem so vedno obsojali negativne pojave kot Je vpliv šunda, komercialnega repertoarja Kinematografskega podjetja U\d. Komunisti sicer pri oblikovanju programa Svobode na Javorniku jH6o razpravljali, vendar so v Svobodi sodelovali prek posameznih čla-n°v Zveze komunistov. Komunisti so na seji zelo temeljito in kritično spregovorili o stanju kulture na Javorniku. Ob koncu so se domenili, da bodo o tem še razpravljali. _ ,. DS- Razvalina življenja v Prešernovem gledališču , Drevi ob 19.30 bodo gostovali v Prešernovem gledališču člani jamske družine KUD Dobrava Naklo s svojo izredno uspelo uprizorijo RAZVALINE ŽIVLJENJA F. S. Finžgarja. Poleg Vroče krvi in Sneguljčice je ta dramski kolektiv v letošnji sezoni pripravil le popularno delo naše dramatike iz kmečkega lv'jenja v gorenjskem narečju. » Z Razvalino življenja so gostovali v Cerkljah, na Visokem in na jurskem. Njihova šesta ponovitev te predstave v Prešernovem gledalcu je namenjena prosvetnim delavcem kranjske občine. x, Igralce Jelko Luskovec, Anko Konjar, Heleno Novak, Jožeta Bohoriča, Janeza Marinška, Petra Komovca in Milana Pagona je k^-ijsko vodil Mirko Cegnar, likovno pa je predstavo oblikoval Saša Kump. M. L. Interfek 16 V Prešernovem gledališču v Krapju bo v soboto, 22. marca, ob uri in v nedeljo, 23. marca, ob 10. uri mednarodni festival ama- lt'rskega filma Interfek 10. Gorenjski muzej V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-28odovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi p:> je odprta razstava slikarskih del JANEZA KOVAClČA, v 2. nad-proPJu Mestne hiše pa je na ogled etnološka razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. i V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava slikarskih del poljske letnice EVVE VVASIKIEVVICZ-VVOLNICKE. hj V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je odprta stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republika stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v okviru retrospektiv Jovenskih likovnih umetnic pa razstava slikarskih del CITE POTO-*ARJEVE. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka ^ 10. doi 12. in od 16. do 18. ure. Loški muzej J^ki muzej v Škofji Loki je odprt vsak dan od 7. do 12. ure in od 14. do ure. V galeriji loškega gradu bo v ponedeljek, 24. marca, ob 19. uri ^'daval Marko VValtritsch, tajnik slovenske prosvetne zveze za gori-VK() področje o položaju Slovencev v Italiji po prvi in drugi svetovni ()Jni. Zbirke v Železnikih in Žireh so še zaprte za redne obiske. razreda,« je pripovedovala mentorica Jelka Zaje. »Ta generacija dela zdaj že drugo leto. Sicer pa začetek našega dela sega nekaj let nazaj! Pred dobrimi tremi leti, takrat, ko smo obnovili šolske prostore, je bilo. Razmišljali smo, kako bi okolico šole in samo notranjost še olepšali, pa smo prišli na zamisel, da pričnemo urejati mini botanični vrt.« Prve rastline so prinesli mladi biologi kar od doma. Njihovi starši so bili namreč nad zamislijo na moč navdušeni. Potem so se na šoli odločili, da nekatere redkejše rastline kupijo v podjetju »Rast« v Ljubljani in v arboretumu Volčji potok. Po šolskih hodnikih in v vrtu pred šolo je bilo iz meseca v mesec več cvetja, zelenja, drevja ... »Število članov krožka je dokaj različno,« je nadaljevala mentorica. »Sestajamo se po potrebi. Na naših srečanjih pa se seznanjamo z gojenjem rastlin, opazujemo njihovo rast in življenje, odstranjujemo plevel, jih zalivamo, čistimo, presajamo, ob vsaki smo napisali ime, jih določili, kam spadajo, urejamo park pred šolo, pa še sto majhnih opravil bi lahko naštela. Lončnic imamo zdaj že prek štirideset, vse več rastlin pa je tudi v parku. Vsako leto pa jih še dokupujemo.« Z doseženim pa Zirovci še nikakor niso zadovoljni! Marjan Hočevar je pomočnik mentorja. Bil je pobudnik za ureditev akvarija, prav zdaj pa skupaj z mladimi nedebudneži ureja ribnik v vrtu pred šolo. »Naše delo predstavlja obliko dodatnega pouka,« pravi. »To je spodbuda za poklicno odločanje, je način za širjenje poklicnega interesa. Ni naključje, da je večina članov našega krožka, ki so lani zaključili osemletko, odšla na šole, kjer je med najpomembnejšimi predmeti biologija!« In kaj si želijo člani biološkega krožka na žirovski šoli? »Na ekskurzijo bi radi šli,« so mi zatrdili vsi hkrati, »v Volčji potok, v ljubljanski živalski vrt ali kam drugam! Tudi tu v Žireh, pri šoli, bi radi .postavili' vsaj majhen živalski vrt!« »Z novimi prostori se bo naša dejavnost res lahko še razširila,« meni mentorica Jelka Zaje. »Naše delo se bo lahko usmerilo še bolj v znanstveno smer. Za to pa bo seveda potrebno nakupiti še veliko raznih pripomočkov.« Najprizadevnejši člani krožka Irma Poljanšek, Mateja Žakelj, Nuša Dolenc, Maruša Kolenc, Lenčka Žakelj, Lidija Čadež, Betka Treven, Metka Debeljak, Franci Kavčič, Marjan Žakelj, Mateja Lukan, Marko Zaje in Karna Križnar so naju s Francetom potlej povabili na ogled njihovega rastlinjaka. In res je bilo kaj videti! Še na poletje nas obiščite, so naju povabili ob slovesu. Takrat bo naš vrt še lepši. Cvetja ne bO manjkalo! J. Govekar m vzljubili smio đmmimMfo zasluti da hi se odločili swje ivijmjirpmmtšjfiMš? širni iiiiipijenju. KS HUJE-PLANINA-ČIRČIČE v razpisuje honorarno delovno mesto tajnika-ce KS Prednost imajo prebivalci H-P-C. Prijave je treba poslati do 1. aprila 1975 na naslov: KS Huje-Planina-Cirčiče, Cesta 1. maja 5, Kranj. Dijaški dom v Kranju razpisuje prosti delovni mesti čistilke in nočnega vratarja (lahko mlajši upokojenec) Nastop dela takoj ali po dogovoru. Razpis velja 14 dni od objave. Člani biološkega krožka na osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh pri delu. — Foto: F. Perdan PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA * v v isce oskrbnika za Valvasorjev in Roblekov dom Zaželen upokojen zakonski par. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 15. aprila 1975. KINOPODJETJE KRANJ P. O. KRANJ Komisija za razpis delovnega mesta računovodja pri Kinopodjetju Kranj razpisuje na podlagi 15. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delovno mesto RAČUNOVODJE Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne stroke in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornejših mestih v računovodstvu gospodarskih organizacij ali — da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih v računovodstvu gospodarskih organizacij. Poleg navedenih pogojev se od kandidata zahteva, da je moralno in politično neoporečen in nekaznovan. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Vloge na razpis je treba poslati na naslov Kinopod-jetje Kranj, Stritarjeva ul. št. 1, z oznako »za razpis«. Razpisna komisija OZD Slikopleskarstvo Škofja Loka razpisuje naslednja vodilna delovna mesta (reelekcija) 1. direktorja 2. računovodje 3. tehničnega vodje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: višja strokovna izobrazba gradbene stroke s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu, srednja strokovna izobrazba gradbene stroke z 10-letno prakso na vodilnem delovnem mestu pod 2.: srednja strokovna izobrazba s 5 let samostojnega vodenja računovodstva ali nepopolna srednja šola z odgovarjajočim izpitom za finančno knjigovodstvo in 10-letno prakso na takšnem delovnem mestu pod 3.: gradbeni tehnik s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarski organizaciji ali slikopleskarski mojster s 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v gospodarski organizaciji ali podobni dejavnosti. Da so družbenopolitično razgledani in moralnopolitično neoporečni in da imajo organizacijske sposobnosti. Pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi in življenjepisom kjer bodo navedene dosedanje zaposlitve, naslovite na »razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa. O odločitvi delovne skupnosti o imenovanju bodo udeležence razpisa pismeno obvestili v 20 dneh po izteku razpisanega roka. 30-letnica vojaške akademije kopenske vojske — V Ljubljani so se zbrali na proslavi gojenci L klase akademije iz Slovenije — Spomini štirih Gorenjcev na dogodke pred tremi desetletji Ob 30. obletnici osvoboditve Živi spomini na šolanje v vojaški akademiji Pred tridesetimi leti je po odločbi Glavnega štaba NOV in PO Slovenije ter pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo iz slovenskih narodnoosvobodilnih enot in partizanskih odredov odšlo v I. klaso vojaške akademije v Beograd okrog 230 mladincev, prekaljenih v borbah in ilegalnem delu na terenu, z namenom, da naša armada dobi prve šolane starešine. Odšli so na več sto kilometrov dolgo pot, kjer so se morali prebijati čez sovražnikove položaje, skozi snežne zamete, prek osvobojenega in neosvobojenega ozemlja. Mladinci, ki so bili izbrani za šolo, so bili stari od 15 do 22 let, bili so različnih po-• klicev, imeli so različno šolsko izobrazbo, največ pa jih je bilo iz delavskih in kmečkih družin. Pred odhodom v akademijo so bili na različnih dolžnostih: od borca, mitraljez-ca, kurirja, do komandanta bataljona, od političnega delegata voda do komisarja in sekretarja SKOJ v brigadi, odredu, okrožju. Pred dnevi so se v Ljubljani ponovno zbrali gojenci I. klase vojaške akademije iz naše republike, da obudijo spomine na tiste dni, da slovesno proslavijo 30-letnico akademije kopenske vojske. Na srečanje so bili povabljeni tudi gojenci vseh narodov in narodnosti, ki živijo danes v Sloveniji, tisti,* ki so se prav tako šolali v Beogradu in so skupaj s Slovenci kovali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Med fanti, ki so se prvi šolali na beograjski vojaški akademiji, je bilo tudi precej Gorenjcev. Nekatere med njimi smo pred dnevi obiskali in jih pobarali, kako se spominjajo tistih dni pred tremi desetletji.* Jvan Sitar je danes učitelj na osnovni šoli Heroja Grajzerja v Tržiču. Vojaško uniformo je slekel leta 1952 zaradi slabega zdravja. Njegov rojstni kraj so Dolenjske Toplice, partizansko središče Dolenjske, področje, ki je bilo osvobojeno že marca leta 1942. Pot ga je iz rojstnega kraja vodila v Ljubljano, kjer je živela mati, ki je bila že od vsega začetka povezana z organizacijo OF. Potlej pa je med vojno vihro odšel k teti v Novo mesto. »Nekoliko agilnejši od ostalih sem bil že v prvih dneh vojne najbrž res,« pripoveduje danes. »Veste, pošto sem prenašal. Težki so bili tisti časi. Ofenziva se je vrstila za ofenzivo, bitka za bitko. Do ofenzive na Rogu sem bil terenski obveščevalec. Potem sem odšel v roške gozdove, mamo pa so odpeljali v taborišče: najprej na Rab, potem v Gonars. Lahko rečem, da nas je roška ofenziva še bolj podžgala v boju za pravičnejši svet, da smo bili za naslednje akcije še veliko bolj prekaljeni. Organizirali smo močan terenski odbor. V novomeškem okrožju sem bil kurir skoja, bil sem intendant v sko-jevski šoli, delal sem na relejnih postajah. Povabilo za šolanje na vojaški akdemiji v Beogradu me je presenetilo. Nekaj časa sem se upiral, končno pa le privolil. Kandidati za šolanje smo se začeli zbirati v Starem trgu ob Kolpi«. Skupina, štela je okrog osemdeset mladincev, je bila kmalu pripravljena za pot. Kolona se je iz Starega trga usmerila prek Črnomlja v Metliko. »Pot je bila zelo naporna. Veliko snega je nametlo tisto zimo. Dnevno pa je bilo potrebno pre-pešačiti od petdeset do sedemdeset kilometrov. Vztrajali smo. Prek Drvarja, Virovitice, Segedi-na, Novega Sada in Zemuna smo srečno prispeli v Beograd, kjer smo se nastanili na Topčideru. Po nekajmesečnem šolanju so iz- Petek — 21. marca 1975 med nekaj več kot 2000 gojencev kakih 500 izbrali za šolanje v Sovjetski zvezi. Tudi jaz sem bil med njimi. V tujini smo bili dve leti. Moram reči, da smo se naučili izredno veliko vojaških veščin, več praktičnega znanja pa mislim, da so dobili tisti, ki so ostali v Beogradu.« Po končanem šolanju se je Ivan vrnil v domovino, da posreduje pridobljeno znanje mladim pripadnikom JLA. Službena pot ga je iz Logatca vodila na Rakek, v Ilirsko Bistrico, Metliko in Novo mesto. Iz Novega mesta pa je odšel na fizkul-turno šolo v Beograd: »Sedaj že sedemnajst let živim v Tržiču. Na osnovni šoli Heroja Grajzerja poučujem. Ja, eden mojih sinov čuti nagnjenje za vojaško akademijo. Morda bo šel po moji poti...« je še dodal Ivan. Evstahij Dermota je Kranjčan, doma iz Stražišča. Zaposlen je v kranjski Iskri. Ze na prvi pogled bi lahko dejal, da je bil najbrž nekoliko strog, a pravičen starešina. Že ob koncu leta 1942 je odšel v partizane, v 2. bataljon Prešernove brigade, kjer je njegov brat sodeloval v kul-turno-propagandni skupini. »Kot dobrega borca so me v februarju 1944 poslali v podoficirski tečaj. Po vrnitvi v brigado sem bil komandir čete. Med tem časom sem se udeležil številnih borb na Gorenjskem, bil sem na pohodu z ranjenci XXXI. divizije na Dolenjsko. Po vrnitvi z Dolenjske pa se je ustanovil samostojni bataljon divizije, katerega naloga je bila predvsem priprava raznih diverzantskih akcij. Največja med njimi je bilo miniranje železniške postaje na Jesenicah. V letu 1944 sem obiskoval tudi razne tečaje. V decembru pa so mlade borce, predvidene potnike za odhod v Beograd, zbrali v XXXI. diviziji. Tako sem se tudi jaz iz Bohinja preselil v Ceplez.« Iz Cepleza, krajja v bližini Cerknega, je skupina približno petdesetih mladih fantov krenila proti Čepova-nu, od tu pa prek Nanosa na Dolenjsko. Ze med potjo prek dolenjskih hribov je zaradi mraza omagalo nekaj mladih fantov. V Črnomlju se je cerkljanski skupini pridružila še ena skupina in po nekajdnevnih pripravah sta skupini nadaljevali pot prek železniške proge Zagreb —Karlovac. Prvi počitek je bil šele v To-puskem, kjer je bil takrat glavni štab NOV in PO za Hrvatsko. »Iz Topuskega smo se prek Gospića premaknili do Biograda na moru, vendar smo med potjo imeli velike težave z ustaškimi skupinami. Šele po dolgem čakanju, negotovosti in večkratnih poskusih se nam je uspelo v Zemuniku pri Zadru vkrcati na letala in poleteti v Beograd. Po dvainpetdesetih dneh nam je uspelo priti na cilj. Že naslednji dan nas je pozdravil načelnik akademije Sava Orovič. Zagrizeno smo se spoprijeli z učno snovjo, saj so ostali gojenci imeli predavanja in vaje že več kot štirinajst dni. Zamujeno je bilo potrebno čimprej nadoknaditi. Šele septembra smo dobili prvi dopust. Po dopustu so vse gojence testirali in jih razporedili po posameznih rodovih in službah. Nekateri so odšli v Sovjetsko zvezo, drugi v Kragujevac, Karlovac, Sarajevo . .. Določen sem bil v službo veze in ostal sem na Banjici v Beogradu. Tu smo po treh letih končali vojaško akademijo.« Po končani akademiji je Evstahij odšel v Titov Veles. Postavljen je bil za pomočnika načelnika veze za področje radio zvez. Iz Makedonije pa je odšel v Kosovsko Mitrovico in od tu v Smederevsko Palanko, kjer je bil komandir. 24. oktobra leta 1955 je slekel vojaško suknjo in se preselil v Kranj. Rudolf Obrulk je sicer doma iz Moš pri Smledniku, toda zdaj že toliko časa živi v Kranju, da vsakemu zatrdi, da je pravi Kranjčan. Med vojno se je najprej boril v Gorenjskem, nato v Jeseniško-bohinjskem odredu, pa v Vojkovi brigadi... »Da, med vojkovci sem tudi bil,«-pripoveduje brat prav gotovo najmlajšega slovenskega partizana, komaj 11-letnega Tončka Obrulka. »Iz Vojkove brigade sem bil premeščen v jurišni bataljon XXXI. divizije. Takrat mi je bilo sedemnajst let. V drugi polovici januarja smo odšli iz Predmeje po kurirskih zvezah proti Suhi krajini. Pot je bila naporna. Oboroženi nismo bili. Prenočevali smo pod smrekami, po senikih. Predvideno je bilo, da bi šli peš prek Crne gore, vendar je bilo kmalu jasno, da bi bilo to .preveč tvegano. Nekaj tovarišev je namreč zaradi snega in mraza že prej ozeblo ali celo zmrznilo. Prostora v letalih ni in ni bilo, saj so bila vedno polna ranjencev. Šele po dolgem čakanju so nas z letališča v bližini Zadra prepeljali v Beograd. Disciplina se nam je prve dni zdela izredno ostra. Komandant akademije je bil takrat Sava Orovič, predavatelji pa v glavnem bivši jugoslovanski oficirji. V jeseni smo imeli dopust. Toda namesto domov sem moral na zdravljenje v toplice Koviljača. Potlej sem za pet mesecev odšel v Bački Petrovac, od tam pa so me poslali na šolanje v Moskvo. Leto kasneje sem se pomaknil še više na sever — v Leningrad med inženirce. Tik pred resolucijo Informbiroja leta 1948 sem akademijo končal in odšel na prvo službeno mesto v Sarajevo, nato pa v Fočo. Inženirske enote so imele po vojni ogromno dela. Potrebno je bilo obnavljati, graditi. Največje naloge smo opravili v kanjonu Pive in v Zenici. Pa tudi s četniki smo imeli tistikrat še velike težave.« Nato je Rudolf želel priti v Slovenijo. Domotožje ga je vleklo v domače kraje. Sklenil je, da sleče uniformo in se vrne na Gorenjsko. Seveda še vsa leta aktivno sodeluje pri pripravah na SLO, pripravah teritorialnih enot, pripravi predvojaške vzgoje... In katera je njegova največja želja? »Pred tridesetimi leti smo v Beogradu na prvi paradi korakali pred vrhovnim poveljnikom naših oboroženih sil maršalom Titom,« pravi. »In prav vsak od nas si želi, da bi letos ponovno!« »Doma sem z Bleda,« mi je dejal Jošt Rolc, danes prizadeven družbenopolitični delavec v radovljiški občini, »vojna pa me je zatekla v Beli krajini. Že leta 1942 sem bil sprejet v SKOJ, komaj dve leti kasneje pa v KP. Ob sprejetju v organizacijo SKOJ sem bil star šestnajst let. Sodeloval sem v skupinah za nošenje hrane partizanom, sodeloval pri trošenju letakov, opravljanju kurirskih poslov ...« Jošt se je najprej boril v Belokranjskem odredu, sodeloval pri ustanovitvi Belokranjske brigade, kjer je bil sekretar Skoja 2. bataljona in sekretar Skoja brigade, nato pa je vstopil v vrste Gubčeve brigade, kjer je bil komisar 1. čete. Bil je udeleženec višjega skojevskega tečaja v kočevskem Rogu, sodeloval je v kulturniški skupini, med vojno je izdal zbirko pesmi, ki pa se je žal izgubila, sodeloval je pri urejanju brigadnega lista Polet. »Za to, da grem na šolanje v vojaško akademijo v Beograd, sem zvedel v hrvatsko-slovenski partizanski bolnišnici Dučiči pri Sv. Nedelji* v Žumberku. Tam sem se zdravil. Novembra 1944 sem bil namreč v spopadu s sovražnikom ranjen. Kandidati za akademijo smo se zbrali v začetku februarja v Metliki. Dobili smo orožje in se peš napotili prek Pokupskega, Posavine in Moslavine v Daruvar. Izredno smo se počutili takrat. Toda dobro počutje je kmalu minilo. Iznenada se je namreč začela hajka. Med spopadom na Papuku sem se razbolel in hočeš nočeš sem moral na enotedensko okrevanje v Bilo goro. Ko se je spopad končal, smo se vrnili v Daruvar. . Neko noč smo tako končno z ene od daruvarskih poljan le poleteli proti Beogradu. Vojaški disciplini na akademiji smo se kar hitro privadili. Delati Sa je bilo seveda treba trdo. ioram reči, da mi je izredno dobro ostal v spominu general Sava Orovič, ki je znal z vsakim vzpostaviti izredno neposred«1 stik. Bil je neverjetno razgled* človek. Res, hitro smo se pril' godili, navezali tudi stike s fan1 iz drugih republik. Avgusta leta 1947 je bilo šol« nja konec. Akademijo sem kot čal z odličnim uspehom. Pr« zato so me hoteli zadržati Beogradu. Meni pa to sploh 1 bilo všeč. Končno sem le izprj sil, da so me razporedili v Niš«; Niša sem odšel v Zaječar, iz Zaj* čara v Knjaževac. Bil stU komandir prateće čete, komis*1 bataljona. Kot Slovenca so & povsod upoštevali. Medtem se* tudi maturiral ter opravil v* vojaških in drugih tečajev. " informbirojevski resoluciji seff bil na bolgarski meji. Tu se" zbolel na želodcu. Potlej sera 9 selil ponovno v Niš pa v Lesk0 vac, Kragujevac in Bor. Povs0 je bilo veliko dela. Vse garniziJ1 je bilo v glavnem potrebi* postaviti povsem na novo. Tak je bilo tudi v Boru. Šele, ko j bilo - vse to urejeno, sem zarac bolezni leta 1957 lahko zaklju*1 vojaško kariero. Lahko rečetf da sem se v tem več kot deseti« je dolgem obdobju mnogo nau$ da sem veliko pridobil. V arma» sem dobil veliko prijateljev in nekaterimi še danes vzdržuje1 stalne stike.« Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan Zdaj bliže kot kdajkoli! < cc 00 N < _l UJ > LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL v noui traauini mm i KRANJ-PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) telefon (064) 26 076 Kje telovaditi? Društvo za telesno vzgojo Partizan Kranj se je v letošnji sezoni znašlo v kaj težavnem položaju. Dejavnost društva je v pretežni meri vezana na jesensko zimski čas tja do pomladi in se seveda ne more odvijati drugje kot v telovadnicah. Že vsa leta po vojni gostuje kranjski Partizan v šolskih telovadnicah, saj svojih prostorov kot eno redkih slovenskih društev, nima. »Imamo pa seveda svojo zgodovino,« pravi sedanji predsednik društva Rajko Bogataj, »iz katere je razvidno, kako je naše društvo ostalo brez lastnih prostorov. TV1) Partizan Kranj je bil ustanovljen po vojni kot naslednik dejavnosti in idej bivšega predvojnega Sokola, ki je bil ustanovljen v Kranju leta 1896. Osemdesetletna tradicija, obletnico bomo praznovali prihodnje leto, pa končno že obvezuje družbo, da se naš problem premakne z mrtve točke.« Člani društva se dobro zavedajo, da o kaki lastni telovadnici za sedaj ni mogoče niti sanjati, ni jim pa vseeno, če se društvu, katerega osnovna dejavnost je skrb za množično telesno kulturo od predšolskih otrok pa tja do najstarejših, dodeli minimalna uporaba kranjskih šolskih telovadnic. »Letošnjo sezono,« pripoveduje predsednik Bogataj, »se nam je zgodilo, da smo za vso našo dejavnost dobili na razpolago le 4 ure vadbe. Ker nobena od teh ur ni bila v popoldanskem času, smo morali črtati i/, programa že dolga leta vpeljano telovadbo za predšolske otroN Ostale ure pa so v poznih več" nih urah, tako da za mladi' vadbe niti nismo organizirali. H lanskega septembra je vadba za člane in članice. Ze p** dvema letoma smo morali oy stiti vadbo pionirjev in mladi' cev, letošnjo sezono pa še vad" pionirk in mladink, čeprav I prav za to vadbo veliko zani nja.« Prostorska stiska, ki je zadrt čase tako huda v kranjskih tel vadnicah, se je seveda močno p<>M zala tudi na članstvu. »Saj sp'^ ne upamo delati ni kake rekla!* za TVD Partizan, ko pa mora«* ljudi zavračati, saj nimajo W vaditi. Zadnja leta pa je vse v' želja po rekreativni vadbi. Ta? potrebo čutijo ne le nekdaj aktivni športniki, pač pa vsi. se sicer ob svojem vsakdanj^ delu premalo gibljejo, pa , hočejo z rekreativno telova°T ohraniti zdravje in čilost. C«? *: prostora ni, naše članstvo \x*x j Se pred leti je imelo naše druS* j okoli 300 do 400 članov, K samo še okoli 100, letovi sezono pa še manj. Zaradi t j^i nas zapuščajo tudi vodniki, t*^ da se je prostorskim težav pridružila še težava s kadri.« , O teh težavah, ki tarejo ^J Partizan Kranj, so spregovorili na zadnjem občnem zboru druS' ^ Občni zbor je sprejel resolucij"' vsebuje vse društvene probh? jj poslali pa so jo vsem družbenop0 t ičnim organizacijam v občini. \,. I iRADBENI MATERIJ rodajamo, dobavljam izdajamo in sprejemamo naročil* za PREMOG vsak dan )d 6. do 14 ure, vsako SREDO POPOLDAN d 14. do 18. ure. vsako soboto od 6. do 12. Priporoča se Veleželeznina MERKUR TOZD Prodaja na drobno poslovalnica KURIVO Kranj, Kolodvorska 4, tel. 21-192. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Lepotec z okrepljenim Kranjčanom in Ljubljančanom se je v ponedeljek oziroma v torek nudila edinstvena priložnost, da preizkusijo dve novi vozili tovarne Cimos. Gre za GS 1220 »Club«, izboljšano inačico Ci-troenovega modela GS, imenovanega tudi »mala žaba«, ter za furgonet 3 CV, namenjen transportu tovora. GS 1220 so Koprčani začeli sestavljati pred kratkim, in sicer v Šempetru pri Gorici, 3 CV pa v Kopru. »Club« trenutno v celoti izdelujejo iz originalnih, francoskih delov in šele kasneje, ko bo stekla proizvodnja v načrtovanem šempetr-skem obratu, jih nameravajo (razen motorja) zamenjati z domačimi. Toliko namesto uvoda. In zdaj preidimo k stvari — se pravi k malce podrobnejši predstavitvi GS 1220. Kot rečeno, je po zunanjosti na las podoben svojemu predhodniku, elegantnemu, a spričo »davčne računice« Citroenovih konstruktorjev nekoliko prešibkemu GS. No, njegovi »očetje« so popravili napako, mu vgradili 1,22-litrski štirivaljni boxer motor z nizkim težiščem in sinhroniziranim menjalnikom ter dosegli, da je zmogljivost stroja poskočila od 53 na 60 konjskih sil. Seveda sta naštetim spremembam ustrezno narasli živahnost in okretnost avtomobila, ki ob stoječem startu tisoč metrov dolgo razdaljo premaga v 36,8 sekunde in doseže maksimalno hitrost 151 km/h. Prvo kar človeka zbode v oči, ko začne odkrivati lastnosti okrepljenega lepotca, so nekatere notranje izboljšave. Mednje sodijo predvsem lupinasti sedeži s povišanim naslonjalom, pokončna lega prestavne ročice (pretikanje je nekoliko trdo, zlasti če smo vajeni forda, opla ali stoenke), izredno »lahko« krmilo, standardni grelec zadnjega stekla, dvostopenjski prezračevalnik kabine ter vzvratna luč. Poleg nevsiljivega občutka udobja so pozornosti vredni predvsem dodaten števec obratov in deset pregledno nameščenih kontrol, prek katerih je šoferju zajamčen nenehen nadzor nad pritiskom olja v pogonskem mehanizmu, v zavornem sistemu in v vzmetenju, nad iztrošenostjo kolutnih oblog, nad temperaturo motorja, gretjem ter delovanjem žarometov in sploh svetlobnih teles. Seveda ne kaže molče prezreti že znanih lastnosti popularnega Citro- srcem enovega »uspešnika«, uvrščenega, v gornji srednji razred evropskih vozil. Kot vemo, ga odlikujeta izjemna stabilnost, izvirajoča iz aerodinamičnega profila in sprednjega pogona, ki ima v eni najznamenitejših francoskih avtomobilskih tovarn štiridesetletno tradicijo, ter svojevrstno hidropnevmatsko vzmetenje. Dvignjenost od tal je mogoče poljubno spreminjati in prilagajati kakovosti cestišča; v nenadejanih okoliščinah, kadar ni drugega izhoda, šofer lahko brez škode krajši čas vozi samo po treh kolesih, s prebito pnevmatiko na četrtem. Kaj naj še dodamo? Morda prgišče podatkov, nanizanih v prospektu, kjer piše, da dovoljena obremenitev znaša 5 oseb, da GS 1220 »žre« 7,5 do 9 litrov super bencina na 100 kilometrov, da rezervoar drži 42 litrov, da posebna črpalka-sinhronizator znatno povečuje učinkovitost zaviranja in da proizvajalec priporoča uporabo Miche-lin gum, ki pa se v naših nič kaj solidnih voznih pogojih dostikrat obnesejo slabše kakor Savine radialke. In cena? 86.792,10 din ob približno dvomesečnem dobavnem roku. Za 618,00 din dražja bo izvedenka »Break« s petimi vrati. Kot so povedali zastopniki Slovenija avto, naj bi luč sveta uzrla proti koncu leta 1975. »Tovorni spaček« 3 CV (nosilnost 475 kg) je pravzaprav ojačena varianta 2 CV. Motor s prostornino 602 ccm v idealnih razmerah spravi »zaboj« v eni uri 100 kilometrov daleč. Nedvomno pomeni dobrodošlo popestritev ne ravno razvejane kategorije mini-dostav-nih prevoznih sredstev. Cena (40 tisočakov) niti ni previsoka. Ekonomski izračun malce moti le dejstvo, da stvarca kuri 98-oktansko gorivo, dasi ni pretirano žejna (6,2 litra/ 100 km). Ampak vsem željam je težko ustreči. Kupcem, pristavljajo pri Slovenija avtu, so na voljo številne Cimosove servisne delavnice. V Ljubljani jih je šest, v Kranju pa ena (Labore). S pregledi in popravili torej ne bo problemov, kar nikakor ni nepomembna zadeva. I. Guzelj nagradna križanka od vsepovsod za smeh Vodoravno: 1. ženska, ki s svobodo in življenjem jamči za izpolnitev določenih zahtev, 6. strojilo, čreslova kislina, 11. naš najboljši boksar, 12. odposlanec, zlasti skrivni, 14. težko, moreče spanje, 15. velika reka na Poljskem, ena glavnih evropskih rek, 17. pristaniško mesto na polotoku na skrajnem jugozahodnem delu Arabije, nekdaj britanski protektorat, 19. dolga reka v SZ, desni pritok Volge, 20. testenica, pikantna jed, danes podobna mesna konzerva, 22. vulkan na otoku Miridanao v Filipinih, 23. avtomobilska oznaka za Sombor, 24. glavno mesto države Kartažanov, na severni obali Afrike, blizu današnjega Tunisa, 26. Alfred Nobel, 27. trtni hrošč, 29. starorimski pozdrav, 30. pisana tropska papiga, 32. smola karibskih dreves, za pripravo lakov, firneža, kita itd., 34. masa, masiv, 35. Tone Ćufar, 36. hormon malih ledvic, ki pospešuje delovanje srca, zožuje žile ipd., tudi zdravilo, 40. Tone Kralj, 42. oglašanje bika, rikanje, 44. samodejni aparat, 45. Capkova utopistična drama, Rossum Universal Robots, 46. rudar, 48. špansko žensko ime, 49. koračnica, glasbeno delo v ritmu človeškega koraka, 50. apatičen človek, 52. bela riba, krapovec severne poloble, ki ima na telesu srebrno se lesketajoče luske, 54. lepo vedenje, olikanost, 55. japonsko pristanišče na otoku Honšu. Navpično: 1. teža embalaže, 2. predujem, nadav, 3. Lado Leskovar, 4. spletkar, kovarnik, 5. italijanski izraz za na vpogled, npr. menica, plačljiva .. ., 6. jarem, 7. družina italijanskih graditeljev godal iz Cremone, 8. znak za kemično prvino nikelj, 9. ime italijanske filmske igralke Mirande, 10. up, nadeja, 11. pokornost, 13. popravilo, 14. komunikacijski objekt za premagovanje naravnih ovir, 16. stoja, lega, položaj, 18. primorski naziv za staro mater, 20. svečan mimohod, slavnostni pregled vojaških enot, 21. Vietnamec, prebivalec pokrajine Anam, nekdanjega cesarstva v Indokini, 24. rastlina iz družine kač-nikovcev; tudi naslov slovenskega filma, 25. židovsko moško ime, v bibliji Mojzesov brat, 28. znak za kemično prvino telur, 31. arabski žrebec, 33. rabelj, 34. manjšalnica od glas, 35. karambol, trčenje, 37. nravoslovje, nauk o nravnosti, 38. kratica za narodno-osvobodilno vojsko, 39. menjačica, spremenljivka, eden izmed najbolj preprostih enostaničnih organizmov, 41. skala, kamen, 43. poveljnik taborišča, poglavar, vodja, 45. obvodna pernata žival, 47. televizijski barvni sistem, Ph&se Alternating Line, 49. bajeslovna pripoved, m it OS, 51. znak za kemično prvino titan, 53. znak za kemično prvino litij. Rešitve pošljite do torka,25;. marca na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Rešitev nagradne križanke z dne 14. marca: 1. stropi, 7. Prespa, 13. nadloga, 15. Koitere, 16. AN, 17. odločanje, 19. et, 20. gin, 22. lanolin, 23. MCI, 24. Anina, 26. Ikar, 27. Enej, 28. žaga, 30. onestep, 32. karamel, 34. klin, 35, lava, 36. etan, 38. oljka, 41. ara, 42. stadion, 44. Eol, 45. ki, 46. pripadnik, 48. ro, 49. metresa, 51. adlatus, 53. eskont, 54. Iofont Izžrebani reševalci: prejeli smo 77 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobil MATJAŽ K LEG, 64000 Kranj, C. talcev 71; 2. nagrado (40 din) METKA ZA-PLOTNIK, 64204 Golnik, Letenice 6; 3. nagrado (30) din) pa prejme DIANA RUGALE, 64000 Kranj, Kidričeva 3. Nagrade bomo poslali po pošti. In kakšen uspeh imaš z novo shujševalno kuro? Tudi Ford shujševalno kuro . Naslednji zapis naj bo majhna tolažba tistim, ki se jim je čez zimofr nabralo malo preveč sala okrog pasu in bokov. Tudi predsednik ZDA Ge-rald Ford ima shujševalno kuro. Za zajtrk si lahko privošči le kos praženega kruha in eno pomarančo. Za kosilo skuto in eno čebulo in za večerjo majhen kos mesa in dušeno zelenjavo. Jedilnik se sicer spreminja, količine pa ostajajo majhne. Stradanje mu je predpisal njegov osebni zdravnik. Poleg tega pa še obsežen program telovadbe: počepe, dviganje uteži in tenis. 500 kg mamil v avtomobilu Običajna policijska kontrola na parkirnem prostoru v Salzburgu in za zapahi se je znašlo več prekupčevalcev z mamili. Policija je hotela ugotoviti, če so vsa vozila dobro zaprta, pa je v enem od njih našla kar 500 kg hašiša. Njegovo vrednost cenijo na 14 milijonov šilingov. Najdaljše noge Po medicinski statistiki znaša poprečna dolžina ženskih nog 67,5 cm. Toda 22-letna manekenka Delia Whittaker ima to prednost, da so njene noge dolge nič manj in nič več kot 90 cm. Zato si jih je zavarovala za 5000 funtov. Poročevalci pa niso povedali, če so njene noge tudi najlepše. \ ' >■ . Dober psiholog Berač iz Neaplja se je izkazal kot dober poznavalec ljudi. Seveda je od tega imel tudi koristi. Berači položijo predse navadno klobuk in mimoidoči mečejo vanj drobiž. Omenjeni berač pa je sedel poleg dveh klobukov. Na enega je postavil napis — za siromašne do 100 lir, na drugega pa — za premožne več kot 100 lir. Uspel je. Le redki mimoidoči so priznali, da so siromašni. Preklinjanje prepovedano Uradnik državnega arhiva v Den Haagu je zbral vso svojo korajžo in na štiri oči opozoril svojega šefa, da ga jezi, ker med pogovorom nenehno preklinja. Sef je takoj ukrepal. Preklinjati ni nehal, pač pa je takoj odpustil »predrznega« uslužbenca. Ta primer je povzročil na Nizozemskem burne razprave. Pred kratkim je o njem razpravljalo tudi sodišče. Ker šef, kije uslužbenca odpustil, ni mogel zanikati njegovih izjav, je moral možaka ponovno sprejeti na delo. Preklinjati pa še ni nehal. Izdatna pomoč Ob mednarodnem letu žensk je angleški časnik Sun posvetil precej prostora za objavljanje pisem, ki jih v uredništvo pišejo ženske, raznim anketam o ženskih vprašanjih, predlogih za izboljšanje položaja žensk in podobno. Pred kratkim je pozval bralce naj pišejo o odnosih žena — mož ddma. O delitvi dela in medsebojni pomoči. Objavil je nekaj najbolj zanimivih prispevkov. Med njimi tudi tale dva. »Moj mož deli z mano vsa hišna opravila. Kadar vstopim v klet,da bi prinesla \vedro premoga in drva, mi vedno ljubeznivo odpre vrata. Kadar sekam drva, me opozarja: »Pazi na prste, ' draga .. .« In drugo pismo. '»Ko smo se vselili v novo hišo je bil vrt hudo opustošen. Nismo pa imeli nobenega orodja, da bi ga obdelali. Mož se je takoj zavzel, da bi ga uredili. Že dva dni po vselitvi mi je podaril motiko, nekaj dni zatem grablje pa lopato in tako naprej. Vse to je poklanjal z besedami: »Mislim, da je ravno pravšnja zate.« In na koncu je dejal: »Zdaj bomo vendarle imeli lep vrt!« s šolskih klopi Kdo je to napisal? Mladi taborniki odreda Stražnik ognjev v Kranju so se odločili, da tie bodo za vse stroške V zvezi s taborniško de-javn ostjo (liter a t u ra, oznake, kroji itd.) obremenjevali svojih staršev, ampak si bodo denar za te izdatke zaslužili z delovno akcijo. V petek, 14. marca, je 23 tabornikov v eni uri in pol nabralo skoraj eno tono starega papirja samo v naselju okrog nebotičnika v Val/ar-čevi in Dražgoški ulici. Akcijo pa bodo lahko še ponovili, saj so jih vabili še drugje, naj odpeljejo zaloge starega papirja, ki jim jemljejo prostor po kleteh. Tudi taborniki na Orehku bodo v kratkem imeli tako akcijo. — /. So/7/ Na Gregorjev večer v Tržiču Ta teden uvajamo na tej strani novo rubriko, v kateri bomo malo preskusili vaše znanje. Pravzaprav to, koliko in kaj radi berete. Objavili bomo odlomke iz del slovenskih pisateljev in pesnikov, vi boste pa morali uganiti pisatelja oz. pesnika in naslov dela. Seveda pa ne bo šlo brez nagrad. Tisti, ki bo poslal pravilno rešitev in če bo seveda imel srečo pri žrebu, bo dobil v dar knjigo, ki mu jo bo podarilo eno od naših .gorenjskih podjetij. Ste za tako sodelovanje? Ste, seveda. Zdaj pa le na delo. Pred vami je prvi odlomek: »Nak, nemškega imena pa že ne boš pisal. Celovec napiši...!« Jaz sem odstavil pero in pogledal mater. Ta seje zdrznila in potem rekla: »Saj je vendar vseeno, ali Celovec ali Klagen-ftirt. Glavno je, da fant pismo dobi. On je že vedel, zakaj nam je moral poslati nemško ime . ..« Naš oče je bil namreč odločen Slovenec, čeprav je bil velik siromak, in se nikdar ni vdal Nemcem in njihovemu pritisku. Mati pa je bila iz take hiše, ki je znala korakati, da se ni nikomur zamerila. Bila je krasna mati, toda v teh rečeh je bila popustljiva in mlačna. Oče je gnal svojo dalje. »Če je vseeno, potem je vseeno, potem bo veljalo tudi, če napišeš Celovec. Ali nismo enakopravni? Zakaj pa potem plačujemo vsi enake davke? Nikakor ne.Klagenfurt pa že ne boš napisal . . .«Pri teh besedah se je tako razvnel, da se je dvignil na postelji in začel grozeče štrleti proti mizi. Odgovore pošljite na uredništvo Glasa, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 -za rubriko S šolskih klopi, do ponedeljka, 31. marca. Zarota Kdaj bo konec tega učenja. Vsega sem naveličana. . . Končno zvonec. Odhitim domov. Toda, groza ... Iz dežja pridem pod kap. Mami je zopet »nasajena« in že začenja s svojimi vprašanji: »Kako je bilo v šoli? A, samo štiri si dobila? Kako to, da ne dobiš nobene petice več, pa toliko se učiš?« Groza, kdaj bo nehala? Grem v sobo, toda joj... Tudi tam je zaseda. »Zakaj pa gospodična danes ni pospravila postelj? Kaj pa je delala ves dopoldan?« .»Uf. .. najbolje bo, da grem še malo ven,« si mislim. Toda ne. .. Ko se oblečem in hočem oditi, že je na meni tretji — zadnji član druščine, ki se je danes zarekel proti meni z besedami: »O, ne dekle, nikamor! Doma bodi in mir daj!« Kaj naj naredim? Predati se moram. Slečem se in že poslušam nadaljnja vprašanja: »Kdaj imate govorilne?« »Glej, da boš jutri pospravila postelje!« »Ali si šla v Čistilnico?« »Kaj pa zdaj delaš?« ... Adrijana Vončina, 8. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj iz glasila Vaje /---\ 8. marec 8. marec — mamic dan po vsem svetu praznovan. Zvončkov, trobentic sem nabrala, svoji mamici jih dala, jo na lice poljubila, in ji pridnost obljubila, saj je danes mamic dan — po vsem svetu praznovan. Maja Šubic, 3. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Šk. Loka, novinarski krožek V__-) Na,Gregorjevo, to je 12. marca, se je v Tržiču še do današnjih dni ohranil star ljudski običaj. Pravijo, da na ta dan »Šuštarjem« ni več potrebna luč. Zato so v jer-base nasuli žaganja in natlačili cunje ter zažgali. Te goreče jerbase so spustili po Tržiški Bistrici. Od tega dne so čevljarji delali le toliko časa, dokler so videli brez luči. Dan seje že toliko podaljšal. Sedaj ne spuščajo več jerbasov, ampak hišice, v katerih gori luč. Tudi letos je bila na bregu Tržiške Bistrice ta prireditev. Hišice so najprej dva dni razstavljene v Kurnikovi hišk Okoli pete ure popoldan pridejo otroci po svoje hišice in ko je povorka nared, krenejo po Cankarjevi cesti navzdol, čez most in po Trgu svobode proti bregu Tržiške Bistrice. Vso pot spremlja povorko ubrani harmonikar. Ko prispejo Kako sem vrgla škorenj v vodo Bilo je v ponedeljek po pouku. Z mojo prijateljico Metko sva šli domov. Ko prideva do naše hiše, opazim na produ Mirjano in Majdo. Zakličem jima: »Kam gresta?« Odgovorili sta: »Po mačiće.« Hitro sem se preoblekla in vprašala mamo, če grem lahko z Metko po mačiće. Dovolila mi je. Ko je Gregor slišal, je rekel: »Grem tudi jaz!« Hitro se je oblekel in pritekel za mano. Ravno takrat je prišla tudi Meta. Vsi smo poiskali primeren prehod prek reke. Našla sem ga in poskusila na nasprotno stran: prišla sem! Šla sem po brata Gregorja in ga prenesla. Vse smo bile že čez vodo, razen Mete. Kako naj ji pomagamo? Sezula sem si škornje in jih ji vrgla. Prvi je srečno priletel na drugo stran, drugi pa je padel v vodo. Z enim škornjem sem priskakljala po drugega, ki je bil poln vode. Vodo sem zlila ven in Gregorju rekla, če mi posodi nogavico. Dala sem jo v mokri škorenj. No, tudi Meta je prišla čez. Dolgo smo hodili, pa mačic nismo našli. Ko smo se vračali, jih opazimo in naberemo. Doma sem dala sušit škornje, da mami ne bi bila preveč huda. Bernarda Martinjak, 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka do brega, jih že čaka množica ljudi na mostu in na bregu, nekateri pa gledajo kar skozi okna domačih hiš. Na bregu je postavljen kres, ki ga polijejo s petrolejem preden ga zakurijo. Kres zagori, iskre se vzpenjajo visoko v zrak in počasi ugašajo. Otroci dajo hišice na vodo in jih spustijo po njenem toku. Hišice imajo privezane na vrvi, da jih lahko potegnejo nazaj k sebi. Včasih se zgodi, da se vrvica strga in tok odnese hišico. Nekateri dajo v hišice pasje bombice in ko hišico spustijo, v njej močno poči in se razleti. Ostanke takih hišic je dostikrat moč najti pod mostom. Hišice spuščajo toliko časa, dokler gori kres, ko pa počasi ugasne, se otroci in ljudje, ki so prišli ta običaj gledat, razjdejo. Dostikrat se je zgodilo, da sem že naslednji dan spet videla najstarejšega tržiškega čevljarja Mol ine j a, ki je še vedno delal pri luči. Torej to, da od Gregorjevega dalje čevljarji ne rabijo več luči, vedno ne drži. Ladi Erjavšek, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Spomin na mamico Vsako leto 8. marca praznujejo naše mamice. Nekatere praznujejo doma, druge pa gredo na proslave in praznujejo v družbi. Tudi mi učenci jih vedno počastimo. Kadar se spomnim tega dne, se spomnim tudi 3. razreda, ko nam je tovari-šica rekla: »Danes pa boste delali čestitke za svoje mamice!« Vsi otroci so se tega veselili, mene pa je stisnilo pri srcu. Mislila sem si: »Le zakaj bi jo delala, če mi je mamica že umrla!« V oči so mi stopile solze in misli so mi pohitele v preteklost. Ko sem hodila še v vrtec, smo mamice za 8. marec povabili k sebi, jim kaj zapeli ter povedali. Na koncu pa je stopil vsak otrok pred svojo mamico, jo objel in ji dal šopek dišečih rožic. Svoje mamice bodo otroci tudi letos obdarili s šopkom rožic in čestitko. Tudi jaz bom mamico obdarila za 8. marec s šopkom rožic. Samo namesto čestitke ji bom prižgala svečo in se spomnila, kako bi bilo lepo, če bi bili še skupaj. Vida Sitar, 7. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 22. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš-plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 2().(K) Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Kit mi Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa m i, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 3000 sekund Radia .Študent, 15.40 Portret orkestra, 16.00 Naš podlistek. 16.10 Vodomet melodij, 16.40 .S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Francija Puharja, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Iz oper in glasbenih dram, 21.25 Dvignjena zavesa, 21.40 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 23. MARCA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra /a otroke — A. Ma-rodič: Igra, 8.47 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne. 18.03 Radijska igra — Alan Plater: Sam na potepu, 18.41 Glasbeni intermezzo, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošt i, 13.20 Film, opereta, 14.(X) Pet minut humorja, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.(K) Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.(X) Nevvvorški posnetki Vladimira Horovvitza, 23.55 Iz slovenske |>oezije ponedeljek 24. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minul za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Vi lij a IVtriča. 19.50 Lahko noč, otroci, £0.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Giacomo Puccini: Plašč — opera v enem dejanju, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 18.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.(X) Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu. 1 1.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru in zboru Hugo Mon-tenegro, 16.(X) Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.(X) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 Artur Rubinstein igra Brahmsa, 19.50 Literarni večer 20.35 Frank Martin: Mala koncertantna simfonija za klavir, čembalo, harfo in dva godalna orkestra, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Alojz Srebotnjak, 23.(M) Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 25. MARCA Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.(X) Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Jožeta Kampiča, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Issacom Havesom, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.(X) Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.35 Munchenski koncertni večeri, 22.30 Iz Bartokove klavirske skicirke, 23.00 Dve koncertantni simfoniji, 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Majhni vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače« 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz dela glasbene mladine Slovenije, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Svet tehnike, 17.20 Zveneča imena. 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Bjorn Runeborg: V misli zatopljeni tekač, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Variacije na ljudske teme, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo sreda 26. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Philharmonia,»17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Franca Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Mariboru, dirigent Anton Kolar, solista Jože Pogačnik in Ruda Kosi, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.(X) Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena znane melodije, 15.40 Srečanja melodij, 16.(X) O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu valčka, 18.(X) Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Večerni concertino, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Poslušamo zborovske skladbe D ari jana Božiča, Igorja Dekleve in Pavla Merkuja, 21.(X) Pot izobraževanja, 21.15 Stereofonski operni koncert, 22.45 Razgledi posodobili glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 27. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Zbor JNA iz Beograda bo pel zborovske skladbe jugoslovanskih skladateljev, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.(X) Marec 75, 17.30 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 17.45 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.05 Iz domačega opernega arhiva 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Trije preludiji in tri fuge Johanna Sebastiana Bacha, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202. 13.(X) Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra belgijske Radiotelevizije, 14.(X) Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, Hi.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in ritmov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.90 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.(X) Popevke na tekočem traku. 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Kogoj, naš sodobnik, 19.50 Sodobni literarni portret, 20.10 ZM>rovska glasba iz dobe renesanse, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 S Salzburških slavnostnih iger 1974, 22.(X) Gian-Carlo'Menotti: Samorog, Gorgon in Mantikora — madrigalna pravljica za soliste, zbor in komorni ansambel, 22.45 Sinfonietta in simfonija di tre re, 23.25 Nokturno z Bachom, 23.55 Iz slovenske poezije petek 28. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z Dobrimi znanci. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - R Marinkovič: Angel, 19.45 Ruggiero Ricci in Fritz Kreisler, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 22.15 V nočnih urah, 23.30 Risto Savin: Odlomek iz opere Lepa Vida, 23.55 Iz slovenske poezije — Kaj je bilo pred dvajsetimi leti? Hm, najprej potres, potem poplava, pa ... ^— Dragi, išče te neki ženski glas! j tržni pregled JESENICE Solata 11,50 do 13 din, .špinača 18 din, cvetača 14,50 din, korenček 4,70 do 6,80 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 15,50 do 18 din, pesa 3,50 din, kumare 25,50 din, paradižnik 23 din, paprika 40 din, hruške 14,50 din, pomaranče 8,20 din, limone 11,60 din, ajdova moka 5,35 do 5,86 din, kaša 11,37 din, surovo maslo 46,28 din, smetana 21,24 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 6,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, klobase 43 (lin, orehi 77,50 din, jajčka 1,10 do 1,20 din, krompir 1,70 do 2 din TRŽIČ Solata 8 do 12 din, špinača 20 din, cvetača 12 din, korenček 6 do 8 din. česen 30 din, čebula 5 do 9 din, fižol 15 din, pesa 5 din, slive 18 din. jabolka 4 do 7 din, motovileč 5 din, regrat 5 din, med 40 din, limone 12 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, surovo maslo 48 din, smetana 5 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 7 din, krvavice 22 din, orehi 10 do 12 din, jajčka 1,30 do 1,50 din, krompir 2 din gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 21. marca, ob 19.30 - F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA; gostuje KUD Dobrava iz Naklega; PONEDELJEK, 24. marca, ob 17. uri - J. Kislin-'ger: IGRA O ZMAJU; zaključena predstava za učence osnovne šole Stane Žagar. poročili so se V KRANJU Hafnar Franc in Škofic Draga, Kranjec Bojan in Babic Viktorija V TRŽIČU Beganovič Memiš in Pogačnik Marija , umrli so V KRANJU Uran Terezija,' roj. .1898, Košir Angela, roj. 1901, Rekar Janez, roj. 1906, Hafner Ludvik, roj. 1931, Pohčar Terezija, roj. 1881, Aleš Jožefa roj. 1898, Perdan Frančiška, roj. 1911, Pogačnik Franc, roj. 1896, Klanšek Stanko, roj. 1929 V TRŽIČU Ahačič Jožef, roj. 1908 kino televizija Kranj CENTER 21. marca angL-ital. barv. vojni OD A RDE NO V DO PEKLA ob 16. in 20. uri, amer. barv. NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI ob 18. uri za Filmsko gledališče 22. marca angl.-ital. barv. vojni OD ARDENOV DO PEKLA ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital.-angl. barv. pust. RAZUZDA NI ob 22. uri 23. marca amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 10. uri, angl.-ital. barv. vojni OD ARDENOV DO PEKLA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. POLETNE ŽELJE, ZIMSKE SANJE ob 21. uri 24. marca franc. barv. BELMONDO - VELIČASTNI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STO RŽ IC 21. marca amer. barv. akcij. STRELNA LINIJA ob 16., 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 10. uri, amer. barv. akcij. STRELNA LINIJA ob 16. in 18. uri, domači barv. STRAH (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 20. uri 23. marca amer. barv. \vestern RDEČI OBLAK NAD RIATOM ob 14. in 18. uri, slov. barv. STRAH ob 16. uri, premiera nem. barv. vvesterna ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 20. uri 24. marca nem. barv. vvestern ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 21. marca amer. barv. komedija ČRNOBRADA POŠAST ob 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. komedija ČRNOBRADA POŠAST ob 18. in 20. uri 23. marca amer. barv. ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE ob 17. in 19. uri 24. marca amer. barv. ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE ob 18. uri Kamnik DOM 22. marca angl. barv. gorzlj. KRI IZ SARKOFAGA ob 16., 18. in 20. uri 23. marca amer. barv. komedija ČRNOBRADA POŠAST ob 15. in 19. uri, agnl. barv. grozlj. KRI IZ SARKOFAGA ob 17. uri 24. marca franc. barv. pust. DR V RDEČEM PLAŠČU ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 22. marca amer. barv. krim. DETEKTIV CLUTE ob 19. uri Škofja Loka SORA 21. marca amer. barv. pust. STEZA SLONOV ob 18. in 20. uri 22. marca amer. barv. krim. 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 18. in 20. uri 23. marca amer. barv. krim. 87. POLICIJSKA POSTAJA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 21. marca amer. barv. krim. 87. POLICIJSKA Pa STAJA ob 20. uri 22. marca ital. barv. vojni POVRAČILO ob 20. uri 23. marca amer. barv. pust. STEZA SLONOV ob 18. in 20. uri Radovljica 21. marca ital. barv. krim. SMRT TRKA DVAKRAT ob 20. uri 22. marca japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR ob 18. uri, amer. barv. zabavni NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI ob20. uri 23. marca japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR ob 16. uri, amer. barv. zabavni NE ODNEHAJ IN SE ENKRAT POSKUSI ob 18. uri, amer. barv. DAN IZPLAČILA ob20. uri Jesenice RADIO 21. marca amer. film ČUDNI ZNAČAJI CHARLIJA CHAPLINA 22. marca amer.-angL barv. DAVID KOPPER-FIELD, franc. barv. SIN 23. marca franc. barv. SIN 24. marca ital. barv. UMOR IZ LJUBEZNI Jesenice PLAVŽ 21. marca amer. barv. BOTER 22. marca ital. barv. UMOR IZ LJUBEZNI 23. Marca amer.-angl. barv. DAVID KOPPER-FIELD, ital. barv. UMOR IZ LJUBEZNI 24. marca franc. barv. SIN Dovje Mojstrana 22. marca amer. barv. ŠAKAL 23. marca danski barv. ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI Kranjska gora 22. marca danski barv. ZOBOZDRAVNIK V POSTELJI 23. marca amer. film ČUDNI ZNAČAJI CHARLIJA CHAPLINA sobota 22. MARCA 10.00 Val Gardena: paralelni slalom za ženske — prenos, B (EVR), 15.55 Nogomet Željezničar : Hajduk -prenos (Sa), 17.45 Risanka, B, 18.00 Obzornik, 18.20 Ezopove basni, B, 18.45 Alfonso, B, 19.15 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Gledališče v hiši (Bg), 20.30 Moda za vas, B, 20.45 Kratek film: Ohranimo podzemlje (Lj), 21.00 Stockholm: Pesem evrovizije 75 — prenos, B (EVR), pribl. ob 22.45 TV dnevnik (Lj) UHF - oddajnik Krvavec 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Otroški spored (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Človekov vzpon — serijska oddaja (Zg II), 20.50 Športna sobota, 21.00 Zabavno glasbena oddaja, 21.35 Sedem dni, 21.55 TV nadaljevanka (Zg/Bg II l nedelja 23. MARCA 8.15 Poročila, 8.20 Svet v vojni - serijski dok. film, 9.13 Otroška matineja: Viking Viki, B, Nikogar ni doma, B, Avtomobil skozi kamero (Lj), 10.00 Val Gardena: paralelni slalom za moške — prenos, B (EVR-Lj), 12.35 Kmetijska oddaja TV Novi Sad, 13.20 Poročila, 13.55 Prvi aplavz, 14.50 Pisani svet - mladinska oddaja (Lj), 15.25 Rokomet Željezničar : Borac — prenos (Sa), 16.40 Košarka Lokomotiva : Olimpija — prenos (Zg), v odmoru Moda za vas, B, 18.15 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 P. Zidar: Kukavičji Mihec — nadaljevanka Utonilo je sonće, B, 20.50 S kamero po svetu: Kanada. B (Lj), 21.20 Športni pregled (Bg), 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.10 Obešenec — TV drama, 18.15 Legenda o Robinu Hoodu - film, 19.00 Mladina vprašuje (Bg II). 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.50 24 ur, 21.05 Viviane, Poročena ženska — filma (Bg II) Mihec, glavni junak nadaljevanke UTONILO JE SONCE, je zaznamovan z vzdevkom »kukavičji«; pravijo, da ni zakonski in da mu je oče dalmatinski krošnjar. Zapostavljen je doma in v vaški srenji, v šoli ga ne razumejo in zaide v konflikte. Rada ga ima samo mati in stari prijatelj Ferenc. S tem pobegne v širni svet. Marsikaj doživita na poti. Nato pa Ferenca zapro, Mihca pa izroče v vzgojo družini, ki nima nikakršnega razumevanja zanj. Zato pobegne. Kot odrasel mož se vrne domov, tam pa ga čakajo razočaranja in tragični konec. Nadaljevanka prežeta s poetičnim nadihom, je široko razčlenjena slika otroškega mentalnega sveta in zato primernejša za odrasle. Posneta je po romanu Pavleta Zidarja Kukavičji Mihec. ponedeljek 24. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, 15.30 TV v šoli, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.40 Rižev kolaček - japonske lutke, B, 17.50 Risanka B, 18.00 Obzornik, 18.15 Jazz na ekranu: Kvintet Clark Terrv — Ernie VVilkins, B, 18.45 Pota nove Jugoslavije: Nova obzorja 19.05 Odločamo, 19.15 Risanka B, 19.30 T V dnevnik, 20.05 B. Smetana: Poljub - opera, 21..50 Kulturne diagonale, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF - oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg), 18.45 Književni klub (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 24 ur, 21.00 Konec našega sveta — celovečerni film (Bg II) Češki skladatelj Bedfih Smetana utemeljitelj češkega narodnega stila in češke narodne opere, je najbolj znan po simfonični pesnitvi Moja domovina in po komični operi Prodana nevesta. Leta 1876 je nastala opera POLJUB, romantična ljudska igra iz življenja kmetov, v kateri enakovredno srečujemo tako komične kot alegorične elemente. Zgodba je preprosta in govori o dveh zaljubljencih, ki tako strastno branita svoja stališča, da med njima pride do razdora. Spor pa ni boleč, kajti čutimo, da je njuna ljubezen prevelika, da bi lahko ugasnila zaradi takih življenjskih malenkosti. Opero so izvedli člani Mariborske opere pod taktirko češkega dirigenta Františka Freislerja. torek 25. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, 11.05 T V v šoli, ponovitev ob 16.05 (Sa), 10.00 T V v šoli, 15.35 TV v Soli, 16.a5 Madžarski TVD (Bg), 17.35 Slonček Bimbo, B, 17.50 Spoznavajmo glasbo: Godala, B, 18.05 Obzornik, 18.20 Nikogar ni doma - otroška oddaja, 18.30 Avtomobil skozi kamero, 18.50 Ne prezrite: Nekoliko drugačen muzej, 19.15 Risanka, B, 19?30 TV dnevnik. 20.05 Diagonale, 21.00 L. Feuchtvvanger: Brata Lautensack - TV nadaljevanka, B, 21.40 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila 17 30 Človek in zemlja 18.00 Kronrka 18.15 Glasbena oddaja. 18.45 Dokumentarna oddaja (Zg), 19.:W TV dnevnik (Bg Zg II). 20.00 Filmsko oko (Bg), 20.15 Jutri bom jokala — celovečerni film. 23 30 24 ur(Bgll) BRATA LAUTENSACK je v/hodn nadaljevanka v šestih delih, posneta po istoimenskem romanu nemškega pisatelja Liona Feucht-vvagnerja. Pripoveduje o jasnovidcu Oskarju Lau-tensacku. ki zna hipnotizirati, ukvarja se s sugestijo in ima talente, ki zanimajo celo znanstvenik«?. Častihlepje pa ga s pomočjo brata Hannsjorga pripelje v sam vrh vladujoče nacistične stranke. Toda v svoji prevzetnosti napravi toliko napak, da ga niti bistri in vplivni brat ne more obvarovati. Zaplete se v spletkarsko igro bogatih in močnih in to ga pogubi. Nadaljevanka je do skrajnosti antinaci-stično angažirano delo. Prikazuje družbene razmere in moralno klimo v Nemčiji ob nastopu fašizma. V medsebojnih odnosih nacističnih veljakov, nemškega poslovnega sveta in deklasiranih elementov, ki jih prikazuje nadaljevanka so razkrite vse zoprne poteze nemškega nacizma. Razkriti sta miselnost in morala političnega gibanja ki je pahnilo v strašno nesrečo najprej Nemčijo, potem pa Evropo in svet. sreda 26. MARCA 8.10 TV v šob (Zg). 16.:15 Madžarski TVD (Bg). 17.30 Viking Viki. B. 17.55 Obzornik. 18.10 Mladi za mlade -oddaja TV Beograd. 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Ri-' sanka B. 19.:«) TV dnevnik. 20.05 Film tedna: Tatovi koles, 22.00 Miniature: Kvartet Boška Petroviča - 2. del. 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila 17.30 Mali svet. 18.00 Kronika (Zg). 18115 Narodna glasba. 18:15 Znanstveni studio (Bg). 19.3«) TV dnevnik (Sa/Zg II). 20.00 Kronika vaškega pokopališča - TV nadaljevanka 20.45 24 ur. 21.00 Feljton (Bg II). 21.30 Močnejše od življenja — serijski film (Zg II). TATOVI KOLES - italijanski film, 1948; režiser Vittorio de Sica. v gl. vlogah Lamberto Magiorani in Enzo Staiola; Tatovi koles režiserja de Siee predstavlja klasično delo italijanskega neorealizma. Zgodba razkriva usodo brezposelnega delavea. ki dobi na ol>-čini delo kot lepilec lepakov, vendar le pod pogojem, da ima kolo. Po dolgotrajnem prizadevanj se mu posreči priti do kolesa toda med. lepljenjem nekega lepaka mu ga neznanec ukrade. Ko skuša sam ukrasti kolo. ga zalotijo. Sklepni prizor pa je vendarle optimističen; ne olnipa — se bo že našlo kaj. da bo družina rešena najhujšega četrtek 27. MARCA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 9.35 TV v šoli. 15.35 Francoščina 16.:« Madžarski TVD (Bg). 17.00 J. Bevc: Deklica in zajček. 17.25 Obzornik (Lj), 17.40 Košarka Zadar : Real — prenos (Zg). 19.15 Risanka. B. 19.:)0 TV dnevnik. 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi, 21.20 Kam in kako na oddih. 21.30 Četrtkovi razgledi. 22.05 Iz koncertnih dvoran — P. I. Čajkovski: Simfonija št. 5 v E-molu. 23.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (ZgC 20.00 Krog 21.00 24 ur. 21.15 27 marec — dok. film, 21.30 Zabava vas Gabi Novak (Bglll petek 28. MARCA 8.10 TV v šoli ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.50 Angleščina ponovitev ob 15.30 (Bg). 16.05 TV v šoli (Zg).T6.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu, B, 18.00 Obzornik, 18.15 Siciljska glasba. B, 18.45 O mladi generaciji: Vedenjski odkloni pri mladih. 19.15 Risanka B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.05 Tobačna pot — ameriški film. 21.30 625, 22.00 TV dnevnik (Lj I UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila. 17.30 Bistrooki, 18.00 Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Reportaža TV Titograd (Bg), 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II). 20.00 Smog - TV drama, 21.10 24 ur, 21.25 Studio III. 22.35 Zabavno glasbena oddaja (Bg II) TOBAČNA POT - ameriški film, 1941; režiser John Ford, v gl. vlogah: Gerre Tiernev, Dana Arrdrews, Charles Cirapeurin; Po filmu Sadovi jeze si bomo ogledali še naslednji Fordov film iz leta 1941 Tobačna pot. Tudi ta je posnet po literarni predlogi, in sicer po romanu Erskina Caldwella. Je prav tako socialno obarvan; zgodba pripoveduje o propadli družini, ki se po letih blagostanja bori z revščino in z ostanki najosnovnejšega človeškega dostojanstva. družinski pomen ki Nevarnosti domače hiše Ko otrok preraste stajico, se njegov svet nenadoma poveča. V hipu zavzame prav vso stanovanjsko površino, kjer pa najde lahko kup nevarnosti. Raziskovanje okolja je otroku nuja in tega mu nikakor ne moremo popolnoma preprečiti niti ne smerno. Prav pa je. če mu to raziskovanje omejimo, tako da se giblje le tam. kjer zanj ni nevarnosti. Idealno je seveda, če ima otrok svojo sobico, ki jo od dnevne sobe deti lesena ograjica ali kaka druga pregrada, da je otrok stalno v stiku in pod nadzorstvom matere ali osebe, ki ot roka varuje. Najnevarnejše področje za majhnega in radovednega otroka je seveda kuhinja. Neverjetno, kako zlahka otrok doseže segreto ploščo na štedilniku ali celo posodo z vročo vsebino. Otroka že zgodaj poučimo, in sicer tako. da potipa precej topel štedilnik, a da se ne opeče. Drug način je varovalna ograja na štedilniku. ^i^-^^M^^M-: Ce je pri hiši majhen radoveden otrok, čistila ne bi smela biti na nizkih lahko dosegljivih policah ali v omaricah. Za otroka so smrtno nevarne kemikalije kot so bencin, sal-mijak, solna kislina, strupi za mrčes in drugo. Luknjice pri električnih vtičnicah so že od nekdaj bile vaba za otroke. Včasih se v trgovinah z električnim materialom dobe plastični zamaški /a vtičnice, ki jih seveda odstranimo, ko vtičnico potrebujemo. V dnevni sobi lahko mali raziskovalec najde obarvane alkoholne pijače, ki so za majhnega otroka v najmanjših količinah tudi smrtne. Hudo nevarne so tudi cigarete, ki jih otrok brez pomisleka žveči in požira. Nekaterim spretnežem pa se zna posrečiti tudi prižiganje vžigalic. Da so pogrinjki res najbolj praktični za jedilne mize. se bo prepričala vsaka mati, ki je zadnji hip preprečila, da vroča juha s krožnika ni oblila otroka, ki je cukal za konec prta. Ostre predmete, med njimi je tudi radiator na rebra, obložimo. Nevarne so tudi plastične vrečke, ki se dajo natakniti na glavo, če so s trakom, so še nevarnejše. V otroške roke tudi ne sodijo razne vrvice ali trakovi. V kopalnici mali stikljivec najde razna razpršila, lake za nohte, britvice in celo zdravila. Zato je malomarno postavljanje teh predmetov velika nevarnost za malega otroka. marta odgovarja Otroška jopa iz tanj-še domače volne za čas, ko bo otrok že odložil plašček. Jopa ima šal ovratnik v rebrastem vzorcu in pas. Darinka — K hlačam bi rada nosila bluzo ali tuniko. Vzorec blaga prilagam. Kakšna naj bo tunika? — Stara skm 17 let, visoka 159 cm, tehtam pa 50 kg. Marta - Tunika sega čez boke, ima ovratnik in dolga rokava, stisnjena v zapestju. Od prereza je tunika krojena poševno. Nositi lahko spuščeno ali stisnjeno s pasom. Cvetje na balkonu Ko se bo zemlja po zadnjem sneženju malo osušila, bomo že lahko pripravili za-bojčke za balkonske cvetice. Zemljo v zabojčkih od lani popolnoma zamenjamo in uporabimo z vrta zemljo, ki je bila lansko leto gnojena. Če nimamo vrta, bomo seveda že pripravljeno zemljo dobili pri vrtnarju. Pregledamo vse lesene zaboj-Čke, če jih ni že načel zob časa. Leseni namreč začno kaj hitro trohneti, ker jih od znotraj načenja vlaga, od zunaj pa suši sonce. Krajšo dobo imajo tudi zabojčki iz stiropora. Trajni so seveda cementni zabojčki, ki pa so težji za prenašanje. Med cveticami za balkon bomo izbirali pelargonije ter petunije, in sicer obe vrsti, nizke in viseče.- Lepo cvetijo tudi gomoljaste begonije, ki pa ne marajo preveč sonca. Za balkone so primerne tudi enoletne plamenice, salvije. lobelije in druge pisane enoletnice. Enoletnice bomo sadili v zabojčke kasneje v aprilu in maju, trajnice pa presadimo prej. Potrebujemo: 4 žlice olja ali masti, 40 dkg riža, sol, juho ali vodo, večjo čebulo, 35 dkg jeter, konzervo graha, nariban parmezan. Jetra v rižoti Na olju ali na masti prepražimo očiščen in opran riž, da postekleni, ga solimo, zalijemo z juho ali vodo in dušimo do mehkega. Posebej v ponvi zarumenimo na olju ali masti drobno zrezano čebulo, dodamo na kocke zrezana jetra in pražimo do mehkega. Nato popramo, solimo in strešemo nanje še grah z malo tekočine. Ko vse prevre, jetra z grahom stresemo v posodo z rižem, previdno premešamo in ponudimo rižoto s parmezanom. Preproga Preproge niso v stanovanju le v okras, pač pa so zvočna in toplotna izolacija. Preprog ne polagamo.pod težko pohištvo, stole in noge miz pa oblepimo s klobučevino. Od časa do časa preprogo obrnemo v drugo smer, da se ne bo vedno na enem koncu obrabljala. Ce se vogali radi vihajo,' podnje pritrdimo kvadratno lepenko. Preproga je torej nova in radi bi jo tako kar najdlje ohranili. Sprva je ni dobro čistiti s sesalcem, dokler se dlačice od hoje ne utrdijo dovolj. Novo preprogo torej čistimo z mehanično metlo — aspiratorjem. Ko je preproga že uhojena, pa jo enkrat na teden čistimo s sesalnikom. Temeljitejše jo očistimo tudi, če jo stepemo na drogu, na čisti travi ali na novo zapadlem snegu. Će se lotevamo čiščenja s čistilnimi penami, prej preprogo očistimo prahu. Pri takem čiščenju preproge ne smemo preveč močiti. Peno nanašamo z gobo ali krtačo in ne drgnemo premočno. Vsak del preproge sproti obrišemo s krpo namočeno v čisti vodi in dobro ožeto. Ko se preproga posuši, jo posesamo še s sesalnikom, da odstranimo prah, ki ga je dvignilo čistilno sredstvo. Modni dodatek številka ena je že nekaj časa šal. Če nas greje, je volnen, če pa je le učinkovit dodatek k obleki, bluzi ali kostimu, pa je pleten iz svilenih niti ali urezan iz enobarvnega ali vzorčastega lahkega sintetičnega blaga. izbrali smo za vas gorenjshi kraji Deklic a-vojak s Češnjice Na Kokrinem športnem oddelku lahko izredno ugodno kupite smučarski komplet. Lepih barvnih kombinacij in odlične To-prove kvalitete so. Vse kaže, da vam bo lahko še to smučarsko sezono dobro koristil. Popust 20 % Kot pravi oniks so videti tele vaze v nežnih rjavih tonih. So novost iz domačih steklarn. Vseh oblik in velikosti se dobe pri jeseniškem FUŽINAR.JU. Cena: od 7.5 do 102,90 din Ocvrt krompir je kaj priljubljena jed pri nas. V Murkinem ELGU v Lescah se dobe vseh vrst priprav za rezanje krompirja v želene tanke rezine. Izbirate lahko med domačo ali italijansko proizvodnjo. Cena: od 65,50 do 171,05 din Ugodno bomo te dni kupovale tudi pri radovljiški ALMIRI, kjer razprodajajo razne bombažaste ženske puloverje s kratkimi rokavi v velikostih od 38—42. Barva: rdeča. Cena: 38 din Hotel sem ta zapis objaviti že pred štirinajstimi dnevi, kot zimzeleni šopek za osmi marec . . . Kajti že pred stoletji so slovenska dekleta dokazala svoj pogum. Kar spomnimo se Miklove Zale, zdaj pa je tu še pripoved o Rozmanovi Alenčici s Češnjice. S tem zapisom želim vzporediti stare slovenske junakinje z onimi hrabrimi dekleti, ki so se pred tridesetimi leti in več, ramo ob rami z moškimi tovariši, borile in padale za našo svobodo. LJUDSKA PESEM Tako pravimo danes. Ker je bolj prav kot »narodna« pesem. Narodna je himna; pesem pa je ljudska ali umetna. Doba romantike, ko je bilo zbiranje ljudskega blaga tako zaslužno, nam je otela pozabi tudi vrsto čudovitih ljudskih pripovednih pesmi. Stare ljudske pesmi so hkrati podoba čustvovanj, smisla za lepoto, za šegavost, za domiselnost in drznost mišljenja naših prednikov. Lahko celo rečemo, da je študij ljudske pesmi tudi študij psihe nekega naroda. Seveda pa je treba brati in poslušati ljudsko pesem tako kot je bila zapisana ali pripovedovana — torej pristno, neizumet-ničeno, nepopravljeno, ne »posnaženo«. Prešeren, ki mu estetskih meril pač ne moremo oporekati, je upal v priredbi ljudske pesmi o Deklici vojaku zapisati: .. . Junaško bližej cara gre, pokaže črni kiti dve, dva lepa bela cuzika: »Ima take tvoja carinja?« Pobožni zapisovalec fajmošter Požen-čan pa je taisto pesem takole »počedil«: . . . Junaško bliži cara gre, pokaže černi kiti dve, dva lepa bela nageljna: »Ima take tvoja carinja?« (Le odkod Alenčici sredi boja »bela nageljna«? Takega nesmisla ni v nobeni ljudski pesmi!) Ena od inačic ljudske pesmi o junaški deklici izvira prav z naše Češnjice (med Kropo in Ovsišami). Saj pesem sama pove, da je pismo prišlo k Rozmanu. Rod njegov še zdaj gospodari v onem delu vasi, ki se mu pravi Na kmetih, više gori t. j. drugi del vasi) pa kraj imenujejo Na kajžah. »Na kmetih« so gospodarili premožni kmetje, tam zgoraj, »Na kajžah« pa so živeli poročeni hlapci in dekle ter podoben vaški pro-letariat. Sicer pa je Češnjica res lepa, skoro idilična gorenjska vasica. Leži rta rodovitni ravnici, sredi dobrav in gozdov. Skromni cesti jo vezeta s Kropo in s Podnartom, še skromnejša vodi od vasi do Njivice in v do-, lino Nemiljščice. Tod imajo Češnjičani naj- \ bliže do Kranja. Raje v Kranj kot v Kropo; kajti 'tamkaj imajo tako Češnjičane kot! prebivalce drugih okoliških vasi — za tujce! Sam sem slišal v Kropi! »Tujca je vzela.« Na vprašanje, le odkod je bil ženin, sem zvedel: »S Češnjice!« Skozi vas teče potok Plaznica. Spet nas buri to nenavadno ime, saj tudi učeni ime-noslovec prof. France Bezlaj ni vedel zanj. Vsaj v svoji obsežni knjigi o vodnih imenih ga ni omenil. Mar je to »plavžnica«, t. j. voda, ki teče mimo plavžev? Ali pa je to voda, ki povzroča ob bregeh zemske plazove? Voda sama se najbrž ne »plazi«, kot bi kdo na prvi Jiip ugibal. Plazijo se vode kvečjemu kje v močvirnih ravninah, v hribih pa gotovo ne! Češnjica leži v kar precejšnji nadmorski višini — 480 m, torej 100 m više kot bližnji Podnart, vendar pa nekoliko niže kot Kropa (531 m). No, tu v »dobri« Češnjici (»dobri« ji pravijo širom po Gorenjski zato. ker je tu dobro, rodovitno polje — tu za kako posebno revščino že stoletja niso vedeli — informacija Češnjičana. pokojnega pesnika Jožeta Vovka) stoji staroslavna domačija Rozmanova (hišna številka 19 — včasih, tako je vklesano nad portalom, pa je bila to št. 1!). Pišejo pa se za Rozmane (Ross — konj, Mann — mož — torej hiša. ki je morala dati v vojsko konja in moža). Kmetije je kar 45 ha, živine v hlevu je deset pa tudi konj je*še pri hiši. Kljub vsem traktorjem ima konj še vedno neko posebno veljavo: kakšna pa naj bi bila velika kmetija brez konja? Saj gre za čast, če že ne za hasek! — In še to, mimogrede: bil sem v hiši (v hiši, ne v »dnevni sobi«!) in videl lepo. izrezljano stensko uro nihalko — na vrhu je bil za okras lep konjič. Kar prav za dom s tako imenitno tradicijo. Bolj za šalo povem, da je po tradiciji bilo pri Rozmanu vedno dosti deklet — kot v onih »turških« časih pred stoletji. In tako je še danes: kar trinajst deklet je pri hiši! Seveda, če štejem vdovo Ano za devet poleg štirih njenih hčera Marte. Danice, Vide in Anice. Fantje pa so trije. Je pa vprašanje, kdo bo v bodočnosti gospodaril na prelepi Rozmanovi kmetiji. Vse je po službah, daleč od dobre zemlje ... Le kdo bo še polje ljubil, kdo bo še praprot žel? Imenitnost Rozmanove hiše poudarjajo tudi bolj ali manj ohranjene podobe na vnanjih hišnih stenah (križanje, Marijino oznanenje, .sveti Florijan. Mati božja i. In pa seve leta 1851 čudovito izklesan vhodni portal iz zelenega peraškega kamna (tuf. peščenec). Rozmanova hiša na Češnjici št. 19 Obvestilo Občane s področja krajevnega urada GORICE obveščamo, da bomo v petek, 11. aprila, začeli objavljati v rubriki »Gorenjski kraji« v prilogi zapise o naslednjih krajih: Babni vrt, Čadovlje, Golnik, Gorice, Letenice, Pan-gršica, Povije, Srednja vas, Te-netiše, Trstenik, Zalog in Zabije. Kraje bo opisoval posebno glede na njihovo zgodovino, geografsko lego, gospodarsko in kulturno vlogo, naš stalni sodelavec Črtomir Zoreč. — Vabimo prebivalce omenjenih vasi, ki še niso naši naročniki, da si že sedaj za-gotove redno prihajanje Glasa v njihove domove. •V"^*^. **i/"£-",t"L *r ^.'ik wS. »'i "a. fes. 6V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje ckr. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Truflot?« »Da, gospod. Lahko je Toussaint ali pa brigadir Mali- corne.« »Pojdi po Toussainta. Zdaj pa pripoveduj.« Ko je Belot zgodaj popoldne spet v Picardovem kabinetu, lahkotni Dampierre, predstojnik sodno medicinskega inštituta, prinese sam izvide avtopsije. »Malokdaj nas doleti takšna čast, doktor,« pravi Picard. »Tudi vi me ne razvajate preveč s svojimi obiski! Toda danes gre za izvedeniško stvar. Ne govorim o odsekani roki, o tej reakciji besneža ali zadovoljstvu blazneža. Sekira, ki sežeš po njej, je pač orožje. Bonnetete mi je telefoniral, kako ga je presenetilo, da je steklo toiiko krvi iz posmrtne rane. Vendar lahko krvavi tudi več ur, če je rana na hipostatičnem delu telesa, hočem reči . . .« »Že veliko let sva vaša vneta bralca,« mu sežeta v besedo Picard in Belot. »Vaš besednjak za naju ni več uganka.« Dampierre pa ne trpi, da bi mu segali v besedo. ». .. hočem reči, da je v tem primeru roka, ki visi, idealna. Skratka, nobene koristi. Vse potrebno bosta našla v poročilu, vendar samo zaradi tega ne bi plezal do vašega nadstropja. Toda rana na tilniku, ki je povzročila z brezprimerno natančnostjo in malone v trenutku smrt, je izbrskala iz globin mojega spomina ali pozabe, če hočete, sočen izrek, ki so nam v času mojega študija postregli z njim med eno izmed prvih ur, posvečenih raztelešenju: kot marsikaj drugega, dolgujemo tudi ta izrek očetu Farabeufu. Ste poznali Farabeufa?« »Poznaš Farabeufa?« vpraša Picard Belota. Ta odkima: CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Ne.« — »Ne poznava Farabeufa, doktor. Najbrž ga niste nikoli omenjali v svojih poročilih.« »Tudi ne v tem, to ne bi bilo resno: zato sem zdaj tudi tu. Zelo koničast predmet, ki ga je uporabil zločinec — morda nož za odpiranje pisem — povedal vam bom, zakaj tako mislim — je prodrl med dvema vretencema, med sedmim vratnim in prvim hrbtnim, in hkrati predrl dve arteriji. Vesta, kako je Farabeuf imenoval ta delček telesa? ,Razkrižje ljubosumnega bodala!'« K AUGUSTI Belotu; ki je bil ves čas svojega službovanja trikrat v Ly-onu, se zdi to mesto čudovito, lvonski kolegi pa so čisto po njegovem okusu: sprva zadržani, tako hladni, da bi lahko postali celo sovražni, ali pa vsaj zelo nezaupljivi. Brž ko je led prebit, pa se jim obrazi razvedrijo, pa tudi besede, in delo steče brez težav in zanesljivo. Nekateri so mnenja, da je ta optimistična trditev v skladu z osebnimi odnosi, ki jih Belot ustvari povsod, kamor pride. On pa k temu pravi: »To je vendar vaša napaka, tem slabše za vas!« Povečerjal je v jedilnem vozu vlaka. Ze je padla noč in pot bo še dolga. Vendar pojde še ta večer v Ulico Vauban, prej pa bo še pogledal v Terminus, ali je res prosta tista soba, ki je bila naročena zanj. In jutri, v torek, bo začel s preiskavo na kraju samem, vendar ne bo zamudil nočnega vlaka. V sredo zjutraj mora biti na Quai des Orfevr.es. Belot s svojim prirojenim nagnjenjem do samote — pod pogojem, da jo neprestano maši s svojo poklicno delavnostjo — zmeraj pozablja, da bi ga utegnil kdo čakati na postaji. In tako je presenečen, ko pred izhodom odkrije Sennevillov smehljaj. »Da, jaz sem davi začel s to zadevo,« ga pouči, »in naj žive odsekane roke, če lahko zaradi njih stisnem vašo!« »Govorite kakor iz knjig,« odvrne Belot. »Sicer pa sem tudi jaz vesel, da vas spet vidim.« »Kaj novic po pogovoru najinih predstojnikov?« »Zdravnik je preiskal mladeniča.« »So mu popustili živci?« »Ze odkar so odprli kovček! Poleg tega se pritožuje, da je prinesel hud prehlad iz Pariza.« »Kaj pa je?« »Hud prehlad,« Senneville skomigne z rameni, »ki pa ne zahteva ne bolnišnice ne posebne zdravniške nege.« Med Perachem in Rue Vaubanom, v njegovem avtu: »Zdajle nisem v službi, zato sem mislil, da bi vas odpeljal domov, na večerjo, moji sinovi vas že od malih nog občudujejo.« Nato opiše Belotu vse Bergerove, vštevši staro mater in Jeana Marca, ki pa ga ima Thevenet za sumljivega, »ne brez vzroka«. »Ker pa je pred zakonom še zmeraj samo priča, bom lahko zdaj takoj pokramljal z njim, ne da bi kršil pravice obrambe,« pravi Belot. Jean Marc spi v svoji kletki, sope in hrope, ker so mu usta odprta zaradi prehlada. Oblečen je, vendar brez plašča, saj na vso moč kurijo. Paznik odpre zamrežena vrata in reakcija je takšna kakor zunaj: »Ne!« in zbegan pogled. Jean Marc opazi najprej Belota — spet neznanec! »Vstani!« mu ukaže Senneville. »Pojdi z nama.« Obstopita ga. Belot opazuje njegovo mladostno postavo. Večina policajev meni, da so povedali vse o osumljencu, čeprav niso niti črhnili o njegovi zunanjosti. Ta fant je fin, eleganten po naravi, sploh ne spominja na Bergerove, kot mu jih je bil opisal Senneville. Celo ta videz na smrt obsojenega, ki ga pri človeku izzove groba prekinitev prvega spanca, ni skazila fanto-. ve ga prijetnega, očarljivega obraza. Kadar je študent iz skromne družine všeč bogati, veliko starejši ženski, je sprva zmeraj enako. Nato pa je vprašanje, kdo je na boljšem! Ko vsi trije sedijo nekje v pisarni, spregovori Belot: »Prišel sem po vas, šli boste z menoj v Pariz.« Jean Marc je videti kakor zadet od strele. Rad bi zavpil, pa ne more, lahko samo zaječi: »Nimate pravice!« »Do česa?« vpraša Belot brez sovražnosti. »Da me držite zaprtega kot žival, ko bi mi morali po vsem tistem, kar se mi je zgodilo . . .« »Kaj pa se vam je zgodilo, mali moj?« Ton in vprašanje zbegata Jeana Marca. »Toda... kovček! Odsekana roka moje prijateljice... Moje prijateljice...« Spet zaječi. »Za to se sploh ne zmenite. Nihče se ne zmeni za to.« »Saj sem prav zato prišel po vas,« ga skuša potolažiti Belot. »Ker se je vse to zgodilo v Parizu, razen da smo kovček odprli tu, lahko samo v Parizu razčistimo to strašno zadevo. In tam vas moramo imeti pri roki, da nam boste pomagali pri iskanju.« Ječanje je prenehalo. Pogled izpod čela preiskuje Belota. »Da, gospod. Torej ne mislite, da sem . ..« Ne upa si izgovoriti besede. »Se odpeljeva že nocoj?« »Jutri.« »Bom lahko spal doma?« Belot vstane, Jean Marc tudi in hoče planiti k njemu. Senneville gre z osuplim pogledom za njim. »To ne gre,« odvrne Belot. »Zaradi tiska. Saj veste, novinarji ničesar ne spoštujejo! Tu boste veliko bolj mirni.« »Prav, če je tako,« se pomiri Jean Marc. »Saj res, tisk ...« Odide za policajem, ne da bi še kaj rekel. Onadva se vrneta k avtu. »Ne bi bilo treba reči, pa bom kljub temu povedal,« pripomni Senneville: »Dober prijem imate. Greste z menoj, da ga zvrneva vrček?« »Rajši bi dobro kavo,« odvrne Belot. »Brez močne kave ne morem zaspati.« Brez kave ne more zaspati, zbudi pa se, kadar hoče. Zora ga zaloti v bifeju na trgu Perrache, kjer si namaka odličen rogljiček v tekočino, ki je sicer manj slastna, kot je bila tista prejšnji večer, medtem pa vestno prebira prvo stran v lokalnih dnevnikih, kjer je skrivnost odrezane roke z mačjim očesom . v prstanu popisana, kakor je treba, da je prišla na dan tu in nikjer drugje. či V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje njige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova^lružba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Bojan Križaj se je v ponedeljek vrnil s prekomorske smučarske turneje Uspešno poslanstvo osamljenega bojevnika Bojan Križaj zadovoljen le s 15. mestom v veleslalomu v Naebi in z 12. mestom v slalomu v Jackon Hollu — Tudi na turneji smola — Samega sebe je težko premagati — Bojan obdržal stik s svetovno eiito alpskega smučanja — Zahvala begunjskemu Elanu in njegovemu zastopniku in spremljevalcu Juretu Vogelniku — V prihodnje na pot tudi trener — Štipendija pomoč tržiške občine Precej dolgo smo ugibali, ali bo naš najboljši alpski smučar Bojan Križaj iz Pristave pri Tržiču odšel z najboljšimi alpskimi smučarji sveta na turnejo po Japonski, Kanadi in Ameriki ali ne. Končno! Po zlati kolajni na evropskem mladinskem prvenstvu v Maverhofnu je bilo odločeno: Bojan potuje, vendar sam, brez trenerja Toneta Vogrinca, v spremstvu Elanovega zastopnika Jureta Vogelnika in na stroške begunjske organizacije združenega dela. Bojan je ostajal skromen in tih. Želel je sicer, da bi poletel čez veliko lužo, vendar se je bal, da mu v primeru slabih uvrstitev (nekateri so že začeli misliti, da je Tržičan zanje imun!) ne bi kdo očital »izlet-ništva« in »potepanja« po daljnih deželah. Tega se mu sedaj ni treba bati. Dosegel je dve izjemni uvrstitvi v slalomu in veleslalomu, zboljšal bero FIS točk, katere smo Jugoslovani dolgo lovili, ostal v »stiku« s svetovno smučarsko elito, zagotovil boljše startne številke v prihodnji sezoni in se konec koncev — veliko naučil. Zal so tri dobre uvrstitve splavale po vodi. Odpeta vez, podrt kol in velika želja premagati svoje sposobnosti so storili svoje . .. Srečanje z daljnimi deželami je bilo za Bojana krona letošnje tekmovalne sezone, v kateri je dosegel več kot je sam pričakoval kot smo pričakovali mi in kar smo Jugoslovani kdajkoli dosegli v alpskem smučanju. Z več kot enomesečne turneje se je vrnil v ponedeljek zvečer, utrujen zaradi dolge poti, neprespan, saj so mu velike razdalje in nagle časovne spremembe ubile spečnost. Željan je bil domačih, posebno v trenutkih, ko je bil sam in ni bilo tekmovalne mrzlice. Med Bojanovimi »ameriškimi, japonskimi in kanadskimi dnevi« sta bila oče Peter in sestra Simona v glavnem sama. Mamo Marijo je bolezen spravila v Toplice, kjer so jo kmalu spoznali »čigava je« in ji sproti poročali, kaj o Bojanu pišejo v časopisih in poro-•čajo na RTV. Sicer pa je bil Bojan tokrat »zelo priden« in se je redno oglašal. PREPLAH NAD ALJASKO Bojan se je poslovil od domačih 13. februarja. V Zvezni republiki Nemčiji ga je čakala še ena od mnogih letošnjih tekem. Štiri dni kasneje srečamo našega smučarja in »ela-novca« Jureta Vogelnika, sicer Bojanovega tehničnega vodjo na turneji, v Ziirichu skupaj z lepim delom smučarske karavane. Manjkali so Italijani, Švicarji in Avstrijci, ki so potovali na svoje, in Španci ter Francozi, ki so se skupini pridružili v Parizu. Boeing 747 je mojstre na smučkah ponesel do Anchoraga na Aljaski, odtod pa naj bi druščina poletela proti daljnemu cilju — Tokiu! »Z Anchoraga smo vzleteli zvečer,« se spominja Bojan Križaj. »Dobre pol ure smo bili v zraku, ko je v letalu nastal preplah. Boeingu je odpovedal motor! Posadka nas je skušala pomiriti, da ni nič hudega, vendar je negotovost trajala dalje. Okrog 55.000 litrov bencina sta pilota spustila iz tankov in s tem preprečila eksplozijo ter zakrmarila orjaka nazaj proti letališču Anchorage. Ko smo pristali, nas je pričakalo na stotine policajev, reševalcev, gasilcev. Prijazno so nam ponudili prenočišče, čez noč popra-bili boci ti ga in vzleteli naslednje jutro. Varno smo pristali v Tokiu in pozabili na neprijetnost prejšnjega dne. Nastanili smo se v 120 kilometrov oddaljeni Naebi, kjer je bila slalomska in veleslalom-ska tekma za svetovni pokal. Sledil je polet od Tokia do Van-eouvra v Kanadi in dalje do smučarskega središča Garibaldi na zahodni kanadski obali. Zaradi slabega vremena je smuk odpadel. Vozili smo le veleslalom. Poslovili smo se od Kanade in pozdravili ameriški Salt Lake City in Jackon Holle. Tekmovanje v smuku, slalomu in paralelnem slalomu je sodilo k ameriškemu tekmovanju World Series. Slabo vreme je preprečilo tudi organizacijo smuka za svetovni pokal, ki je odpadel v Garibaldiju. Nato smo se preselili v Sun Vallev in vozili slalom in veleslalom.« Bojanovo potovanje v »neznane dežele« se je prevesilo v drugo polovico. Smučarska karavana se je vračala prek Denverja, Chicaga, Mont-reala, Pariza in Ziiricha. Odtod je Bojana in Jureta Vogelnika letalo poneslo do Zagreba, kjer so ju čakali zastopniki Elana, ki so financirali Bojanovo potovanje, in ju pripeljali domov. Vrnila sta se v ponedeljek, 17. marca, zvečer! LE DVAKRAT ZADOVOLJEN Križajev Bojan kritično ocenjuje dosežke na turneji. Popolnoma je zadovoljen le z dvema uvrstitvama: s 15. mestom v veleslalomu v Naebi in z 12. mestom v slalomu v Jackon Hollu. Spodbuden je tudi Bojanov nastop v paralelnem slalomu, kjer je za štiri stotinke sekunde (!) »zgrešil« finale. Premagal ga je kasnejši zmagovalec Američan Jones! »Naebski slalom se je nesrečno končal. Po dobri prvi vožnji sem želel v drugi premagati samega sebe in padel. V Garibaldiju (veleslalom) se mi je odpela vez, v Sun Vallevu pa sem se v veleslalomu uvrstil na 23. mesto, v slalomu pa sem padel že v prvi vožnji. Škoda, imel sem odličen 7. vmesni čas. Poročanje, da sem bil sedmi po prvi vožnji, ni točno, ker do cilja sploh prišel nisem,« pripoveduje Bojan. »Po pravici povem, da o točkah za svetovni pokal še sanjal nisem,« nadaljuje. »Izpolnil sem le nalogo zbrati čim več FIS točk in zboljšati start v prihodnji sezoni za slalom in veleslalom. Uspelo mi je* čeprav nisem računal. Težko se je vedno prebiti v ospredje, težko uspeti z visoko startno številko. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da nisem zgubil stika z vodilnimi svetovnimi smučarji. Pred letošnjo sezono sem jih gledal od spodaj navzgor, sedaj pa me ocenjujejo kot enakovrednega tekmovalca, ki lahko preseneti, in — prijatelja.« »Kako pomembno je tekmovanje v svetovnem pokalu,« pravi Bojan Križaj, »pove primer za-hodnonemškega tekmovalca Hagna. Odličen tekmovalec je bil. Presenečal je na tekmah in letos dvakrat zmagal v evropskem pokalu, vendar ga že premagam. Je član nemške prve garniture, vendar vozi le za pokal stare celine, na tekmah za svetovni pokal pa ga ni. Nasprotno pa bo mladinec, ki sedaj potuje po svetu in tekmuje za SP, toliko napredoval, da bo prihodnjo sezono Hagnu najmanj enakovreden, če ne boljši. Druži se z elito in zato napreduje. Sodim, da bi morali tekmovanje za evropski smučarski pokal razvijati in bogatiti, svetovni pokal pa obdržati najmanj na sedanji ravni.« TEŽKO JE BITI SAM Za Bojana Križaja je bila pot na Japonsko, v Ameriko in Kanado velika življenjska preizkušnja, ki jo je, čeprav star šele 18 let, dobro prestal. Spremljal ga je sicer Jure Vogelnik, mu pomagal in svetoval, bil tehnični vodja v pravem pomenu besede, vendar je Bojanu manjkal človek, svetovalec po tekmovalni plati. To bi bil lahko le zvezni in Bojanov trener Tone Vogrinec. »Toneta sem pogrešal in mora v prihodnje, če bom še šel na tako pot, i menoj. Na tekmah sem ravnal kot sem vedel, znal in hotel. Švedi so mi pomagali. Kot član njihove ekipe sem bil. Zastopali so me na strokovnih sestankih, na žrebanjih startnih številk in mi vsestransko pomagali. Švedska in Juretova pomoč mi je bila posebno dobrodošla v Ameriki, kjer organizacija ni bila najboljša. Hranili smo se tri kilometre stran od prenočišča, tekmovalna proga pa tudi ni bila bližja. Navdušile so me snežne razmere v Sun Vallevu. Pri nas sneg zaledeni, tam pa ostane trd in primeren za tekmovalce in športne smučarje. Japonske tek-m6valne proge pa so dolge (en veleslalomski tek traja tudi poldrugo minuto), strme in zahtevne. Sneg je bil suh, pust. Čez noč ga je zapadlo meter, vendar so Japonci vseeno vzorno izvedli tekmovanje in .organizacijo sploh. Zvečer na primer v Naebi o prtljagi ni bilo ne duha ne sluha, zjutraj pa je vsakega čakala pred hotelsko sobo.« SMUK SAMO ZARADI OLIMPIADE Smučarska sezona se izteka. Bojana (kolikor trenutno ve) čaka še nekaj tekmovanj doma in na tujem ter finale evropskega pokala v Maverhofnu. »Predolgo je mesece in mesece ostajati zdoma,« pravi. »Zdi se mi, da 'sem uspešnejši, če se pogosteje vračam in spet odhajam na smučine. Letošnjo zimo me kar dvakrat po mesec ni bilo doma. Šola je čakala. Na šentviški Gimnaziji moram narediti izpita iz matematike in slovenščine in tretji letnik bo za menoj. Čaka me četrti.« Čaka ga tudi nova sezona, olimpijske igre. Samo zanje bo treniral tudi smuk, čeprav ostajata slalom in veleslalom Bojanova specialnost. Mogoče bo prihodnja zima za Križaja prav tako odločilna kot letošnja. Da bi ostal Bojan Križaj še naprej vzoren in skromen tekmovalec, mu je tržiška občinska skupščina podelila štipendijo, ki jo bo prejemal tako dolgo, dokler bo aktivno tekmoval in hkrati skrbel za osebno izobrazbo . .. Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Bojan Križaj je bil letošnjo zimo le poredko doma. Pogosto se je dogajalo da seje zvečer vrnil s tekmovanja, drugo jutro pa je strpal v kovček in potovalko najnujnejšo opremo in-odrinil na pot. Mama Marija, na fotografiji skupaj z Bojanom, pogosto premišljuje, če se bo sin vrnil srečno domov. Še posebno pa je bila v skrbeh, ko je zvedela za nevšečnosti z letalom nad Aljasko. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Predstavljamo vam najsodobnejši tehnično popo-len polavtomatski sadilnik krompirja domače proizvodnje. Dobava koncem marca. Garancija 2 leti. Potrošniki ! Mercator V salonu pohištva Mercatorja v Kranju v hali C Gorenjskega sejma si lahko ogledate in nabavite po ugodnih cenah pohištvo — gospodinjske stroje — preproge — lestence. Obiščite salon Mercatorja v Kranju hala C! KZ NAKLO - VALILNICA razprodaja 8 tednov stare jarčke v sredo, 26. marca, ob 8. do 16. ure v vzrejališču Podbrezje. Cena 25 din. KZ Naklo GLAS 11 Petek — 21. marca 1975 Komisija za medsebojna delovna razmerja pri VZGOJNOVARSTVENI USTANOVI ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto medicinske sestre pediatrične smeri za nedoločen čas za jasli Kroj in prosto delovno mesto negovalke za delo v popoldanskem času za nedoločen čas v vrtcu Trata. Nastop službe možen takoj. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. TERMIKA TOZD Proizvodnja Škofja Loka obljavlja na podlagi 8. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih v združenem delu več prostih delovnih mest priučeni delavec v proizvodnji v DE Bodovlje in Trata za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo na razgovor ali pismeno prijavijo v roku 15 dni po objavi na tajništvo TOZD Proizvodnja Škofja Loka, Trata 32. 5 JllIiANIKA. industrijski kombinat Kranj razpisuje licitacijo za prodajo tovornega avtomobila zastava 620/B, letnik 1969 za izklicno ceno 8000 din Licitacija bo v petek, 28. marca 1975, ob K), uri v prostorih avto garaž podjetja Planika Kranj. Učenci v železarstvu Kadrovski sektor jeseniške Železarne vsako leto pripravi tekmovanje učencev osnovnih šol radovljiške in jeseniške občine, na katerem Sičenei osmih razredov osnovnih šol odgovarjajo na vprašanja o železarstva in jeseniški Železarni. Obenem pripravijo tudi razstavo najboljših likovnih del na temo o železarstvu. Kadrovski sektor si namreč prizadeva, da bi se za železarske poklice odločilo kar največ učencev.. Tekmovanje in razstavo bodo pripravili tudi letos. Danes, v petek, bodo v dvorani amaterskega gledališča na Jesenicah organizirali tekmovanje, na katerem bodo učenci osmih razredov osnovnih šol radovljiške in jeseniške občine odgovarjali na vprašanja pod temo Kaj veš in znaš o jeseniški Železarni. Obenem bo v delavskem domu pri Jelenu odprta tudi likovna razstava najboljših del učencev. 1). S. 30 I KVAtmrrE Modna konfekcija Krim TOZD Trgovina Elita Ljubljana, Masarvkova c. 4 objavlja prosto delovno mesto poslofodje trgovske poslovalnice v Kranju Kandidati za zasedbo prostega delovnega mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje: dokončana poslovodska šolaz nekaj prakse na podobnih delovnih mestih ali dokončana šola za prodajalce oblačilne smeri s prakso na poslovodskih delovnih mestih. Ponudbe pošljite na naslov Modna konfekcija Krim Ljubljana, Masarykova c. 4, lahko pa se zglasite tudi osebno. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalnici Sava PE Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1. analitika 3. ekonoma-arhivarja 3. zavarovalnega zastopnika Posebni pogoji: pod 1.: zaključena ekonomska fakulteta II. stopnje in 3 leta delovnih izkušenj ali višja šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj; pod 2.: zaključena nižja šolska izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj. To delovno mesto zahteva tudi del hišniških opravil, zato je zaželena praksa tudi s tega področja; pod 3.: zaključena popolna osemletka in posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo na naslov: Zavarovalnica SAVA PE Kranj, Oldhamska c. 2. Razpisna komisija pri Komunalnem podjetju Vodovod Jesenice Jesenice razpisuje delovno mesto direktorja Pogoji: srednja izobrazba in 10 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, * višja ali visoka izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, imeti mora moralne in družbeno-politične kvalitete oz. mora izpolnjevati vse pogoje sprejete z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Jesenice. Kandidati morajo vložiti pismene prijave do 31. marca 1975 na Vodovod Jesenice, Jesenice, Sp. Plavž 6 a. Objavljamo še naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje nabavno-skladiščne službe Pogoji: strojni tehnik s 3-letno delovno dobo in odsluženim vojaškim rokom ali, VK instalater - vodovodni 2. skladiščnika Pogoji: KV trgovski delavec železninske stroke ali KV vodovodni instalater z dveletno delovno dobo in odsluženim vojaškim rokom 3. pomožnega skladiščnika Pogoji: PK vodovodni instalater z odsluženim vojaškim rokom. Objava pod L, 2., 3. velja do zasedbe delovnih mest. Prostih stanovanj nimamo. Pismene prijave pošljite na Vodovod Jesenice Jesenice, Sp. Plavž6 a. 12ULA8 Petek — 21. marca 1975 Opravičilo Vsem sorodnikom pokojnega Oseli Vinka in udeležencem pogreba se opravičujemo za neljubi dogodek dne 11. marca 1975 ob pogrebu, ki je nastal po naši krivdi, ker smo na nepravem grobu izkopali jamo. Komunalno podjetje TOZD Komunala ZAHVALA Po težki bolezni nas je tiho in za vedno zapustila naša draga, dobra mama in stara mama Julijana Bobnar p. d. Lenartova mama Za pomoč v teh težkih dneh se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala tudi sodelavcem Alpetour-Creina Cerklje, Elektromehanika Iskra — Termoplast, kolektivu osnovne šole Šmihel — Novo mesto, dr. Beleharju, šenčurskemu oktetu ter g. župniku in g. kaplanu. Vsem še enkrat iskrena hvala za zadnji obisk naše mame, za poklonjeno cvetje, izraze sožalja ter za spremstvo k večnemu počitku. Žalujoči: sin Andrej, hčerki Cilka z Romano ter Julka z družino. Cerklje, 19. marca 1975 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Perdana se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, mu darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami in nam izrazili so-žalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Novaku za lajšanje njegove bolezni. Zahvaljujemo se kolektivu GP Gorenjski tisk, sodelavcem Save Kranj, Kokri, organizaciji ZB, DU Kranj, PGD Prebačevo ter duhovščini iz Hrastja in Šenčurja za opravljeni obred. Žalujoči: žena, sin in hčerki z družinami, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Prebačevo, 30. marca 1975 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Ludvika Hafnerja se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom ter prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje ter izrečeno ustno in pismeno sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Jelovica in KZ Škofja Loka ter gasilcem iz Zabnice. Posebno zahvalo pa izrekamo tov. Brezniku, tov. Igličarju za poslovilne besede, pevcem iz Jelovice in tov. Stražarju za požrtvovalnost. Zahvalo pa izrekamo tudi sindikatu ter sodelavcem. Žalujoči: žena Marija, sin Jure, hčerka Martina, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. Forme, 14. marca 1975 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega očeta in starega očeta Miha Štirna Rožičevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in novim vaščanom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, mu darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna hvala za lajšanje bolečin dr. Zgajnarju, enako sodelavcem Doma Albina Drolca Preddvor, ing. Bezovšku za tako hitro pomoč, organizaciji ZB Preddvor za spremstvo, č. g. župniku za tako lep pogrebni obred. Hvala sodelavki Tilki. Žalujoči: sin Miha, hčerka Mici in Branko. Možjanca, 18. marca 1975 ZAHVALA Kruta usoda nam je iztrgala iz družinskega kroga našega ljubega atka in moža Ivana Mraka iz Bodo vel j Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teb težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in ga pospremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi Onkološkemu institutu v Ljubljani, zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma v Škofji Loki ter sodelavcem iz LT1I za tople besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Zinka z Mojco in Siinonco, ata, mama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Škofja Loka, 19. marca 1975 mali oglasi • mali oglasi prodam Pričeli smo s prodajo IGLAVCEV in LISTAVCEV: breze, japonski macesen, omorika, razni brini, tisa in drugo. Od vrtnic imamo le še mnogocvetnice. DREVESNICA -TUŠEK Podbrezje 1403 Zaradi gradnje ugodno prodam barvni TV SPREJEMNIK. Naslov v oglasnem oddelku 1524 Kombinirano OMARO, raztegljivo MIZO in šest STOLOV, poceni prodam. Triller, Zupančičeva 8, Kranj 1531 Prodam suha DRVA. Cena 180 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 1563 Ugodno prodam skoraj nov PLE-TILNI STROJ SINGER. Informacije vsak dan po telefonu 23-866, Milutinovič 1564 Prodam semensko GRAHORO. Prebačevo 41 1565 Prodam KOSILNICO za traktor FIAT 300. Godešič 38, Škofja Loka Prodam težke vprežne trodelne NJIVSKE BRANE, lahko tudi za traktor. Kristane Janko, Sr. vas 13, Šenčur 1567 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in verigo. Breg 13 ob Kokri, Preddvor 1568 Ugodno prodam rabljen, črno-beli TELEVIZOR RR NIS avtomatik. Bulovec Anton, Doslovce 28, Žirovnica 1569 Prodam KRAVO s tretjim teletom in semenski OVES. Sp. Brnik 13, Cerklje 1570 Prodam 6 mesecev staro plemensko SVINJO, težko 120 kg, je mesnate pasme. Janša Ivanka, Zasip n. h., Bled 1571 Prodam dobro ohranjen KAVČ. Češnjica 10, Železniki 1572 Prodam dobro ohranjen SEKU-LAR z mizo. Fortuna Milan, Žiri 7 Prodam KRAVO, drugič brejo. Bobovek 3, Kranj 1574 Po ugodni ceni prodam 8 do 10 tednov stare JARČKE »PRELUX«, izbrane vrste priznanih nesnic. Pe-trič Tončka, Šenčur, Zupanova 6 Kmetijska zadruga NAKLO — VALILNICA prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure Sprejemamo pismena prednaročila nad 2.") kosov. Se priporoča KZ Naklo 61202 — Valilnica Prodam gradbeno BARAKO. Faj-far, Predoslje 166 , 1576 Prodam GUMI VOZ 14 col. Z;:. Besnica6 1 r»77 Prodam lahek, 16-colski GUMI VOZ. Suha 24, Kranj 1578 Prodam mlade KUŽKE. Vodnov Vida, Hrast je (i 1579 Prodam 1000 kg SENA, dve mesarski TNALI m dva PRAŠIČA, težka ca. 70 kg. Jezerska cesta 93, Kranj 1580 TERMOAKUMULACIJSKO peč — 3 KW, prodam. Završnik, Kranj, Tomšičeva 30 1581 Zelo ugodno naprodaj peč Kl)P-PERSBUSCH originalna, gostinski plinski štedilnik (plin — elektrika — pekač) peč EMO 5, VW 1200, dobro ohranjen in KOMBI-BUS MERCEDES DIESEL, primeren za prevoz oseb, tovora ali za predelavo v gasilski avto. Kuralt Jože, Sp. Gorje 104, telefon 77-636, vsak dan od 16. ure dalje 1582 Prodam »PUNTE« in »BANKI-NE«, dolžine 4 metre. Svetina Vinko, Koritno 9, Bled 1583 Prodam kombinirano OMARO in staro stensko URO. Naslov v oglasnem oddelku 1584 Prodam težko KRAVO, ki bo v kratkem telila. Mlaka 21, Kranj 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA 14 mm zamenjam za 8 ali 10 mm. Bohinc Jože, Zg. Brnik 60, Kranj Prodam rabljene DESKE, »PUNTE«, »BANKINE«, električni drog, rabljen rezan LES. Špenko, Vodice St. 149 1587 Prodam semenski KROMPIR igor, gnojnično ČRPALKO. Trboje 79 1588 I/9» - I-lefoni: gjftvnl urednik, odgovorni urednik in upr.iva 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-800, malo-OglMltl In naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 »lin, polletna 15 din, cena /a 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju •121-1/72. Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in dva para KANARČKOV. Zaplotnik, Zg. Veterno 1 1589 Prodam KRAVO po tretji telitvi. Poljče 1, Begunje 1590 Prodam TELICO s teletom. Zg. Kokra 53, Jezersko Prodam JABOLKA po 1,80 din. Kalan, Poljšica 4 a, Podnart 1592 Po zelo nizki ceni prodam SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku Prodam tri, 7 tednov stare PRAŠIČKE. Pipanova 37, Šenčur 1594 Prodam TELEVIZOR RR NIŠ brez napake. Murn Olga, Planina, blok 25, Kranj 1595 Prodam dva PRAŠIČA po 60 kg težka. Voklo 31 1596 Prodam BUKOVA DRVA. Mače 3, Preddvor 1597 Prodam dva BIKCA, stara eno leto. Tenetiše 33, Golnik 1619 Prodam mlade SIAMSKE MUCKE. Štirnova 6, Kranj (Primskovo) 1620 Prodam PRAŠIČA za zakol. Žab-nica61 1621 Ugodno prodam 14 mesecev starega ZREBCA. Vidic, Vrba 16, Žirovnica 1622 Prodam TELICO simentalko, 6 mesecev brejo. Papirnica 10, Škofja Loka 1623 Prodam lepo ohranjen globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Poljanska 53, Škofja Loka 1624 Prodam KINOPROJEKTOR in nove barvne filme SUPER 8 ter dve ovčji KOŽI. Berčič, Stara. Loka 52, Škofja Loka 1625 Prodam poceni litoželezno PEČ za centralno STANDARD. Praprot-no 19, Selca nad Škof j o Loko 1626 Prodam AKVARIJ po ugodni ceni. Spodnji trg 15, Škofja Loka 1627 Prodam SENO. Cesta talcev 4, Škofja Loka - 1628 Prodam po ugodni ceni dve OKNI 140 - 140 z roletami. Ogled od 15. ure dalje. Tominc, Jegorovo predmestje 3, Škofja Loka 1629 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in TROSILEC za gnojilo. I lovka 7, Kranj 1630 Prodam dva voza POLJSKEGA SENA. Kocjančič, Krnica, Zgornje Gorje 1631 Prodam 15 k v. m MARMORJA za oblaganje, kamniti portal vhodnih vrat in staro SKRINJO. Zgoša 20, Begunje 1632 Prodam 400 kg težkega VOLA. Mošnje 12, Radovljica 1633 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Vopovlje 15, Cerklje 1634 Prodam PLOHE in DESKE. Šen-turska gora 12, Cerklje 1635 Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje 1636 Prodam 600 kg BETONSKEGA ŽELEZA profil 12 in PEČ na olje. Zg. Brnik 74, Cerklje 1637 Prodam 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA profil 8 mm. Naslov v oglasnem oddelku. . 1638 Prodam KRAVO, osem mesecev brejo in štiri tedne staro TELIČKO za pleme. Breg9, Komenda 1639 Prodam mlado K KAVO s teletom ali po izbiri in težkega PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 60, Cerklje 1640 Ugodno prodam semensko GRAHORO. Sp. Brnik 27. Cerklje 1041 Prodam 14 mesecev staro TELICO. Zemljan Franc, Viševca 2 pod Sentursko goro, Cerklje 1642 Prodani semensko GRAHORO. Sp. Brnik 67, Cerklje 1643 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 22-957, Planina 17, Dominko. 1644 Ugodno prodam SPALNICO s stenskim ogledalom in dve JOGI vzmetnici. Ogled možen vsak dan od 15. do 18. ure. C. na Klanec 28, Kranj 1645 Prodam avto MAGNETOFON na velike kasete. Jezerska c. 108 d, telefon 24-035 1646 Prodam kuhinjske ELEMENTE, uvoženo TOALETNO OMARICO in MIZO s tremi STOLI. Vukotič, Kebetova 20, Kranj 1647 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zabije 3, Golnik 1648 Prodam SVINJO za zakol. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica 1649 Prodam tri KRAVE si men talke in TELICE si men talke, 6 mesecev breje. I lovka 11, Kranj 1650 kupim Kupim ali menjam stare KOVANCE: jugoslovanske, avstrijske, medalje (odlikovanja). Galjot Stanko, Savska cesta 4, 64001 K ran j 1200 Kupim rabljen vprežni OSIPAL-NIK. Odar, Stara Fužina 200 1007 Kupim BETONSKI MEŠALEC, Naslov v oglasnem oddelku 1608 Kupim BETONSKI MEŠALEC z dvigalom. Krek Slavko, Mošnje 32 Kupim POMIVALNO MIZO / enim ali dvorna koritoma. Telefon 23-058 1658 KZ NAKLO - VALILNICA prodaja 10 tednov stare jarčke vsako sredo od 7. do 18. ure in soboto od 6. do 12. ure v valilnici Naklo Cena 30 din KZ Naklo Prodam nove GUME za Zastavo 750. Ul. 31. divizije 10, Kranj 1600 Prodam VW 1500. Pogačar Anton, Radovna 5, Zg. Gorje 1601 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Kosmač Nejko, Bistrica 82, Tržič 1602 Prodam dobro ohranjen MOPED T 12. Velesovo 24 1603 ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Telefon 22-914 1604 Prodam ŠKODO, letnik 1969. Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka, telefon 60-889 ' 1605 Prodam ZASTAVO 750. Aleš, 01-ševek 10 1606 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 v odličnem stanju. Jože Povše, Kebetova 16, telefon 25-707 Prodam SPAČKA, letnik 1970. Soklič Janja, Moša Pijade 17, Kranj Prodam' VW 1300, letnik 1966. Struževo 55 a, tel. 23-628 1653 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran za leto 1975. Kokra 66, Jezersko 1654 Prodam FIAT 125 original italijanski, letnik 1970. Kepic, DvOrje 32, Cerklje 1655 Kupim avto VOLKSVVAGEN 1200 ali 1300 od 1969 dalje. Reber-nik, Apno 10, Cerklje 1656 Prodam dobro ohranjen MOPED TOMOS na tri prestave. Zg. Brnik 24, Cerklje 1657 Prodam RENAULT 8, starejši letnik, široka platišča. Ogled pri stolpnici Tržič, v nedeljo pri Ošab-nik, C. JLA 6,Tržič. 1658 Prodam ohranjen 850 FIAT, letnik 1969, tehnični pregled in registracija opravljena za leto 1975. Kranj, Stara c. 3 a, Savski log, Milo-savljevič 1549 Prodam ZASTAVO 750 za rezervne dele. Telefon 22-719 1598 Prodam MOPED T12 v dobrem stanju, registriran za leto 1975. Kupim ZASTAVO 750 od letnika 1972 dalje. C. Staneta Žagarja 55 a, Kranj (cesta za Šenčur) 1599 Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 532 DVOSOBNO STANOVANJE -65 kv. m v centru* mesta, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro »1976« 1613 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO. Podreča 43 1614 Kjerkoli na Gorenjskem, na samotnem kraju, brez sosedov, vzamem v najem za več let s pogodbo, pozneje odkupim, srednje veliko, opuščeno KMETIJO. V hiši voda, elektrika in takoj vseljiva. Zaželena je sončna lega. Naslov v oglasnem oddelku 1615 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO v gradnji v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam starejšo HIŠO z zazidljivo PARCELO 800 kv. m, 4 km iz mesta Kranja. Ponudbe odddati pod »Najboljši ponudnik« 1660 OSEBNI AVTO dam podjetju v najem, sam kot voznik. Naslov v oglasnem oddelku. 1661 V najem dam DELAVNICO, potrebno popravila in TRAVNIK. Jegorovo predmestje 25, Škofja Loka loterija zaposlitve Sprejmem VAJENCA za AVTO-LIČARSTVO. Ambrož Andrej, La-hovče 40, Cerklje 1474 OOZSMS Mošnje išče ANSAMBEL zaradi prirejanja plesov. Interesenti naj se javijo v KD Mošnje vsak dan od 18. do 20. ure. 1663 stanovanja Zakonca z enim otrokom iščeta SOBO. Možnost kuhanja, v Kranju ali bližnji okolici. Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka, telefon 60-889 Pošteno dekle, ki bi pomagalo pri gospodinjstvu, dobi v centru mesta opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 1611 Stanovanje ali GARSONJERO iščeta mlada zakonca v Kranju. Ponudbe pod »Dobra plačnika« posesti Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja,'do 10 km. prireditve Vsako soboto ob 20. uri in vsako nedeljo ob 18. uri do 1. maja prireja MLADINSKI AKTIV BEGUNJE mladinski PLES. Igra ansambel TIGRI s pevko IRENO. Vabljeni GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322 MLADINSKI AKTIV POLJANE priredi vsako nedeljo PLES ob 18. uri. Igra ansambel RUDIJA JEVŠKA. 1616 PD KOMENDA priredi vsako soboto PLES ob 19.30. Igra ansambel TURISTI. 1617 obvestila KEMIČNA ČISTILNICA »AR-NOL« Škofja Loka obvešča cenjene stranke, da je odprla SPREJEM-NICO na Mestnem trgu 5 (za slaščičarno Homan). Sprejemuica je odprta vsak dan od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Se priporoča KEMIČNA ČISTILNICA »ARNOL« 1665 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije. naročie ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 ZAČETNI PLESNI TEČAJ med tednom, v sredo in petek se začne v sredo 26. 3. ob 18.30 v Delavskem domu v Kranju 1618 S * w 5 i- o ce j: 690 90710 63630 79540 42710 80950 504740 01 131 341 1291 2181 11881 01041 589621 351511 117411 20862 31242 26692 50372 13 853 64303 54013 19003 583363 240003 14 13104 209714 592164 i Z "3 .* "C fi s .ti n Ji °S 60 600 600 600 800 8(X) 5000 20 60 80 300 500 1000 1000 10.000 10.000 10.000 10 600 800 800 1000 30 100 800 800 1000 5000 5000 40 800 10.000 150.000 ? 5 h o ce 15 25 06115 02695 12255 55235 489605 197435 56 66 96 71606 55296 42607 54137 29747 374477 269977 6808 41688 42058 17298- 59 49 29 039 29129 310709 380459 oi Z "o Jj ^ o 8 .ti n .c °,2 m "o 30 50 600 600 1000 1000 5000 5000 20 20 40 600 800 10 600 800 1000 ' 5000 10.000 200 600 600 1000 20 20 30 ' 80 800 5000 5000 najcleno' Našel sem MOŠKA OČALA od tovarne Inteks do Kranja. Zupin, Si ritarjeva 2, Kranj 1666 ostalo 2-tonski AVTO dam v najem podjetju, sam kot voznik. Naslov v oglasnem oddelku. 1661 NOVO V BLAGOVNICI globus ♦ OKRASNO GRMIČEVJE ♦ GLINASTI LONČKI ♦ SEMENA vseh vrst ♦ PRST za presajanje PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP m ŽIVIL.A SAMOPOSTREŽBA globus Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega Vinka Oselija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Stomatološke klinike in Onkološkega instituta v Ljubljani in Bolnici na Golniku ter dr. Stenšakovi za vso pomoč. Prav tako se zahvaljujemo gospodoma duhovnikoma za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat najtoplejša zahvala. Žalujoča žena Ela v imenu vsega sorodstva. Kranj, 20. marca 1975 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik lilticS. Osredkar, Nasovčc (i, Komenda 1509 Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, bratranca, strica in svaka Ivana Rekarja se iskreno zalival ju jemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin dragega pokojnika, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Hvala našemu skrbnemu dr. Kruinpestru in primarij dr. Šuputovi. Hvala KŽK Kranj in ing. Gla-žarju, ki ga je s poslovilnimi besedami označil takega, kot smo ga vsi poznali, veselega, dobrega in polnega elana. Prav tako hvala tov. Slaparju in pevcem iz Nakloga. Hvala prečastiti duhovščini za pogrebne obrede. Žalujoči: žena Mila, sinova Janez in Andrej z družinama. Kranj, 18. marca 1975 Nenadoma padel V ponedeljek, 17. marca, ob 20.50 je na Pipanovi cesti v Šenčurju padel voznik kolesa s pomožnim motorjem Stane Štempihar (roj. 1932) iz Vogelj. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnice* Z načrtnim delom do uspehov Zapeljal v potok V torek, 18. marca, popoldne se je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Jane (roj. 1937) iz Podljubelja je vozil od Bistrice proti Podljubelju. Zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti je njegov avto začelo zanašati, zdrsnil je čez rob ceste in po bregu v potok Mošenik. V nesreči je bil voznik hudo ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišffići. Škode na avtomobilu je za 25.000 din. Trčil v tovornjak V torek, 18. marca, ob 6.30 se je na Kidričevi cesti na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Grabeljšek (roj. 1940) z Zaklanca je vozil iz smeri Žirovnice. Na Kidričevi cesti ga je malo pred desnim ovinkom na zasneženem vozišču zaneslo v levo, tako da je trčil v nasproti vozeči tovorni avtomobil, ki ga je vozil Janez Mežek (roj. 1934) iz Rodin. V nesreči sta bila ranjena voznik Grabeljšek in njegov sopotnik Janez Bernard iz Reteč. Škode na avtomobilih je za 15.000 din. Zaviranje na snegu Na cesti drugega reda na Brniku se je v torek, 18. marca, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Marinka Sivec (roj. 1946) iz Most pri Žirovnici je vozila proti Kranju. Ko je pred seboj opazila na desni strani stoječi tovornjak, je zmanjšala hitrost vožnje, pri zaviranju pa jo je na zasneženi cesti začelo zanašati. V tem je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Brane Briški (roj. 1952) iz Ljubljane, ki kljub umikanju v desno ni mogel preprečiti trčenja. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za 1700 din. Nezgoda avtobusa V torek, 18. marca, ob 6.30 se je na cesti drugega reda med Bledom in Lescami pripetila prometna nezgoda. Na zasneženem vozišču se je zaradi slabih pogojev vožnje ustavilo več avtomobilov. Voznik kombija Janez Markelj (roj. 1934) iz Boh. Češnjice pa je nameraval zadnji stoječi avtomobil prehiteti in je zavil v levo v trenutku, ko ga je že prehiteval avtobus, ki ga je vozil Marjan Drole (roj. 1937) z Bleda. Kombi je udaril v bočno stran avtobusa, od koder ga je odbilo v zadnji del stoječega osebnega avtomobila Ide Savel z Bleda. Avtobus pa je zaneslo na levi rob vozišča, zavozil je na mehak del terena, tako da se je zemlja pod kolesi udrla. Vozilo se je nato počasi prevrnilo na levi bok. V avtobusu je bilo 30 potnikov, vendar nihče ni bil ranjen. Škode je za 80.000 din. L. M. Blago nosili v cekarjih Potočnik Pavlo ( roj. 1921 ) iz Kocjanove ulice v Kranju in Milko Krmelj ( roj. 1924 ) s Ceste Staneta Žagarja v Kranju je UJV Kranj ovadila javnemu tožilcu zaradi suma kaznivega dejanja velike tatvine. Osumljenki sta bili zaposleni kot delavki v skladišču gotovega blaga v Tekstilindusu že 15 let. Nekako leta 1971 sta se dogovorili, da bosta iz skladišča gotovega blaga odnašali kose tekstila domov. Od bal blaga sta tako rezali kose velike od 15 do 20 metrov in jih nekontrolirano odnašali mimo vratarja. Kupili sta si tudi dva večja cekarja, katera sta obšili s podlogo. V dnu je bila odprtina, v katero se je dalo stlačiti kos blaga, v cekar pa sta potem naložili običajne drobnarije. Tako se je v nekaj letih nabralo kar precej metrov nakradenega blaga. Razen tega sta osumljeni, da sta med ostanke, ki jih delavci Tekstilindusa kupujejo po kilogramih, določili v skladišču gotovega blaga še po nekaj kilogramov blaga in tako vsaka svoj povečani zavitek blaga s potrdilom odnesli iz tovarne domov. 23. januarja letos sta v skladišču gotovega blaga skrili za omaro dve bali blaga. Rezali sta ga na konce po 2 metra in na že običajen način odnašali domov v cekarjih, dokler se ni na cekarju Pavle Potočnik ustavilo vrata-rjevo oko. Pri hišni preiskavi so pri Potočnikovi našli 724 metrov blaga v vrednosti 16. 873,74 din in pa 46 kg blaga, ki pa ga je kupila po redni poti. Hišna preiskava pri Milki Krmelj pa sprva ni pokazala ničesar sumljivega. Krmeljeva je namreč peljala preiskovalce v stanovanje svoje tašče v isti hiši in pa v stanovanje svoje hčerke v Radovljici, kjer seveda blaga ni bilo. Še isti dan je, tako sumijo, Krmeljeva blago iz svojega stanovanja odpeljala in skrila. Pri preiskavi 27. januarja so nato našli le 34 metrov blaga. Vendar pa preiskovalci utemeljeno sumijo, da je Krmeljeva odnesla iz tovarne prav toliko blaga kot Potočnikova. Pionirji B ter starejši pionirji so v Zagrebu in Vodicah pri Šibeniku spravili pod Streho še dvoje državnih zimskih plavalnih prvenstev. Spet se je pokazala stara praksa, da se z načrtnim delom lahko sega po največjih jugoslovanskih lovorikah. Najmlajši plavalci Triglava so v Zagrebu dosegli izjemen uspeh, saj so postali najboljši v državi v skupnem ekipnem seštevku točk, za nameček so prvakinje pionirke, pionirji pa so drugi. Levji delež za ta največji uspeh zimskih prvenstev za osvojitev prvega mesta so dale pionirke, medtem ko so pionirji postavili piko na i. Med pionirji se je izkazal Igor Veličkovič, ki je osvojil tri kolajne (zlato, srebrno in bronasto), z enakim uspehom pa se ponaša tudi Nina Strniša. Ekipni vrstni red: pionirji: 1. Mladost 2790, 2. Triglav 2517, pionirke: 1. Triglav 6393, 2. Primorje (Reka) 3420, skupno: 1. Triglav 8910, 2. Primorje 5125, 3. Mladost (Zagreb) 3330 itd. Uvrstitve triglavanov: pionirji: 50 m prsno: 4. Cerne 0:46,9, 50 m hrbtno: 2. Veličkovič 0:43,2, 6. Kadoič 0:48,8, 50 m delfin: 6. Kosir-nik 0:52,0, 100 m kravi: 5. Veličkovič 1:24,1, 4 x 50 m mešano: 3. Triglav (Kadoič, S. Šali, Kosirnik, Jerman) 3:17,8, 100 m prsno: 3. S. Šali 1:39,9, 100 m hrbtno: 1. Veličkovič 1:30,8, 6. Cerne 1:43,5, 100 m delfin: 3. Kosirnik 2:07,0, 100 m mešano: 3. Veličkovič 1:34,0, 4 x 50 m kravi: 5. Triglav (Jerman, Kadoič, Kosirnik, S. Šali) 3:07,2; pionirke: 50 m kravi: 5. Rako-vec 0:43,8, 6. Praprotnik 0:43,8, 50 m prsno: 2. Strniša 0:45,7, 3. Dvoršak 0:45,7, 4. N. Pajntar 0:47,1, 50 m hrbtno: 1. Strniša 0:43,2, 4. Poljka 0:48,4, 50 m delfin: 2. N. Pajntar 0:46,6 100 m kravi: 6. Dvoršak 1:35,7, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav (Poljka, Praprotnik, Rakovec, Va-ljavec) 3:29,3, 200 m kravi: 6. Va-ljavec 3:50,0, 100 m prsno: 2. Dvoršak 1:40,6, 3. N. Pajntar 1:40,9, 4. Strniša 1:42,1, 5. Praprotnik 1:53,3, 100 m hrbtno: 3. Strniša 1:37,4, 4. Poljka 1:44,0, 5. Jugovic 1:45,5, 100 m delfin: 4. Rakovec 2:32,5, 100 m mešano: 4. Dvoršak 1:39,5, 5. N. Pajntar 1:40,2, 4 x 50 m kravi: 1. Triglav (Praprotnik, Valjavec, Jugovic, M. Rakovec) 3:11,4. V Vodicah starejši pionirji in pionirke v ekipnem vrstnem redu sicer niso osvojili državnega naslova, temveč so bili dvakrat tretji. Bronasto odličje so si v ekipnem delu tekmovanja priplavali pionirji ter v generalnem vrstnem redu. Z rekordnimi rezultati in tremi zlatimi ter bronasto kolajno se ponaša Borut Petrič. Republiškemu rekordu na 100 m kravi za starejše pionirje je dodal še rekorda na 400 in Zahvala Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Jožefe Aleš roj. Škrjanc se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in |i izkazali zadnjo rast. Posebna zalivala dr. Janezu Bajžlju, ki ji je lajšal bolečine v njeni bolezni, g. župniku Prešel niku za lep pogrebni obred m pevcem. Žalujoči: hčerki (alka in Jožica ter sin Filip in France /. družinami. Breg, 20. marca 1975 Zahvala Ob smrt i našega dragega in skrbnega ata, deda, brat a in st rica Viktorja Pernuša se /. vso iskrenostjo zalival ju jemo dr. Prljevi in ostalemu medicinskemu osebju infekcijskega oddelka bolnice Golnik, ki so mu z vso predanostjo svojemu poklicu lajšali zadn je ure Življenja, Enako tudi dr. Zavrniku za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala tudi vsem duhovi)ikoni, ki ste ga obiskovali in mu prinašali dubovno tolažbo ter ga spremili k večnemu počitku. Enako tudi pevskemu zboru upokojencev in akademskemu komornemu zboru Kranj. Posebna zahvala vsem neimenovanim /a vse izraze iskrenega prijateljstva atu m izraženo sožalje nam ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena bvala. ' Njegovi domači in sorodniki Kranj, 7. marca 1975 800 m kravi s časoma 4:24,0 in 9:08,4 za starejše pionirje, mlajše in starejše mladince. Med pionirkami je Barbka Štemberger dvakrat zlata in enkrat srebrna. Tako kot Petrič je tudi Štembergerjeva izbrana v pionirsko reprezentanco, ki bo nastopila v Belgiji. Skupni ekipni vrstni red: 1. Partizan Beograd 19202, 2. Fužinar Ravne 8253, 3. Triglav 7226. Uvrstitve triglavanov: pionirji: 100 m kravi: 3. B. Petrič 1:00,0 (rekord SRS za st. pionirje), 100 m prsno: 6. Jerman 1:23,6, 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:24,0 (rekord SFRJ za st. pionirje, ml. in st. mladince), 4 x 100 m mešano: 6. Triglav (M Sladoje, Šeligo, Jerman, A. Sali) 5:11,0, 200 m prsno: 5. Jerman 2:57,7, 200 m delfin: 1. B. Petrič 2:29,0, 800 m kravi: 1. B. Petrič 9:08,1 (rekord SFRJ za st. pionirje, ml. in st. mladince), 4 x 100 m kravi: 5. Triglav (A. Šali, M. Sladoje, Šeligo, Jerman) 4:44,2; Pionirke: 100 m prsno: 2. Štemberger 1:24,3, 200 m prsno: 1. Štemberger 2:58,4, 200 m mešano: 1. Štemberger 2:45,1. Pred plavalci Triglava je še zimsko prvenstvo SFRJ 12. in 1.3. marca za člane in članice na Reki ter za pionirje A v Trbovljah. Trboveljčani pa bodo tudi prireditelji republiškega prvenstva za st. pionirje in pionirje A. Torej še dovolj prilik za nove uspehe in dosežke. Vseeno pa smo že po teh izvrstnih rezultatih in uspehih, ki so jih dosegli triglavani, za mnenje povprašali njihovi trenerki Anko Colnar-Košnik ter Branko Mihelič-Pirc. Anka Colnar-Košnik: »Homogenost članske ekipe ni bila še nikoli tako dobra kot prav letos. Po 20 letih mojega staža je to moja najuspešnejša sezona kariere. Pozna se, da več in kvalitetnejše delamo, imamo uro več vsakega treninga, kar je zasluga naših odbornikov, posebno pa še tehničnega vodje Draga Petriča. Ekipa je taka — Porenta, Pečjak Pajntar, Sladoje, Damjanovič pri ženskah ter Linhart, Tomaž in Janez Slavec, Grošelj, Smid in Milovanovič pri moških — da vsi plavajo na vrhuncu svoje kariere. Po osmih letih plavanja so že tako prekaljeni, da skoraj ne morejo zatajiti. Za njimi pa imamo že odličen naraščaj in ni se bati nazadovanja.« Branka Mihelič-Pirc: »Resnično nisem pričakovala toliko. Toda mladi so me presenetili. Že se kažejo sadovi eksperimentalne šole. Imamo odličen mladi plavalni kolektiv, ki bo kaj kmalu žel še večje uspehe. Treniramo šestkrat tedensko in ko bo letni bazen nared, bomo trenirali dvakrat dnevno in rezultati bodo prav gotovo še boljši.« Pred plavalci Triglava in plavalkami Triglava so novi treningi in nova tekmovanja. Tudi v nadaljevanju bo treba zapeti tako kot dose-daj, pa tiidi rezultati in novi rekordi ne bodo izostali. D. Humer Jutri dopoldne bosta pred matičarja stopila bivša plavalka kranjskega Triglava, dvakratna balkanska prvakinja ter ena najboljših kranjskih plavalk nasploh Lidija Svarc in trener ter vaterpolist republiškega Ugaša iz Kamnika Kranjčan Vojko Podver-šček. Želimo jima obilo sreče in naraščaja. ' -dh Najboljši od Save Rakuš Ker v nedeljo pri nas ni bilo nobene dirke, je večina boljših jugoslovanskih kolesarjev odšla na dirko Percoto v Italijo. Na startu 115 km dolge dirke se je zbralo prek 80 tekmovalcev. Večina jih je prišla skupaj v cilj s poprečno hitrostjo 44,200 km na uro. Rezultati: 1. Brunello M. (Italija), 2. Pleško E. (Astra-Jug.), 3. Doro S. (Italija), 12. Rakuš, 15. Terglav, 16.-80. Žagar in Valenčič (vsi Sava). F. J. Končno spet nadaljevanje Po več kot enomesečnem premoru se bo v nedeljo ob 7. uri v zimskem bazenu končno spet nadaljevalo odprto zimsko vaterpolsko prvenstvo Kranja. Pred petim kolom je še vedno v vodstvu Triglav II z 8 točkami pred Vodovodnim stolpom 6, Triglavom I 6, Kamnikom 6, Gimnazijo, Tekstilindusom, oba po 4, Radovljico in Iskro ter Domžalami po 2 in Borcem brez točke. Pari nedeljskega kola: Vodovodni stolp : Gimnazija, Radovljica : Tekstilin-dus, Borec : Iskra, Kamnik : Triglav II, Triglav I : Domžale. -dh Občinsko prvenstvo za zlato puščico V nedeljo, 16. marca, so tekmovali škofjeloški strelci za zlato puščico. Tekmovanja se je udeležilo 33 strelcev vseh kategorij. Razveseljivo je, da je bilo med tekmovalci polovico mladincev in pionirjev. Tekmovali so tisti strelci, ki so dosegli na družinskih tekmovanjih normo za nastop na občinskem tekmovanju. Za republiško tekmovanje so se uvrstili z dosegom predpisane norme naslednji strelci: 1. Rudi Fojkar, dosegel 548 krogov od 600 možnih, 2. Henrik Peternelj, 547, 3. Anton Oman 542, 4. Rado Vrhovnik 529, 5. Pavel Jereb st. 529, 6. Niko Cuš 525 krogov. Posebno priznanje zasluži pionir Pavle Jereb, ki je dosegel 508 krogov in se med tekmovalci uvrstil na 8. mesto. Zelo dober rezultat so dosegli strelci iz Zirov. A. Oman s sodišča Denar iskal v restavracijah 23-letni Sahiti Lufti i/. Glagovea je lansko jesen prišel v Slovenijo in se zaposlil v tovarni Sava kot nekvalificiran transportni delavec. Na mesec je zaslužil okoli 2000 din, vendar mu zaslužek, del ga je pošiljal domov ženi in otrokoma, ni zadoščal za preživljanje. Pri znancih sije sposodil nekaj denarja, ki pa gaje bilo treba vrniti. Izhod iz denarne stiske je poiskal na napačnem koncu, vendar pa to ni bilo prvič, saj je bil doslej že trikrat obsojen. Sahiti Lufti je pred okrožnim sodiščem v Kranju pri/.nal, da je zagrešil kazniva dejanja, ki mu jih je očitala obtožnica. V noči od 30. novembra na 1. december lani je namreč vlomil v delavsko restavracijo tovarne Sava na Lahorah. Preplezal je ograjo in skozi okno prišel v skladišče restavracije, kjer je našel tranzistor in brivski aparat, last skladiščnika, ter izvijač in klešče in si vse to prisvojil. Z železnim drogom je nato nasilno odprl vrata iz skladišča restavracije odstranil steklo v hladilni vitrini, ki loči restavracijo od bifeja in se splazil v bife. Odprl je registrsko blagajno in predale ter tam našel 5020,30 din in si jih prisvojil. V noči od 6. na 7. december je dvakrat poskusil vlomiti, pa mu je obakrat spodletelo. Tako je skušal priti v samopostrežno restavracijo v Stritarjevi ulici v Kranju, iskal je denar in skušal odpreti glavno blagajno, a brez uspeha. Z železnim drogom je v isti noči tudi naviral vrata v bifeju Živila na kranjski avtobusni postaji, a je moral od nehati. Konec decembra je vlomil še enkrat, tokrat v delavsko restavracijo tovarne Iskra. Z nožem je dolbel les na oknu v upravne prostore, da je lahko odprl in tako zlezel v pisarno. Nasilno je odprl predale v pisarni, a ni našel denarja. V kuhinji je v nekem predalu našel 16 din in jih vzel, medtem ko v ostalih predalih in v registrski blagajni ni bilo denarja. Pred sodiščem se je Sahiti Lufti zagovarjal, da je bil bolan in da bolezen tako vpliva nanj, da vsake toliko časa zaide v kriminal. Obtoženca je pregledal sodni izvedenec psihiater in res ugotovil bolezen, vendar pa je sodišče zaključilo na podlagi i/.vedenčevega mnenja, da je obtoženec kljub temu kazensko odgovoren. Sodišče mu je za kaznivi dejanji dveh velikih tatvin in dveh poskusov velikih tatvin prisodilo kazen 2 let in 2 mesecev strogega zapora. . L. M. pogovor tedna Mili Fister: premalo nastopov v tujini! Osemnajstletna Mili Fister z Jamnika, članica smučarskega kluba Triglav Kranj in dijakinja 4. a razreda kranjske Gimnazije je naša najboljša tekačica na smučeh med starejšimi mladinkami in »varovanka« klubskega trenerja Gašperja Kordeža. Doma v svoji kategoriji nima prave konkurence. Edinole Šporčičeva iz Delnic jo je letos že premagala in nekajkrat resneje ogrozila, sicer pa Mili suvereno vlada med našimi starejšimi mladinkami. Je republiška prvakinja, dvakratna zmagovalka tekem na Veliki planini, druga na državnem prvenstvu (v spustu je zgubila palico in zaostala 12 sekund za Šporčičevo) in naša najbolje uvrščena starejša mladinka na Pokalu Kurikkala in peta, najboljša, na pravkar končani balkaniadi v Uladagu v Turčiji. »Začetek tekmovalne sezone je bil najslabši,« pripoveduje Mili Fister. »Zaradi obveznosti v šoli in prigovarjanja staršev, naj se raje učim, nisem veliko trenirala. Kasneje sem formo ,ujela'. Žal na domačih tekmovanjih nimam spodbudne konkurence. Ne vem, zakaj ne sodelujemo več na tekmovanjih v tujini, tako kot recimo alpske smučarke, saj tekačice na smučeh nismo tako slabe. Letos sem bila samo dvakrat zunaj: v Švici, kjer sem bila v ostri konkurenci 17., in na balkaniadi. Letos me čaka evropsko prvenstvo. Resno se nameravam pripraviti nanj, vendar le ob domačih tekmovanjih in dobrih klubskih treningih — pripravljamo se skupno s članicami — ter reprezentančnih treningih nimamo kaj dobrega pričakovati. Sprašujem se, če se splača samo za eno ali dve ostrejši in kvalitetnejši tekmi sploh pripravljati...« Mili Fister z dosežkom na balkaniadi ni preveč zadovoljna. »Tekmovanje je bilo 2000 metrov visoko in redkejši zrak me je pošteno ,dušil'. Proga mi ni ležala. Dva kilometra pred ciljem se je začel vzpon, ki mu nisem bila kos. Noge so me bolele in težko sem dihala. Proga je bila mokra. Boljša sem na tekmovanjih, kjer so ob progi ljudje, kjer je bodrenje in kjer tečemo na ledeni progi ali po svežem, mehkem shegu. Šibkejša sem po postavi, manjka mi moči, na ledenih ali progah po suhem snegu pa odloča tehnika in tu sem boljša.« Mili je med tistimi športniki, ki težko usklajajo šolske obveznosti s treningi in tekmovanji. Uprava Gimnazije ji gre na roko, veliko zgubljenih ur pa mora nadoknaditi s pridnostjo, z učenjem ob sobotah in nedeljah, s pomočjo sošolk, ki pišejo zanjo predavanja itd. Tudi vožnja z Jamnika ji vzame precej časa. Dober kilometer mora pešačiti vsak dan. Pa kljub temu vztraja. Športu želi ostati zvesta. Najverjetneje bo postala študentka Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, od smuškega teka pa se bo vseeno težko poslovila! J. Košnjek 30 let Športnega društva Jesenice Start Modrega vala Akcija rekreativnega plavanja Modri val je stekla.. Ze prva dva dneva se je je udeležilo 17 plavalcev. Torej uspeh že na začetku. In kako boste osvojili značko Modrega vala? V enem letu je treba preplavati 10 km, v enem dnevu torej 200 ali 400 m v poljubnem «ogu in brez počitka ter v enem tednu ne več kot 800 m. Vsak četrtek 01 petek od 16. do 17. ure in v sobotah od 10. do 11. ure ter v nedeljah °d 9. do 10. ure vas v zimskem bazenu v Kranju čaka pripravljena Proga. Pred tem v blagajni dobite kartonček Modrega vala, v katerega vain bo dežurni na koncu preplavane metre tudi vpisal in žigosal. Ko boste preplavali vseh 10 km, boste dobili značko. Prvi se je v soboto s startnega kamna pognal študent 3. letnika zgodovine in sociologije Kranjčan Marjan Šiling. »Za akcijo sem zvedel iz vašega časopisa in lepakov,« je dejal Marjan, ki se že vseh 12 let rekreira v zimskem bazenu. »Sama akcija 8e mi zdi posrečena, čeprav se Za transverzalna ; pota posebni odbori Planinsko društvo Krunj in društveni odaelc za izletniatvo In planinsko rekreacijo sta na seji, ki j«- bila pretekli teden in •e jo je udele/ilo skoraj 100 planincev, Otnovala odbore /a gorenjsko planinsko Partizansko pot, /a kranjsko planinsko transverzalo »Vrhovi kranjske občine« in z« množične enodnevne izlete v planine, ki **<> bili lani v okviru akcije »Vsi Kranjčani vodijo v gore«. Odbor sa Korenjsko planinsko partizansko pot si bo letos, ko praznujemo .tu. o»-■Otnico osvoboditve, prizadeval, da bi na transverzalo krenilo čim več ljudi. Pot bo izpopolnjena z novimi markacijami in Žigi. Odbor bo oblikoval posebno planinsko Madinako četo 20 do SO ljudi, ki bo partizansko pot prehodila v eni ali dveh etapah IM odstranila pomanjkljivosti ter poskrbela za večjo popularnost. Transverzala »Vrhovi kranjske občine« '><> urejena letos. Planinci računajo, da bo Odprta do 1. julija, dneva borca. Predstavniki odbora za to pot bodo traso prehodili, 10 opremili / markacijami ter določili kon-POlne točke. Odbor /a enodnevne i/.lcic in pohode v Ipre bo nadaljeval lani začeto akcijo »Vsi Kranjčani hodijo v gore« In le naprej sodo* •Oval z odborom /a športno rekreacijo pri •Oleanoktllturni skupnosti občine Kranj. Odbor namerava organizirati za slehernega primerne izlete vsako soboto. Pred-v*cin računa na večjo udele/bo šolske Oiladine. ik aktivno ne ukvarjam s športom. Na nevsiljiv način človeka pripravi, da se resnično rekreira in ima ob tem določen cilj (rekreacija v pravem pomenu besede). Pri tem ljudje ne hodijo le na kopanje ,pod tuš', ampak resnično razgibajo telo v smislu gesla, ,zdrav duh v zdravem telesu'. Všeč mi je tudi to, da lahko plavaš v poljubnem slogu in tudi dolžina je kar prava. Sam bom preplaval vseh predpisanih 10 km ter vsem svetujem, da se vključijo v akcijo.« -dh Radovljiško sindikalno prvenstvo v veleslalomu Pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov bo občinska zveza za telesno kulturo Radovljica pripravila jutri dopoldne na Voglu občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. To tradicionalno tekmovanje bo podobno kot prejšnja leta organizirano za člane in članice osnovnih organizacij sindikata iz radovljiške občine. Tekmovalci bodo razdeljeni v starostne skupine. Najboljši posamezniki bodo dobili odličja, ekipe pa prehodne in spominske pokale in diplome. Prijave za tekmovanje sprejema občinski svet ZVeze sindikatov Radovljica še danes do 12. ure. Osnovne sindikalne organizacije in vodje ekip lahko dobijo na občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica tudi vse druge informacije o tekmovanju. A. Ž. Tekmovanje za Jakopičev memorial Izvršni odbor TVD Partizan Gorje pri Bledu je na zadnjem sestanku sklenil, da DO tekaško tekmovanje Za -Jakopičev ineinorial jutri, 2% marca, na planini Kranjske doline na Pokljuki. Zaradi pomanjkanja snega so bila v Kranjski dolini na Pokljuki letos vsa pomembnejša mednarodna in domača tekmovanja. Na seji izvršnega odbora so tudi sklenili, da bo občni zbor društva pribodn ji mesec. -J. Ambroži«'- Leta 1945 so na Jesenicah ustanovili Športno društvo na pobudo tedanjih zagretih športnikov in ob podpori tedanjih družbenopolitičnih organizacij. Prvo športno društvo po vojni je na Jesenicah vodil Boris Florjančič, razvoj jeseniškega športa pa so v odboru društva načrtovali še: Gregor Klančnik, Uroš Zupančič, Jaka Kvas, Viktor Brun, Pero Vovk, Avgust Jelen in drugi, ki so potem še vrsto let vzgajali jeseniške športnike. Društvo so tedaj imenovali Fiz-kulturno društvo Jesenice, že v naslednjem letu pa so ga preimenovali v društvo Joža Gregorčič po znanem prvoborcu in šele pozneje v Športno društvo Jesenice. Takoj po vojni so predvsem pogrešali potrebne športne objekte, zato je bila njihova prva naloga, da jih s prostovoljnim delom in deloma z družbeno pomočjo zgradijo. Najprej so se lotili športnih igrišč, domov in postojank tako v Črnem vrhu, za Akom in drugod. Takoj ko so osnovali društvo, so ustanovili razne sekcije, ki so kmalu postale množične in kvalitetne. Poleg današnjih športnih panog so na Jesenicah nekdaj gojili tudi boks, kolesarstvo in še nekatere druge. Prvi jeseniški športniki, ki so dosegli kvaliteten vrh v domačem in mednarodnem merilu, so bili smučarji. Tako so že leta 1947 osvojili državno prvenstvo v smučanju. V teh letih so bili uspešni tudi nogometaši, ki so imeli v svojih vrstah precej nekdanjih borcev. V naslednjem letu so se z ustanovitvijo hokejske sekcije začeli vzgajati prvi hokejski igralci, že tedaj pa so uspešno nastopali tudi odbojkarji, igralci namiznega tenisa, atleti in boksarji. Nekoliko pozneje so se v močne kolektive začeli zbirati keg-ljači, košarkarji, kegljači na ledu, sankači, balinarji in drugi. V vrstah športnega društva so rasli celo evropski prvaki: Koblar v kegljanju na ledu, državni prvaki kot Knific, Pogačnik, Smolej, Zidar, Lakota, Jakopič, Gašperšič, Zaje in nešteto drugih. Hokejsko društvo je šestnajstkrat osvojilo državno prvenstvo, kar je izjemen uspeh. Rezultatov je nedvomno veliko, vsi pa so bili plod prizadevanja samih športnikov in njihovih trenerjev, ki so večinoma vse do lanskega leta, ko je bilo vprašanje telesne kulture finančno končno le urejeno, z iznajdljivostjo in pomočjo vse družbe uspevali. Danes je v okviru Športnega društva več kot 800 aktivnih članov, ki jih vodi nad 100 vodstvenih kadrov. Čeprav so vprašanje objektov za telesno kulturo na Jesenicah večinoma že rešili, se še vedno kažejo nekateri problemi, ki jih nameravajo odpravljati v prihodnjih nekaj letih. Ob tako lepem jubileju bodo posamezni klubi Športnega društva pripravili množična tekmovanja oziroma prireditve in tako proslavili 30-letnico osvoboditve in 30-letnico delovanja svojega Športnega društva. D- Sedej Šahovsko društvo Borec Kranj prireja šahovski turnir za mladinsko prvenstvo Gorenjske. Turnir bo v soboto, 22. marca, z začetkom ob 16. uri v prostorih ŠD Borec Kranj, Levstikova 8. Ekipa OŠ S. Jenka občinski prvak Končano je občinsko košarkarsko tekmovanje v kategoriji starejših pionirjev. Preteklo soboto smo bili v telovadnici OŠ Franceta Prešerna priče pravi reviji pionirske košarke. Nasploh pa je treba povedati, da je bilo letošnje tekmovanje v tej kategoriji tako izredno zanimivo iz kola v kolo kakor tudi zelo kvalitetno. Uvrstitev na področno prvenstvo, ki bo letos v Kranju, pa si je kot drugo-uvrščena priborila ekipa OŠ L. Seljaka. Sicer si pa poglejmo izide: S. Mlakar : F. Prešeren 32:36 (18:22), S. Jenko : L. Seljak 39:13 (21:7), F. Prešeren : S. Žagar 21:30 (8:8), S. Jenko : D. Jenko 74:24 (34:8), L. Seljak : S. Žagar 37:27 (14:12); na OS M. Valjavca v Preddvoru: Vzgojni zavod : POŠ 68:21 (28:17), J. B. Tito : Vzgojni zavod Akcija za starejše neplavalce Za rekreativnim plavanjem Modri val bo komisija za plavanje pri TKS Kranj organizatorica še ene zanimive akcije »Naučimo se plavati«. Le-ta bo za vse tiste starejše občane, ki še ne znajo in še niso vešči plavanja. Letos poteka že dvanajsto leto, odkar je tedanja občinska zveza za telesno kulturo začela med poletnimi počitnicami s poučevanjem plavanja za najmlajše. Čeprav ima večina šol v občini v svojem rednem pouku tudi plavanje, se je lani tečaja udeležilo kar 94 otrok. Res lepa številka. In pri tem je še bolj razveseljivo, da so vsi »izplavali«. Ker pa je v občini še veliko starejših neplavalcev — prav zanje je namenjen ta tečaj — se je komisija skupaj z občinskim sindikalnim svetom Kranj odločila,.da gre v to akcijo. Začetek tečaja je predviden za drugo polovico meseca marca. Ze dosedanje prijave kažejo, da bo dovolj prijavljencev, saj bodo tečaji v zimskem bazenu in bazenu hotelaCreina Kranj. Kot smo že omenili, bo pouk tečaja v večernih urah, poučevali pa bodo profesorji telesne kulture in plavalni učitelji. Vsi tisti, ki ne znate plavati in se še niste prijavili, naj vam ne bo nerodno, še vedno je čas. Prijavite se lahko vsak dan od 8. do 12. ure v sobi TKS (občinska skupščina, soba št. 57, Marjan Lampret) ali pismeno TKS Kranj, p. p. 35. -dh 0:20 b. b., POS : M. Valjavec 17:44 (8:26). Ker je ekipa Vzgojnega zavoda iz Preddvora igrala izven konkurence, je po neupoštevanju rezultatov te ekipe s tremi, v konkurenci prvo-uvrščenimi ekipami, vrstni red prvih treh naslednji: 1. S. Jenko, 2. L. Seljak, 3. S. Žagar. Ta vrstni red tudi šteje za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Upoštevajoč vse rezultate pa je končna lestvica naslednja: 1. S.Jenko 9 9 0 419:168 18 2. S. Žagar 9 7 2 348:222 14 3. L. Seljak 9 7 2 344:223 14 4. VZ 9 6 3 332:228 12 5. S. Mlakar 9 5 4 336:296 10 6. F. Prešeren 9 5 4 257:241 10 7. D.Jenko 9 4 5 245:333 8 8. M. Valjavec 9 2 7 227:302 4 9. J. B. Tito 9 1 8 149:322 2 10. POŠ 9 0 9 115:419 0 -bb- w Štirje Kranjčani V Šibeniku in Beogradu so se začele sklepne priprave vaterpolske mladinske državne reprezentance do 18 let in do 20 let. Zvezni kapetan Čirković je pod jugoslovansko zastavo, ki bo od 27. do 30. marca v Haidelber-gu (ZRN) poleg Španije, Italije, Francije, Nizozemske in ZRN nastopila na turnirju »Šest narodov«, vključil tudi tri triglavane: vratarja Leskovarja, Čaliča in Stariha, medtem ko je zaradi slabega uspeha v šoli črtan še četrti: Strgar. Reprezentanco bo vodil Kranjčan Mate Becič, trenirala pa Hrestak (Zagreb) in Balderman (Triglav). Mlada reprezentanca do 20 let bo od 5. do 8. aprila nastopila v Sofiji za pokal Diana. Tu bodo naši reprezentantje, med katerimi je tudi Švegelj (Triglav), branili ugled jugoslovanskega vaterpola še s predstavniki SZ, Madžarske, Poljske, Grčije, Romunije in Bolgarije. -dh »Stotica« Save Tudi predzadnje kolo v zimski GKL je prineslo dvoje zanimivih in borbenih srečanj. V Šenčurju bi domačemu moštvu skoraj uspelo premagati mladince Triglava, vendar pa do presenečenja ni'prišlo. Domačini so klonili šele v zadnjih minutah srečanja, ko kar štiri minute niso uspeli doseči koša. Moštvo Save pa je z na trenutke zelo lepo igro visoko premagalo Radovljico. Izida: Šenčur Triglav 60:61 (28:34), Radovljica : Sava 71:104 (40:51) Lestvica: 1. Triglav 8 8 0 527:363 16 2. Sava 7 4 3 485:452 8 3. Šenčur 7 3 4 430:447 6 4. Radovljica 7 2 5 410:515 4 5. Tržič 7 1 6 361:436 2 -bb- Pomlad Po letošnji mili zimi, ki se časovno poslavlja, a nam je za slovo še naklonila nekaj snega, čutimo potrebo po soncu, naravi in gibanju. Nič več nas ne bodo ogrevala razna kurila in grelna telesa, napočil je čas, ko se bomo ogrevali z lastno hojo, s tekanjem po gozdu in igriščih, na izletih ter pohodih. Prostor, ki nas je pozimi bolj utesnjeval, nam bo postal vse bolj dostopen. Tešili bomo gibalno glad in lakoto po športnih pripomočkih, prepustili se bomo užitkom spomladanskega prebujanja in naše življenje bo postalo bolj pristno, bolj naravno — razpoloženje pa bolj vedro, optimistično, mladostno — pomladno. Vse bo oživelo, narava bo ozelenela, učitelji bomo vodili učence na piano — ven iz neprijetnih, večkrat zatohlih, zaprašenih in ne dovolj prezračenih, zaprtih vadbenih prostorov. Pa spomladanska utrujenost! Res bo ta očitna pri onih, ki so se preveč udajali zimskemu zapečkarskemu ugodju, ki so porušili ravnovesje med prehranjevanjem in gibanjem tako, da so preveč jedli, premalo pa so se gibali in znojili. Njihova prehrana bi ustrezala težkim delavcem ali športnikom, gibalni režim pa bolnikom, ki so več ali manj gibalno omejeni. Čeprav mora vsak sam zavestno in z vso odgovornostjo v vsakem letnem času skrbeti za zdrav, pravilen starosti, poklicu in spolu primeren režim gibanja, vseeno pomeni pomlad novo spodbudo, nov zagon, novo pripravljalno dobo za vse, ki se ponovno zavzeto in ogreto pripravljamo za glavno športno sezono, bodisi iz razvedrilnih, zdravstvenih ali pa športno tekmovalnih nagibov. Zadnje krpe snega bodo skopnele na naših pobočjih. Zamenjalo jih bo zelenje in cvetje. Vse se bo na novo rodilo. Počutili se bomo prerojene, naše gibanje bo, ko bomo odložili odvečna težka oblačila, postalo urnejše, misli prožnejše, čustva pa bogatejša. Zaživela bodo igrišča, ki so v zimskem času samevala. Parki, gozdovi in trim steze pa bodo dobile nove obiskovalce. Pomlad — vigred ta zme-i»aj prebujajoči čas življenja in gibanja nas vabi, da bi z znojenjem čistili organizem, utrjevali zavest in krepili občutek lastne moči. Posadili bomo semena, zemlja bo spet obrodila plodove, obiskali bomo naše planine in stoletni hrast ob izviru potoka, podoživljali bomo mladost in otroštvo. Večno ponavljajoč razcvet narave mora vsakemu od nas resnično pomeniti pomlajevanje, ponovno oživljanje in bujenje življenjske trdoživosti in odpornosti, vsakoletni start v novo sezono, ki bo uspešna v športnem tekmovanju, v delovni storilnosti in razvedrilu. Jože Ažman Mlajši pionirji — obetajoče Pred dnevi so se- v telovadnici OŠ Staneta Žagarja pomerili mlajši pionirji B skupine, v kateri nastopa pet ekip. Najmlajši košarkarji so na trenutke pokazali lepo igro, kar je nedvomno obetajoče, saj se je večina teh igralcev s košarko prvič srečala prav v letošnjem šolskem letu. Izidi 1. kola: S. Žagar ; L. Selajk 20:0 b. b., S. Mlakar : L. Seljak 20:0 b. b.,, S. Jenko II ; S. Jenko III 34:9 (19:3), S. Žagar : S. Jenko II 15:18 (5:9), S. Mlakar : S. Jenko III 26:2 (6:0). Lestvica: S. Mlakar S. Jenko II S.Žagar S.Jenko III L. Seljak 0 46: 2 4 0 52:24 4 1 35:18 2 2 11:60 0 2 0:40 0 -bb- šSk 15 Petek — 21. marca 1975 Jugoslovanski, zlasti pa slovenski avtomobilski šport ne sodi ravno v sklop tistih panog, s katerimi se lahko postavljamo pred svetom. Nadarjenih mojstrov volana je sicer precej, le premalo podpore širše družbene skupnosti so deležni. Nešteto je primerov, ko naši fantje iz svojih žepov krijejo stroške priprav na velike mednarodne prireditve, hoteč častno zastopati barve svoje domovine, vendar morajo po navadi, kljub solidnemu začetku, odnehati. Pri »amaterskem zanesenjaku«, prepuščenem samemu sebi, so namreč usodne že najmanjše, skoraj banalne okvare, kakršne bi dobro organizirana leteča servisna služba mimogrede odpravila. Kaj torej pomagata »privatnikom« volja in srčnost, če domala vselej zrejo v hrbet občutno slabšim, a srečnejšim konkurentom, ki jim stoji ob strani močan štab mehanikov? Nič. Eri romantike in entuziazma je odzvonilo. Toda ali bo gornje spoznanje kdaj prodrlo v zavest jugoslovanskih proizvajalcev? Prav o slednjem smo razpravljali minulo soboto v Škofji Loki med zborom domačega AMD. Poglejmo, kako ocenjujeta stvari dirkača Rok Frever in Matjaž Brišnik ter predsednik športne komisije njunega kluba Ivan Križaj. Rok Frever (29), sovoz-nik Aleša Pušnika, dvakratni lanskoletni rallv prvak SFRJ: »Razmere so skrajno kritične, saj od. jugoslovanskih tovarn edino Crvena zastava dosledno investira v avtomobilski šport; ima solidno tekmovalno ekipo, načrtno spodbuja tako množičnost kot kvaliteto in skrbi tudi za ustrezno materialno stimulacijo varovancev. Slovenci česa podobnega nismo deležni. Zastonj bi, denimo, v vrstah avtomobilistov iskali koga z uradno priznanim statusom vrhunskega športnika. In če se povrnem nazaj k podjetjem — potencialnim mecenom, sem prisiljen opozoriti predvsem na muhavo obnašanje IMV Novo mesto. V podkrepitev bom navedel le nedavni zaplet pred letošnjim rallvjem Mon-te Carlo, ko sva Pušnik in jaz dolgo moledovala, naj nama posodijo enega od dveh specialnih gordinijev, parkiranih na tovarniškem dvorišču. Mencali so in oklevali, dokler ni bilo prepozno. Isti avtomobil je IMV kasneje brez obotavljanja odstopila v preizkušnjo neki reviji in dasi so ji ga .testniki' vrnili nazaj popolnoma uničenega, ni terjala nikakršnega povračila . . . Kje tiči rešitev? AMD Škofja Loka, najzvestejši zaveznik slovenskega avto športa, in IMV naj bi končno našla enoten jezik ter kar se da racionalno izrabila razpoložljive stroje. Obenem bi ne škodila nekoliko intenzivnejša podpora vas, novinarjev, ki ste doslej prizadevanjem slovenskih „vtomobilskih dirkačev odmerjali nesorazmerno skromen delež prostora.« Matjaž Brišnik (30), peto-uvrščeni v rallv šampiona-tu Jugoslavije '74: »Ne razumem, čemu v IMV namesto nenehnega izmikanja odkrito ne povedo, da niso zainteresirani za propagando v obliki športa! Lani, vzemimo, sem z izposojenim avtomobilom ob samo dveh startih osvojil enkrat prvo, enkrat pa drugo mesto — in potlej zaman čakal, kdaj bom dobil obljubljeno tovarniško vozilo. Ce bi ne nasedel, bi nemara prek predstavništev zahodnoevropskih firm prišel do ustreznega nadomestila. A verjel sem in zdaj spet živim od štiri mesece starih zagotovil o renaultu 12, ki je baje rezerviran nalašč zame. Preprosto mi ni jasno, kje so ovire in zakaj odgovorni ne držijo besed. In tudi tujcem ni jasno. Poljaki se zmeraj znova čudijo nepojmljivemu jugoslovanskemu improvizatorstvu. Pri njih je sleherna odprava deležna izdatne pomoči teles-novzgojnih forumov, oblasti in podjetij. Ničesar ne prepuščajo naključju. Nad vozniki nenehno bdi odlično izvežbana ter opremljena četa strokovnjakov, založena z goro rezervnih delov in vedno sposobna posredovati. Ko sem bil zadnjič v Pušnikovem spremstvu, sem videl, kako so kot bi mignil odstranili hudo napako v motorju fiata 125 PZ. Nas bi sorodna nezgoda nepreklicno izločila iz nadaljnjega boja.« Ivan Križaj (42), dolgoletni funkcionar AMD Škofja Loka, predsednik športne komisije: »V preteklosti resnično nismo mogli govoriti o kakršnikoli povezavi med društvi in industrijo. No, letos se — kar zadeva škof jo Loko — nadejamo korenitih sprememb. Prek Slovenija avta si je klub zagotovil rallv izvedenko zastave 101. Upamo, da ji bosta kmalu sledili še dve. Hkrati smo v stikih z IMV, kjer obetajo ob startu v bližnjo sezono usposobiti par gordinijev, Pušniku pa priskrbeti R-17, darilo matične hiše v Franciji. Nadalje je treba omeniti znaten prispevek nekaterih slovenskih gospodarskih organizacij, ki so navzlic dejstvu, da njihova dejavnost ni neposredno vezana na avto-mibilizem, v obliki reklam in denarja zanje veliko prispevale k njegovi uveljavitvi. Izrazito odklonilno stališče zavzema edinole občinska TTKS; odreka nam pravice enakopravnega partnerja in skuša v očeh javnosti zmanjšati pomen doseženih rezultatov. Ampak AMD Škofja Loka bo ne glede na ovire vztrajno iskalo poti, ki vodijo v razmah te lepe, privlačne in koristne discipline.« I. Guzelj Strelsko tekmovanje srednješolcev V organizaciji Šolskega centra za kovinsko in avtomehansko stroko iz Škofje Loke je bilo v soboto v Škofji Loki prvenstvo gorenjskih srednjih šol v _ streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 29 moških in 6 ženskih 3-članskih ekip ter več posameznic in posameznikov iz 10 srednjih šol s področja Gorenjske. Skupno je nastopilo 109 tekmovalcev. Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko iz Škofje Loke je bil prireditelj tovrstnega tekmovanja prvič. Pri organizaciji so pomagali tudi člani ■škofjeloških strelskih družin: SD »Kopačevina« in SD »Brata Kavčič«. Po končanem tekmovanju so najboljše ekipe, in posamezniki prejeli medalje in diplome. Ravnatelj centra prof. Peter Finžgar je po končanem tekmovanju menil, da je le-to predvsem zaradi množičnosti odlično uspelo in da tovrstna tekmovanja pomenijo nenehno krepitev naše koncepcije splošnega ljudskega odpora. Rezultati — ekipno: moški: 1. Ekonomski administrativni ŠC Kranj 488 krogov (od 600 možnih), 2. ŠC za kovinsko in avtomehansko stroko Škofja Loka 442, 3. Mlekarski ŠC Kranj 427; ženske: 1. Mlekarski ŠC Kranj 409, 2. Gimnazija Jesenice 362, 3. Ekonomski administrativni ŠC Kranj 313; posamezniki: 1. Jure Frelih (EAŠC Kranj) 181 krogov (od 200 možnih), 2. Igor Krstič (gimn. Š. L.) 166, 3. Ernest Bogataj (SC za kov. in avt. str. Š. L.) 154; posameznice: 1. Rozalija Sabo (EAŠC Kranj) 158, 2. Milka Štemberger (MŠC Kranj) 140, 3. Marija Cuaj (MŠC Kranj) 136! -jg Podeljene značke SPV Na letošnji prvi seji na novo kon-stituiranega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Kranj je bilo podeljenih več priznanj Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dolgoletnim delavcem na področju prometne vzgoje in varnosti; tako je značke SPV z zlatim vencem prejelo 30 odlikovancev za desetletno in daljše sodelovanje, značko s srebrnim vencem je prejelo 14 odlikovancev za petletno in daljše sodelovanje, značko z bronastim vencem pa so za triletno in daljše sodelovanje prejeli 4 odlikovanci. L. M. Lep uspeh Od 3. do 17. marca 1975 je bila na območju občine Kranj zelo uspešna krvodajalska akcija, ki so jo izvedle osnovne organizacije Rdečega križa. Vabilu Rdečega križa se je odzvalo kar 3361 občanov-krvoda-jalcev. Kri je darovalo 2930 krvodajalcev, 431 krvodajalcev ali 12,8 % pa je bilo odklonjenih zaradi povišane sedimentacije in drugih vzrokov. Da je tako visok odstotek odklonjenih, je prav gotovo vzrok januarska in februarska gripa, kakor tudi druge okoliščine, ki vplivajo na človekovo zdravje. Naslednja krvodajalska akcija v občini Kranj bo 17. in 18. julija 1975. Vsem krvodajalcem in organi-zatorjem-aktivistom v osnovnih organizacijah, delovnim organizacijam in zavodom čestitamo v imenu bolnikov za darovano kri, se iskreno zahvaljujemo in se priporočamo tudi za naslednjo akcijo. Občinski odbor RK KRANJ L* vuk pati •lovenekl voznik PrtdrulHe M hm 3 toćkovnl varnostni pa* vam v prometni nezgodi zagotavlja SO va£|o oeeono varno«! V sredo so v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju svečano razglasili uradne rezultate zimskih športnih sindikalnih iger, ki so bile v soboto in v nedeljo na Soriški planini. Najboljšim so podelili pokale, diplome, priznanja in praktične nagrade. (Ib) — Foto: F. Perdan \ suhomontažna ■mu ■ v—"BjB Svet StoverMr« ie preventivo 1 luM,wi> 1*74 lili in vipofO finaiizirana visoko kvalitetna in trajna povećana toplotna in zvočna izolacija tiho in mehko zapiranje ter • brezhibno tesnenje enostavna in hitra vgraditev plemeniti furnir finaliziran z visoko kvalitetnim kislinsko utrjajočim lakom, ki omogoča enostavno čiščenje trdna konstrukcija sodobna tehnologija lep videz zidarske in svetle odprtine vrat so usklajene s predpisi JUS. Obiščite našo trgovino na Rečici telefon 064 77328 Delovni čas: vsak dan od46. dciv^^TMif^* ob torkih 'do 18. urejn ob sobotah do 12. ur«r%L. fi:š&> .• JE.' ■ l&ti T^M^r^M.