leto xxi. — Številka 74 Ustanov telii: občinske kontercnce SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. U red^Mo ^eDsAlbj ^ l i s t i č n e zveze delovnega ljudstva kranj, sobota — 21.9.1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 jariuarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicei cb sredah in sobotah za g o r e n j s k o Prenovljena cesta v Selško dolino Na vrsti je Poljanska dolina lometrov, je veljal 2,3 milijona novih dinarjev. Sredstva je prispeval delno republiški cestni sklad, delno občinska skupščina Škofja V soboto so delavci Cestnega podjetja iz Kranja končali z deli na cesti v Selško dolino. Prenovljeni odsek nove ceste, ki je dolg 17 ki- »■■■■■■■■hih........i...............iiiiinmr-'— ^ mmm V Lipnici šola za 350 učencev Odprli jo bodo jutri dopoldne Točno do roka je splošno gradbeno podjetje Gorenje »z Radovljice končalo gradbena dela Lipnici šole osnovne šole Jutrišnja otvoritev pomeni uresničitev začetka velike samoupravne akcije občanov radovljiške občine. Zgrajena bo namreč Prva od šol, ki jih bodo do 1912. leta gradili s samoprispevkom. V šoli bo sedaj najsodob-—kabinetni pouk. Namesto prejšnjih štirih bo sedaj V šol! Q .,SJi_:- • - ■—■ nejši kabinetni pouk. Name R*o pr • šoli 9 učilnic in 5 kabinetov. Sola bo imela tudi vse ar"ge prostore vadnice, ki bo razen telo zgrajena de- cembra letos. Od stare šole so ostali tako rekoč le zidovi. Šolska površina se je povečala kar za 140 odstotkov, kabinet pa za 120. Gradbena oziroma preurejevalna dela so veljala 240 milijonov starih dinarjev, od tega pa so 150 milijonov starih dinarjev že prispevali občani in delovne organizacije s samoprispevkom. Šolo bodo odprli v nedeljo dopoldne ob 10. uri. Prosvet-. ni delavci v radovljiški obči-' ni pravijo, da bo to ena ! najmodernejših oziroma so-: dobnih šol na Gorenjskem. A. Z. Loka. Nova cesta je velikega pomena za to dolino, posebej še za njeno gospodarstvo in turizem, saj je sedaj vožnja do Železnikov zelo prijetna in hitrejša. Ta teden pa so ekipe delavcev kranjskega cestnega podjetja že začele asfaltirati cesto v Poljanski dolini. Najprej so se lotili odseka med Trebijo in Selom pri Zireh, ki je bil še edini makadamski odsek med Zirmi in Škof-jo Loko. Ko bodo tu dela končali, bodo začeli polagati asfalt preti Škof j i Loki. Vsa pripravljalna dela so opravili že prej in če bo le mogoče, jo bodo uredili že do 29. novembra. Upajo, da ne bodo imeli takih težav z vremenom kot pri asfaltiranju ceste v Selško dolino, saj so predvidevali da bo urejena že v začetku avgusta. Tako pa so jo lahko dokončno asfaltirali šele prejšnji teden. S. Z. v Kranju gre h kraju. Jutri <™?c''a> ™ s|„vesnoStl pa se športniki. - Foto: F. Perdan UIUlI!ll!!!!,llll,ll"inillllllilllUIIII||||||MIIIUIIIIIIIM Javne tribune 0 ustavnih spremembah -i---ji. «, Javni razpravi o ustavnih ^emembah so se te dni pri-tudi v tržiški občini, ri, so že v torek za podlag mesta Trž»č pripravili lavno tribuno --viUJUH najosnovnejš Ustav, na kateri je _se spremembe -e razložil član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Ernest Petrič. Podobna javna tribuna je bila tudi v četrtek zvečer v Križah pri Tržiču, danes pa bodo Javne tribune o ustavnih spremembah še v Soben jah. Podi j u-belju, Kovorju, Seničnem in v Brezjah. Na vseh teh javnih tribunah so ali pa še bodo občani tržiške občine obravnavali tudi naloge socialistične zveze pri utrjevanju vseljudske obrambe, dotaknili pa se bodo tudi razvoja dogodkov na Češkoslovaškem. vg j. -Fo,o: F-PcrdaB [prodaja7 opreme na bledu I V ZGORNJIH PROSTORIH KAZINE U G O D E IM zavese tapisom preproge obloge za pod posteljno perilo spalnice dnevne sobe fotelji, jogiji kavči, pol kavči posamezne omare od 5. do 31. 10. 1968 vsak dan tudi ob nedeljah od 10. do 18. ure IM A K U P sesalci pralni stroji svetlobna telesa peči in štedilniki murlia i r s c f Dviganje nacionalne zavesti Ena izmed osrednjih nalog organizacij združenj borcev V okviru stalnega sodelovanja so se predstavniki občinskih odborov združenj borcev NOB gorenjskih občin sestali v četrtek v Kranju in se pomenili o aktualnih nalogah te organizacije nasploh ter o muzejski dejavnosti. Letos so bile vrste borčevskih organizacij dokaj živahne. Razne obletnice ustanovitve posameznih partizanskih enot, slavnosti ob podeljevanju domicilov in podobno, vse to je zajelo domala vse občine in organizacije. Zadovoljstvo borcev pa Uudi želje prebivalstva nasploh pa dokazuje, da so take prireditve zaželene in zlasti v sedanjem času »tudi z.do potrebne. Kot so menili, bi ka zalo še organizirati take in podobne prireditve, ki so lahko močno orežje za dviganje nacionalne zavesti. — Sem lahko sodijo razna srečanja starih predvojnih komunistov, nosilcev partizanske sporni niče, aktivistov, kurirjev in drugih sodelavcev v zaledju za časa NOB, ki ob dosedanjih prireditvah in domicilih v glavnem niso prišli na vrsto. Prav tako naj bi borci skupno z vsemi družbenimi organizacijami dajali več poudarka raznim krajevnim praznikom, zgodovinskim dohodkom, obletnicam in podobno. Čeprav so za to dejavnost potrebna določena sredstva, so vendar menili, da to ne bi smela biti ovira. Osnova za pogovor o muzejski dejavnosti je bilo poročilo z obiska vseh oddelkov NOB pri raznih muzejih na tem območju. Glavna ugotovitev je bila, da so povsod opravili veliko delo v zbiranju gradiva o naši revolucionarni preteklosti. Toda delo je obstalo, ker skoraj nikjer ni ustreznega kadra, zlasti ne kustosov, ni prostorov in podobno. Te težave so v Kamniku, v Tržiču, pa tudi na Jesenicah, v Radovljici in delno tudi v Kranju, čeprav je tu še največ narejenega. V pogovoru o teh težavah je prišla na površje misel o večjem sodelovan ju. To bi lahko bilo že v sodelovanju ustreznega, sposobnega ka dra, še voč pa v izmenjavi ustreznega gradiva in podobno. Izražena jc namreč bila tudi težnja, da bi posamezni muzeji dali večji poudarek določeni tematiki, ki je za njihovo območje najbolj značilna. Za prvo delavsko gibanje in revolucionarno prebujanje na območju Gorenjske so najznačilnejše Jesenice z močnim proletariatom. Zaradi tega naj bi tam prav to še posebej upoštevali in ob sodelovanju z drugimi muzeji z ustreznimi zamenjavami dobili gradivo in dokumentacijo tudi iz drugih muzejev. Podobno bi se lahko opredelili tudi drugi muzeji. Doslej je samo muzej v Begunjah izrazit z dokumentacijo o zaporih. To so seveda le zamisli, želje, ki so lahko dobre, lahko ne, vsekakor pa vredne na- daljnjega razmišljanja. Zato so se domenili, da bodo kot pobudniki v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju sklicali predstavnike vseh muzejev, kustose in predstavnike ZZB. Dogovorili naj bi se o ustreznem sodelovanju, in, kar je bilo še posebej poudarjeno, sprejeli dolgoročni načrt o muzejski dejavnosti ter z njim zatem prek predstavnikov občinskih skupščin zahtevali ustrezno pomoč. K. Makuc Pred referendumom Nekaj let nazaj referenduma kot eno izmed oblik naše samoupravne prakse skoraj nismo poznali. Te samoupravne pravice se občani, delovne organizacije in družbenopolitične skupnosti skoraj niso posluževali. V letih izgrajevanja ekonomske moči naše države in ožjih družbenopolitičnih skupnosti skoraj ni bilo ♦ potrebe po njem. Z uveljavitvijo gospodarske in družbene reforme in nadaljnjim razvijanjem ter izpopolnjevanjem naše samoupravne in družbene prakse pa je uveljavljanje te pravice postajalo vse bolj živo. Dobra štiri leta so minila, ko je bil prvič storjen takšen korak. Prebivalci kia niske občine, ki so pred kratkim slavili popoln uspeh ob izgradnji šolskih poslopij, se tega naibrž še dobro soomi-njajo. Takrat so se na referendumu odločih' za samoprispevek. Takrat je bilo tudi precej mnenj o upravičenosti tega koraka. Vztrajnost in praksa sta potem potrdila pravilnost takratne odločitve. Se več. Temu Egle-du so sledili tudi drugod. Tako so se kmalu pojavili krajevni referendumi o samoprispevkih. Tudi v drugih občinah so sc odločili za to obliko. Tako se danes ta občinski dogovor že izvaja v radovljiški in škofjeloški občini. O niem razpravljajo tudi v tižiški. In še bi lahko Oaitevali. Mimogrede povejmo le to. da bodo prav jutri v radovljiški občini izpolnili prvi dol takšnega dogovora, ko bodo odprli preurejeno šolo na Lipnici. Skratka, praksa je potrdila teorijo in pokazalo se je, da je demokratičan družbeni dogovor najbolj pravilna pot v izgradnji d' nt>»kratk nega socializma. Podobno kot do sedaj že marsikje bo jutri tudi v Stražišču in okoliških krajih. Pri vsaki enoti GORENJ s KE kreditne banke je C
. NAMA Škof ja Loka škofi a loka blagovnica MHSMB škoSja loka Kakšen naj bo Spodnji Plavž Kmetijski strokovnjaki Gorenjske so skupaj z nekaterimi drugimi povabljenimi gosti pred nedavnim v Kranju razpravljali o ukrepih za nadaljnji razvoj kmetijstva pri nas, posebna komisija pa je potem na osnovi živahne razprave formulirala Predloge k osnutku stališč, sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji in jih poslala republiški skupščini. V razgovoru z ing. Markom Glažarjem. direktorjem obrata Kmetijstvo K2K Kranj, smo zvedeli, da gorenjski kmetijski strokovnjaki v celoti sprejemajo osnutek skupščinskih stališč o kmetijstvu, vendar za končno razpravo na republiškem in gospodarskem zboru skupščine SRS podajajo še nekaj dodatnih predlogov in misli a namenom, da bi pri nas tako uredili agrarno politiko, da bi tudi kmetijstvo dobilo svojo pravo vlogo gospodarstvu "darjajo, da našem Predvsem po-. je kmetijstvo gospodarska panoga, ki deluje v drugačnih razmerah kot druge more biti :troke, zato ne povsem enako- vredno drugim panogam, npr industriji. To zahteva drugačno razmerje družbe do kmetijstva. Kmetijstvo je in bo ostalo »tovarna brez strehe«, ki dela z lahko pokvarljivim blagom. Kot povsod drugje po svetu ga je tudi Pri nas treba postaviti na tako---x tako mesto v celotnem gospodarstvu, da bodo delovni ljudje videli tudi v njem Svojo perspektivo in da bo imela družba od njega člm-večjo korist. To je tudi izključni namen predlogov in zahtev, ki so se izoblikovale na nedavnem sestanku v Kranju. Na prvem mestu gorenjski kmetijski strokovnjaki zahtevajo, da je treba ustaliti premije za kmetijsko proizvode, ker bo proizvajalec le s tem dobil garancijo za perspektivnost svoje proizvod- ... Namen premij je usta-"tev določene kmetijske stro- nje litt w». ,----------""j......j — 5~J *e s tem bo mog ote odpraviti nihanja pridelovanja ™ ponudbe na trgu. Nadalje j Poudariaio da m«r3 arjajo, da se morajo družbene dajatve v kmetijstvu ustrezno zmanjšati in biti enake ne glede na s°k' tor lastništva. Ukine naj se vodni prispevek, zvezni in republiški prometni davek na stroje, cestna taksa za gorivo za traktorje, uredi naj "e plačevanje amortizacije hladno z zakonom o sred-^vth gospodarskih organizacij. Dovoliti Je treba usklajevanje proizvodnih in prodajnih cen tudi tam, kjer je še v veljavi družbena kontrola nad cenami. Zelo pomembni sta zahtevi, da je treba začeti z revizijo zakona o zemljiškem maksimumu in da je treba dedni zakon tako spremeniti, da bo preprečena nadaljnja drobitev kmetij. Dosedanji razvoj i kmetijske mehanizacije je namreč v znatni meri onemogočil gospodarno poslovanje pri obstoječi velikosti družinskih kmetij, to pa je odpravilo tiste dejavnike, ki so narekovali takoj po vojni izdajo zakona o agrarnem maksimumu. Na Gorenjskem predlagajo, naj se to ustavno določilo za kmete razveljavi, omejitev za nekmete pa naj se ublaži. Hkrati s tem je treba pričeti s komasacijo, to je združevanjem oz. zaokroževanjem raztresenih zemljišč privatnih kmetov zaradi lažje obdelave, nadaljuje pa naj se z arondacijo zemljišč družbenih posestev. Poudarjajo tudi, da je za gradnje treba uporabljati le slabša zemljišča. Zakon o gozdovih naj se po predlogih s kranjskega sestanka spremeni tako, da bo gozdarska služba nadzirala strokovno izkoriščanje in nego gozdov, sicer pa naj za les in druge gozdne izdelke prav tako kot za kmetijske pridelke velja zakon o blagovnem prometu. Nadalje poudarjajo, naj v sklad za socialno zavarovanje kmetov plačujejo prispevke vsi lastniki zemljišč in ne le kmetje. Prav tako menijo, da udeležba kmetov v predstavniških organih ni zadostna in da je treba za ustrey.no in uspešno politiko družbe do kmetijstva spet ustanoviti sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu SR Slovenije. Družba mora prevzeti tudi skrb za šolanje kmetijskih proizvajalcev in spet vzpostaviti kmetijske strokovne službe. delki, obdavčen tako, da bo tudi kmetijstvo dobilo nazaj del tako akumuliranih sredstev. Ustale naj se tudi davčne obveznosti kmetov. Prj obračunu dohodka se morajo od dohodka od.šteti stroški naložb, ki jih kmet vlaga v proizvodnjo po načrtih strokovne službe, in stroški za šolanje kmetijskih kadrov. Na nedavnem sestanku so govorili tudi o zahtevi po programiranju in potrošnji investicijskih sredstev predvsem v predelovalne obrate. Prav gotovo namreč ni gospodarno, da se skoraj istočasno gradijo predelovalnice mesa v petih gorenjskih mestih (Kranj, Jesenice. Tržič, i Radovljica, Skofja Loka). Republiški in gospodarski zbor skupščine SRS bosta v kratkem ponovno razpravljala o nadaljnjem razvoju in problematiki kmetijstva v Sloveniji. Gorenjski kmetijski strokovnjaki pričakujejo, da bodo pri tem upoštevani tudi njihovi predlogi. -at V hodniku občinske skupščine na Jesenicah je te dni razstavljena maketa bodoče ureditve Centra na Spodnjem Plavžu na Jesenicah. Lokacija centra na Spodnjem Plavžu je bila določena že z zazidavo stanovanjskega naselja. Tod je namreč po vojni zraslo veliko naselje s prek 2000 stanovalci. Toda stanovanjska poslopja so hitreje rastla kot objekti splošnega družbenega pomena. Zato je občinska skupščina naročila podrobno obdelavo centra na tem prostoru. Ureditev centra naj zajame trgovske lokale trg. podjetja Rož-ce, mesarijo, prodajni lokal z neodrejeno funkcijo, restavracijo z bifejem, brivsko-fri-zerski salon, dva stanovanjska stolpiča in dvorano za priredittve. Kritične pripombe na projekt centra sta doslej dala šele dva občana. Po mnenju le teh je projektant pozabil na otroke — stanovalce v bližnji okolici. Kje bodo otroci imeli svoj življenjski prostor za igro in otroško razvedrilo? se sprašuje občan. »Ne zdi se mi pametno, da se je najprej zgradil gostinski lokal (ali ni že dovolj gostiln?) v tako neposredni bližini stanovanjskih blokov.« Ne vidim potrebe, da se avtobusno postajališče premakne nasproti stanovanjskih blokov na Titovi cesti 75. Avtor projekta spet verjetno ni mislil na stanovalce. Neprestano brnenje avtobusov, zavor, hrup, izpušni plini, to naj bodo blagodejni učinki za dobro počutje občanov? Kaže, da je avtor projekta pozabil na precej stvari, če drži, da vse kar delamo, delamo za ljudi.« Vsekakor bi kazalo, da tudi drugi občani povedo svoje mnenje, še je čas, da vplivajo na ureditev okolice, v kateri živijo. J. Vidic Gorenjski kmetijski strokovnjaki zahtevajo tudi, naj bo ostanek dohodka tistih gospodarskih organizacij, kL se ukvarjajo s predelavo M s trgovino s kmetijskimi P"- Komisija za sklepanje delovnih razmerij TRIO tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič 1. delovno mesto razpisuje o čevljarskega tehnika tehnološke priprave dela Pogoji: poznavanje tehnološkega postopka podplat-ne izdelave z najmanj dvoletno prakso. 2. delovno mesto čevljarskega tehnika za mojstra izmene Pogoji: poznavanje tehnološkega postopka podplat-ne izdelave z najmanj triletno prakso. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Podjetje nima zagotovljenih stanovanj. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. S Pogin rib povzročil cianid V zadnji številki Glasa smo poročali o množičnem poginu rib v potoku Lipnica. Po prvih preiskavah so pri Zavodu za ribištvo v Ljubljani, kamor so poslali v preiskavo nekaj poginulih rib, ugotovili, da so bile ribe zastrupljene s cianidom. Zastrupitev je povzročila odplaka iz tovarne Iskra, obrat Lipnica. Cianid tovarna uporablja pri šesta vi svojih kemikalij za galvaniko. Škoda še ni dokončno ocenjena, ven dar menijo, da znaša več milijonov. - sz iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiimii i V TRGOVINI Mojca V KRANJU SMO ZNIŽALI CENE OTROŠKI KONFEKCIJI IN PLETENINAM DO 40°/„ Cenjenim potrošnikom se priporočamo za obisk Trgovina je odprta NON - STOP od 7. do 19. ure miimiiiiiiimmiimiiiiimMmiiiiiiHiiMMMiii naj ife svetila reproge Rustika Med napisi na stekleni steni ob vhodu v škofjeloško NAMO, ki kupca opozarjajo, kaj je mogoče dobiti v posameznih paviljonih, sta tudi »lahka elektrika« in »akustika«. Kaj je to? Človek bi utegnil sklepati, da prodajajo v trgovini elektriko na kilograme in akustiko na kubične metre. Treba se jc potruditi v stavbo, preden spoznaš, da s prvim mislijo manjše električne stroje, z drugim pa radijske in televizijske aparate, gramofone ter drugo. — Foto: F. Perdan Kaj so v letošnjem poletju zaplenili cariniki? Različni so motivi potovanj turistov. Nekdo želi spoznati tuje kraje in ljudi, drugi gre na obisk k znancem in sorodnikom, nekateri pa iz koristi. Med slednje vsekakor spadajo tihotapci. So tudi taki, ki jim je to poklic. Tveganje je njihovo zadovoljstvo, seveda, če uspejo. Cariniki so na mejnih prehodih na Gorenjskem v letošnjem poletju med drugim odvzeli: Pri nekem Grku so našli kar 2500 kravat in 100 šalov. Poleg odvzema blaga je bil še kaznovan s 6 ki obdelujejo zemljo onstran meje. Tudi otava je tam. Pa je nekemu Ratečanu prišlo na misel, da bi se dalo v otavo tudi kaj skriti in pripeljati prek meje. Na italijanski strani je naložil voz otave, v otavo pa skril material, ki ga je potreboval pri zidavi hiše. Poteg okovja je imel v otavi skritih tudi štiri samokolnice, ki so cenejše v Italiji kot pri nas. Drugi Ratečan pa je v Otavo skril pralni stroj. Nesreča je bila v temt da je carinik »iz radovednosti" porinil v otavo jekle>io palico in pri tem »na žalost« ugotovil, da je otava trda. Poleg odvzema blaga sta bila oba Ratcčana kaznovana z denarno kaznijo, ki presega vrednost tiliotapskega blaga. Kaj hočemo, vsaka šola nekaj stane. J. Vidic Sindikalne športne igre V okviru sindikalnih športnih iger bodo prihodnji teden le tekmovanja v malem nogometu. Na športnem stadionu v Kranju se bodo v sredo pomorile ekipe Standarda, Iskre II, Elektra, IBI, Projekta in I»uškarne. Prihodnjo soboto pa M bodo pom«-rile mM pe Iskre I, Exo-terma I, Kovinarja, Kovinskega podjetja, LIK in Elek-tra. Ko se je pred dnevi sestala komisija za potek in pripravo sindikalnih športnih iger, so ugotovili, da vsa tekmovanja v rodu potekajo. Na začetku je bilo sicer nekaj težav z organizacijo, vendar pa so jih kmalu odpravili. Ko pa so govorili, katera ekipa je bila do sedaj najboljša, so ugotovili, da bi se vse <1|,lll,fls Novost v svetovni kozmetiki ga bij'S sprajf = i I ne masti in ne lepi las I se razčesuje brez težav 1 utrjuje in da lep sijaj pričeski Po licenci gaby's FLYNN COSMETIK ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja LEK iiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LJUBLJANA muuiMi!«'""1111"1"* Komisija za volitve in imenovanja skupščine OBČINE TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto VODJE ORGANA DAVČNE SLUŽBE Pogoji: Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri z 2-letno prakso — višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri s 5-letno prakso. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Tržič !5 dni pQ objavi razpisa. Razvita izvenšolska dejavnost v Tržiču STANOVANJSKO PODJETJE RADOVLJICA popravlja razpis za javni natečaj za prodajo stanovanjskih hiš, ki je bil objavljen v »Glasu« dne 7/9 1968. Izvzame se iz prodaje hiša na Bledu — Grajska cesta 32, navedena v razpisu pod št. 2. STANOVANJSKO PODJETJE RADOVLJICA Na tržiških osnovnih šolah že nekaj let ugotavljajo živahno izvenšolsko dejavnost učencev. Tako na osnovnih šolah v Križah, osnovni šoli heroja Grajzerja in heroja Bračiča že nekaj časa delujejo matematični krožki, v zadnjem šolskem letu pa se je število krožkov še povečalo. Na osnovni šoli heroja Grajzerja imajo sedaj poleg matematičnega še krožek za slovenski jezik, biološki in vreme-noslovski krožek. Na Brači-čevi šoli je bil letos izredno delaven literarni krožek, saj so njegovi člani izdali dve številki šolskega lista Stezice. Med tehničnimi krožki sta najbolj razvita modelarski in fotografski krožek. Mladi fotografi so sodelovali na nedavnem tekmovanju vseh gorenjskih šol v Škof j i Loki, medtem ko so mladi tehniki dosegli nekaj uspehov tudi v zveznem merilu. Na zveznem tekmovanju mladih tehnikov in na razstavi v Plevlju v Crni gori so modelarji z osnovne šole Križe dobili srebrno in bronasto medaljo, medtem ko je ekipa radioamaterjev iz osnovne šole heroja Bračiča dobila bronasto medaljo. Učenci osemletk v tržiški občini pa se posvečajo precej tudi športu in med športnimi sekcijami na vseh šolah je največ zanimanja za rokomet, lahko atletiko in smu- čanje. Razen na šolskih in občinskih tekmovanjih so predstavniki tržiških osnovnih šol sodelovali tudi na večjih tekmovanjih na Gorenjskem in dosegli več prvih mest ali pa so bili med boljšimi. Ravno to zanimanje za nekatere športne panoge je dalo več nadarjenih tekmovalcev, ki predstavljajo do- ber naraščaj za društva in njihove sekcije. Poleg raznih krožkov in športnih sekcij posameznih osnovnih šol pa na vseh šolah deluje tudi pionirska in mladinska organizacija ter podmladki RK, medtem ko je nekaj učencev tudi v mladinskih odsekih posameznih društev. vig Tržiške »Karavanke« spet vadijo V začetku tega meseca so člani tržiške folklorne skupine »Karavanke« spet začeli z rednimi vajami. Folklorna skupina, ki se je letos predstavila občinstvu po Gorenjski in tudi v francoskem mestu Sainte Marie aux Mineš, ima sedaj tudi nekaj novih članov. Tako se je njeno število od prejinjih desetih parov povečalo na 16. Na vajah, te so dvakrat tedensko zvečer, se marljivo pripravljajo na prihodnje nastope. In en nastop bodo imeli že ta mesec, ko bodo v Celovcu v domu sindikatov nastopili za jugoslovanske delavce, ki delajo v Avstriji. Svoj dosedanji program — sestavljali so ga plesi z Gorenjske, Prckmurja, Slavonije, Istre, Srbije, Šobsko oro s Kosmeta in Groteska — bodo obogatili še s koroškimi plesi, bunjevačkim kolom in še nekaterimi plesi jugoslovanskih narodov. Omenili smo že nastop v francoskem mestu Ste Marie aux Mineš in nekaterih bližnjih krajih v Alzaciji. Tokratna turneja je Tržičanom prinesla lepe možnosti, da drugo leto, predvidoma v juliju, nastopajo v francoskih letoviških mestih. Na to' turnejo, trajala naj bi tri tedne, pa se ne pripravljajo samo po izvedbeni plati narodnih plesov, temveč posvečajo veliko pozornosti tudi propagiranju svoje skupine. Tako bodo v kratkem dotiskane barvne razglednice folklorne skupine »Karavanke«, pripravljeni so že diapozitivi o posameznih plesih in program v več tujih jezikih. Ce pa bodo finančna sredstva dopuščala, bodo natisnili še več plakatov. In ko že pišemo o tržiški folklorni skupini in o njenih načrtih za bližnjo sezono, ne moremo mimo razveseljivega dejstva. To pa je v odločitvi mladih tržiških plesalcev, da denar s samostojnega nastopa februarja prihodnje leto v Tržiču namenijo za gradnjo spomenika NOV v Tržiču. Vili G. Pri Državni založbi Slovenije je izšla prva knjiga Krajevnega leksikona Slovenije i KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE je v celoti zasnovan v treh knjigah, ki bodo vsebovale vse zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, kulturnoprosvetne in političnoupravne Podatke posameznih slovenskih občin, nato pa še opise posameznih krajev in zaselkov po abecednem redu. PRVA KNJIGA, ki je zdaj izšla, zajema opise naslednjih občin ln hkrati tudi vse kraje, ki sodijo v njihovo upravno regijo: Ajdovščina, Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Koper, Kranj, Logatec, Nova Gorica, Piran, Postojna, Radovljica, Sežana, škofja Loka, Tolmin, Tržič in Vrhnika. Krajevni leksikon Slovenije Je potemtakem zemljepisno, zgodovinsko, gospodarsko, kul-turnoprosvetno in političnoupravno tako celovito in izčrpno obdelan, da bo zanesljiv in nepogrešljiv informator: občinam, krajevnim uradom, vodstvom političnih organizacij, gospodarskim podjetjem, turističnim agencijam, obrtnim in gostinskim podjetjem, kulturnim in znanstvenim ustanovam, šolam, redakcijam dnevnega in periodičnega tiska, javnim in znanstvenim delavcem — skratka vsem, ki kakorkoli sodelujejo v našem upravnem, političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Zanimiv bo tudi za vse občane, saj bodo našli v njem prenekatero zanimivost iz svojega domačega kraja in bližnje okolice. Urednika Krajevnega leksikona Slovenije: dr. Roman Savnik in prof. France Planina. PRVA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ima 488 strani velikega formata in 14 geografskih prilog. Vezana je v polusnje in velja 120 N din. Dobite jo v vseh knjigarnah. Naročila sprejema tudi uprava DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica Bodočnost je v turizmu S cesto Bled—Bohinj se je prižgala zelena luč tudi v drugih smereh Od Studorja od Stare Fužine, od Soteske do Ukanca ležijo naselja, ki so združena v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica. V Bohinjski Bistrici, Nemškem rovLu, Nom-lju, Kamni Gorici, Brodu, Bitnjah, Žlanu, Stari Fužini se je včasih drugače živelo kot danes. Menda so se v teh krajih ljudje precej ukvarjali s kmetijstvom, s pašo, z urejanjem hudournikov. Kar je bilo redno zaposlenih, so bili le pri železnici in v železarni. To sicer ne pomeni, da v ta lepi gorenjski kot ni zašel tudi kakšen turist, kot temu danes pravimo. Vendar pa to ni motilo utirjenega življenja, navad in dela. Čeprav nekateri menijo, da povojna delovna živahnost in hiter razvoj nista toliko vplivala na odročne kraje, tega v celoti ne moremo trditi za Bohinjsko Bistrico in naselja okrog nje. Tudi tod je delovni polet, dokaj hitro zajel spreminjajoče se življenje. Morda je bil ta razvoj res malo počasnejši kot sicer, vendar pa se človeku, ko opazuje te kraje, nehote zazdi, da se ravno sedaj razvijajo. Po nepopolnih in skopih podatkih, ki smo jih uspeli dobiti, je danes v Bohinjski Bistrici le še okrog pet takšnih kmetij, kjer ljudem to delo pomeni edini zaslužek oziroma vir življenja. Med okrog 3500 prebivalci, kolikor jih danes šteje krajevna skupnost Bohinjska Bistrica, je kar precej zaposlenih v železarni na Jesenicah, v LIP Bled, v nekaterih službah v teh krajih in hotelih. Veliko se jih na delo vozi tudi na Bled in še dlje. Precej pa se jih ukvarja s turizmom, vendar le-tem to ni edini vir dohodka. Danes imajo v Bohinjski Bistrici, ki je tudi center tega področja, kulMumi dom, kino, pošto, postajo milice, krajevni urad, podružnico zavoda za zaposlovanje delavcev, šolo (ki je kar v dveh stavbah), tri gostilne oziroma gostinske obrate, šest trgovini, zdravstveni dom pa še bi lahko naštevali. Vendar prebivalci s prostori za kulturno življenje niso kaj prida zadovoljna. Res se čez leto zvrsti kar precej najrazličnejših kulturnih dogodkov oziroma prireditev, za katere še posebno skrbi domača folklorna skupina, vendar pa so prostori premajhni. Se bolj pa si vsi želijo nove šole. »Res je, da imamo dve šoli (dve poslopji), vendar pa težko čakamo na nove prostore, za katerih gradnjo smo se odločili s samoprispevkom,« pravijo danes. In še nekaj je, za kar si ljudje le posebno prizadevajo. To je turizem. V zadnjih letih so preuredili preneka- tero poslopje in naredili turistične sobe. Tudi kredite so dobili za to, in prav danes v Bohinjski Bistrici (nad tune-nelom, kakor pravijo temu kraju) rastejo nove stavbe. Tod bo zraslo novo naselje. Težko so čakali tudi novo cesto. Sedaj, ko je tik pred otvoritvijo, si od nje veliko obetajo. Nedvomno bo precej prispevala, da bo Bohinj z okolico hitreje postal enakovreden Bledu, kot je to zapisano oziroma zamišljeno v radovljiški občini. Čeprav nas lepote Gorenj- Omenili smo že problem zaposlitve, če o slednji še enkrat spregovorimo, moramo zapisati, da smo pred dnevi Bohinjs.ko Bistrico obiskali pravzaprav zaradi nove trgovine, ki jo je letos 27. aprila tod odprlo Trgovsko podjetje Špecerija Bled. Prav nova trgovina je v zadnjem času precej spremenila krajevno podobo. Pred tem sta v Bistrici sicer bili že dve trgovini, vendar pa se je že pokazalo, da je bila potrebna tudi moderna samopostrežna trgovina z bifejem. Na za- ske silijo k temu. da zadnja \ četku so nokateri sicer h leta vse bol] razmisliuiemo o turizmu, pa nas je vseeno zanimalo, zakaj prav v teh krajih toliko pričakujejo od njega. Hitro smo izvedeli, Tako kot v zadnjem času marsikje, tudi v teh krajih občutijo pomanjkanje delovnih mest. Posebno mlada dekleta težko dobijo zaposlitev. Čeprav menijo, da turizem ne bo mogel v celoti rešiti tega vprašanja in bo treba razviti tudi nekatere druge dejavnosti, pa so prepričani, da bo to precej prispevalo k rešitvi brezposelnosti. Zadnja leta se je turizem razvil predvsem v Ribičevem lazu in Stari Fužini. Veliko pa si obetajo od programa razvoja turizma na tem področju; predvsem od žičnice na K oblo in nadaljnjega sistema žičnic, ki je predviden. Vendar pa prebivalci pravijo, da v okviru turizma ne bo treba rešiti le teh vprašanj. Poskrbeti bo treba tudi za nekatere druge dejavnosti, ki sodijo k temu. Tako tudi za zdravstveno službo, s katero trenutno niso nič kaj zadovoljni. Zdaj je le on zobozdravnik za okrog 5200 ljudi. To pa velikokrat tod tudi turizmu ni najbolj v prid. Razen tega so tu še ceste, mostovi ter sama ureditev kraja. Letos je sicer krajevna skupnost priredila akcijo za olepšavo naselij, vendar brez denarja le ni mogoče vsega urediti. Drug tak primer, ki na prvi pogled sicer ni tako hud in težak, vendar pa dokaj pomemben za turistični kraj, je javno stranišče. V Bohinju je med letom precej prireditev, žal pa človek včasih to nujno potrebo težko opravi drugje kot nekje za bližnjim grmom. S pošto so domačini še kar zadovoljni, čeprav menijo, da bi bilo ttidi tiu treba še marsikaj naredili. Skratka razen komunalnih problemov, ki jih bo treba postopoma urejevati, bo na tem področju treba urediti še vrsto drugih dejavnosti da se bo uresničila želja in hkrati tudi potreba prebivalcev. kančkom nezaupanja gledali nanjo, vendar pa so nekajmesečni rezultati ovrgli te skrbi. S prometom so v trgovini zadovoljni, saj so med poletno sezono imeli okrog 18 do 20 milijonov starih dinarjev prometa na mesec. Nova trgovina bo posredno pripomogla, da se bo povečalo tudi število zaposlenih v Bohinjski Bistrici. Skupna investicija podjetja Špecerije in Modna oblačila Ljubljana bo omogočila, da se bo v prostorih nad trgovino zaposlilo precej žensk. Nekaj leteli trenutno že dela v za silo urejeni stavbi. Razen tega pa je prostor pred trgovino in ob spomeniku tudi sicer lepo urejen, še lepši pa bo, ko bodo okolico tudi asfaltirali. Pričakujejo, da bodo ta dela gotova takoj, ko bo končana ceste. gradnja bohinjske Čeprav smo se le za h]P ustavili v Bohinjski Bistrici, smo vseeno lahko ugotovili, da se le-ta in sosednji kraji hitro spreminjajo in razvijajo, še lepši in spodbud-nejši pa so načrti za to področje. In če tudi bo z* uresničevanje le-teh potrebnega precej denarja, kaže, da se bo njihovo uresničevanje kmalu premaknilo. Res Je sicer, da se nekatere stvari rade precej zavlečejo, vendar pa so prvi koraki k novi po dobi že narejeni. S cesto Bled—Bohinj pa se bo postopoma prižgala zelena luC razvoja tudi v drugih smereh. A. žalar Plinska peč hlPTll CATALITI Elektrotehniško potljet je Skotja Loka telefon: h. c. 85-266 — prodaja: 85-383 telegram: ELRA Skotja Loka Prva na našem trziscu PORABA PLINA BUTAN ALI PROPAN: max. 200 gr/h . . . 2500 cal h min. 145gr/h . . . 1780 cal, h NOVI IZDELEK ELRE, škofja Loka % plin izgoreva brez plamenov zaradi katalizatorja % ni nevarnosti za zastrupljanje zraka 9 ne suši zraka # ne potrebuje odvoda v dimnik 0 peč jc prenosljiva O plinsko bombo spravite vanjo % dimenzije: 42 x 48 x 81 % teža: brez bombe 16 kg DVOLETNA GARANCIJA Po ugodni ceni že v tej sezoni na našem tržišču Ot no ;tn'> > cesti Staneta Žagarja v Radovljici Veletrgovina živila iz Kranja gradi novo samopos' > trgovino z bifejem. V njej bo tudi prodajalna mesa. Zvedeli smo, da bo trgovina ouP že konec prihodnjega meseca. — Foto: F. Perdan «k^°KiStreŽna tr8ovina špecerije Bled v Bohinjski Bistrici je bogato založena s špecerij-Jr™ blagom, konfekcijo in gospodinjskimi potrebščinami. Nedvomno je to ena najmodernej-"govin v bohinjskem kotu. — Foto: F. Perdan Bis?°h,n^Ski Bistrici> nad tunelom pravijo prebivalci temu delu, raste novo naselje. Tako se nca Postopoma razvija v sodobno turistično naselje. — Foto: F. Perdan NOGE VELIKANA OSKAR TOTAL (kakovostni in lepi rdeči predposteljniki, ki pa lahko služijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Elizabeta Rošt, Podvinci; Terezija škrabl, Sp. Selnica; Marija Hudovernik, Paka; Katarina Zojko, Žetale; Matilda Podgoršek, Maribor; Slavka Uranc, Slov. Gradec; Marija Berghaus, Hotinja vas; Anica črešnar, Jan-ževa gora; Terezija Bračko, Kozjak; Mira Viden-šek, Kavče; Frančiška Paradiš, Ložnica; Marija Petrovič, Pacinje; Jožefa Škapin, Jakovce KOLEKCIJE IZDELKOV TOVARNE ZLATOROG prejmejo: Jelica Vimpol-šek, Cirkovce; Irena Morgan, Razguri; Avguština Ornik, Maribor; Marija Karba, Sp. Selnica; Zinka Zupane, Gotovi je; Vera Kugler, Pirešica; Zinka Bratušek, Maribor; SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ GORENJE PS-603 pa je prejela Marija Eling, Zg. Bitnje 99, Žabnica pri Kranju. VELIKAN DETERGENTI NAGRAJUJ »Mama, jaz sem pa neka] našla ...!« Bil je kupon za superavto-matski pralni stroj gorenje«; Vsekakor presenetljivo odkritje, ki pa ni sprožilo eksplozije veselja. Elingovi so bili pač prepričani, da jim oskarjev kupon daje samo pravico do udeležbe pri žrebanju. V resnici pa pomeni dobitek! Zato ob štedilniku v skromni kuhinji stare pritlične hišice stoji zdaj najsodobnejši pralni stroj. Stoji in čaka — na vodo! »Štiri hčerkice imam in z možem ne bova mogla čakati na dograditev nove hišice z vodovodom. Cev bomo čimprej speljali v kuhinjo. Veliko pranje je ob mirujovera stroju že prav mučno . . .'« Sedemindvajsetletna nagra-i jenka Elingova si je za pomočnika izbrala oskarja tedaj, ko še ni bil total niti velikan. »Redno ga kupujem tri leta — po deset zavitkov mesečno. In še ga bom! V hišo mi je pripeljal stroj, opral pa mi je že tudi moževo srajco, ki so jo hčerkice tako zamazale z napolitankami, da sem skoraj obupala, ko jo z vrsto drugih sredstev nisem uspela očistiti.« Gospodinja Elingova je naposled povedala, da bo ostala zvesta hiši Zlatorog. V stroju ji bo namreč pral oskarjev sposobnejši brat mixal. VELIKAN med detergenti PA NADALJUJE SVOJ POHOD PO SLOVENIJI. ZATO DOBRO POGLEJTE V ZAVITEK, MORDA JE PRAV V VAŠEM NAGRADNI KUPON! Na Bledu so odprli razstavo sodobna slovenska umetnost 7ila Bled odprla za javnost V slovenski kulturni javnosti smo pred dnevi zabeležil; pomemben kulturni dogodek: doslej nedostopno VILO BLED so izročili javnosti in to izrecno za kulturne namene, razstave, komorne glasbene in gledališke prireditve, literarne večere in podobno. Ni še davno tega, ko so obvestili javnost, da bo ta eminentna stavba postala novo žarišče kulturnega dogajanja, in že se je napoved tudi uresničila: minuli petek, 13. septembra, so odprli v VILI BLED razstavo sodobne slovenske umetnosti. Na otvoritvi je sodeloval orkester ljubljanske Opere s solistko Nado Vidmarjevo in baletnim ansamblom. Podpredsed-sednik izvršnega sveta dr. France Hočevar in direktor moderne galerije dr. Zoran Kržišnik sta ocenila pomen dogodka ter v obrisih razgrnila pred javnost namen in funkcijo, kakršno bo imela nova galerija v vili Bled. Znano je, da je vila Bled, ki jo je upravljal izvršni svet SRS, služila za reprezentančne namene, za sprejeme in protokol. Deloma bo svojo dosedanjo nalogo opravljala tudi poslej, za kulturno javnost na Slovenskem pa je posebej zanimivo, da bo del stavbe namenjen izključno javnosti za kulturne prireditve. Dokaz, da organizatorji mislijo resno, je bila petkova otvoritev razstave s slavnostno otvoritveno prireditvijo. Ukrep izvršnega sveta je med ljudstvom sprožil neprikrito odobravanje in zadovoljstvo, saj ima objekt naravnost najboljše pogoje, da služi potrebam kulture, tako po svojem edinstvenem ambientu, lokaciji ter arhitekturi. Razen tega pa so tudi v organizacijskem pogledu ravnali zelo odločno in naglo, saj od odločitve ter do uresničitve ni minilo mnogo časa. Tudi to dokazuje resne namere, da bi ustvarili na Gorenjskem nov kulturni center, ki bi se tesno povezoval z Ljubljano. Se več: vse kaže, da bodo naše najvidnej- še kulturne ustanove v republiškem središču samoiniciativno skrbele tudi za celotno organizacijo umetniškega sporeda v na novo odprti galeriji Vile Bled. To dokazuje tudi sestav organizacijskega in umetniškega odbora, ki bo pripravljal in vodil celotno programsko politiko, oblikoval koncept in uresničeval zamisli. V napovedani programski usmeritvi galerije Vile Bled je zelo močno izražena težnja po uveljavljanju mednarodnega programa. Po napovedih naj bi se Bled s svojim umetniškim programom uvrstil med najvidnejše kulturne centre, ki imajo zlasti v turistični sezoni v gosteh umetnike evropskega slovesa. Precej optimistične so seveda težnje, naj bi bil Bled sčasoma nekaj podobnega v turistični sezoni kot so Dubrovnik, Salzburg itd. Za takšne ambicije obstajajo tudi stvarni razlogi in konkretne možnosti .čeravno bo seveda minilo nekaj časa, da si bo Bled ustvaril sloves te vrste. Pravzaprav je pobuda v pravih rokah, že to je garancija za ugodne perspektive, treba bo le dosledno vztrajati pri začrtanem konceptu in pri nakazani usmeritvi. Že doslej se je rodila vrsta idej in zasnutkov pri iskanju nekega zanesljivejšega in trajnejšega koncepta prireditev v znanem slovenskem turističnem središču. Prišlo je že tudi do nekaterih uresničitev: jazz festival, festival popevk, stalne umetniške razstave v festivalni dvorani itd. Vendar pa so bile te pobude in akcije zastavljene brez prave in trdnejše osnove, ker si doslej še nobena večja kulturna akcija ni uspela pridobiti večjega jedra in zanesljivega kroga obiskovalcev, ki bi tem pobudam zagotovil obstoj in življenje. Dogajalo se je na primer, da so jazz festivale gledali samo še poklicno zainteresirani j ljudje, to so sami izvajalci in nastopajoči in najožji ' krog ljubiteljev iz Ljubljane. Ni pa bilo na teh festivalih niti tujcev, kaj šele domačih obiskovalcev. S popevko se je dogajalo nekaj podobnega, prav tako tudi z umetniškimi razstavami, čeravno so se slednje še najbolj uveljavile. Ne mislimo s tem ustvarjati videza kakršnekoli bojazni, da nova pobuda ne bi uspela. Nasprotno. 2e narava zamisli in vsebina programa in usmeritve kažejo na to, da gre to pot za povsem nekaj drugega, širšega, bolj široko zasnovanega in trajnejšega. Tudi novi ambient jamči za večjo privlačnost prireditev, obenem pa je začrtani koncept tako širok in vsestranski, da bo naletel na odmev in našel občinstvo in širok krog obiskovalcev. Tu mislimo na širši slovenski kulturni prostor in na mednarodno publiko. Nedvomno pa bo dalo svoj pečat tem prireditvam in zamislim tudi ožje zaledje, katerega prisotnost in težnje organizatorji nikakor ne bi smeli prezreti. J. Bohinc Ultiirat jeseniškega gledališča Gledališki svet gledališča Tone čufar na Jesenicah je na zadnji seji razpravljal o težavnem finančnem položaju gledališča. Težaven položaj nam ponazori podatek, da so stroški gledališča do konca avgusta znašali 13,750.000 S din, medtem ko letna dotacija občinske skupščine znaša le 12,400.000 S din. V gledališču je samo 6 zaposlenih. Po pogodbi s skladom za kulturno dejavnost pri občinski skupščini je za omenjeno dotacijo gledališče obvezno letos uprizoriti 70 gledaliških predstav. Čeprav je še več kot tri mesece do konca leta, je gledališče že uprizorilo 64 predstav in torej v celoti izpolnjuje pogoje pogodbe. Obiskovalci gledališča so z vstopnino prispevali 5,752.000 S din. Gledališki svet meni. da občina počasi zmanjšuje dotacijo, kar se vidi iz naslednjih podatkov: 1966. leta je dobilo gledališče 17 milijonov S din, lani 15,5 milijonov S din in letos 12,4 milijona S din dotacije. To je razlog, da so ob polletju zabeležili 1,600.030 S din več izdatkov kot dohodkov. Gledališki svet ni nikjer našel izdatkov, ki bi se dali zmanjšati. Na seji je gledališki svet potrdil okvirni repertoar za sezono 1968 69, ki obsega 9 dramskih del, 1 mladinsko dalo in opereto. Glede na težaven položaj je gledališki svet sklenil, da bo gledališče normalno delalo in ponovilo nekatera dela. Uprizorili pa ne bodo nobene premiere vse dotlej, dokler ne bo rešen finančni položaj gledališča. Sklenili so predlagati svetu za kulturo in prosveto, naj skupno s skladom za kulturno dejavnost pri občinski skupščini preuči položaj gledališča. Gledališki delavci se ne morejo zadovoljiti z začasnimi rešitvami, ampak želijo, da bi občina končno našla trajno rešitev za gledališče. Spomladi so gledališč-niki predlagali, naj bi se tudi za njih našla rešitev podobno kot za šolsko dejavnost. Tudi za njih naj bi se izločil določen odstotek od realiziranega dohodka podjetij in ustanov. Premiere ne bo. Takšen Je ultimat Jeseniškega gledališča. J. Vidic Jeseniški kulturni delavci pred vprašanjem Naj se gledališče, radio in knjižnica združijo? pripravlja posebna komisija Med poletnimi počitnicami je utihnil val razprav okrog združitve dveh jeseniških osnovnih šol. Zdaj je na obzorju novo vprašanje, ki muči jeseniške kulturne delavce: Naj se gledališče, radio in knjižnica združijo? Kaj lahko od združitve pričakujemo? Katere so dobre in slabe strani te kulturne ženitve? V stavbi gledališča so vse tri omenjene kulturne ustanove. V sorodstvu pa niso samo zato, ker so pod istim krovom, ampak tudi zato, ker so tako radio kot gledališče ali knjižnica delno dotirane iz občinske blagajne. O združitvi je nedavno razpravljal tudi gledališki svet gledališča Tone čufar, ki je sprejel sklep, da bo predlog posredoval gledališkemu kolektivu. Sicer nam še niso znani pogoji združitve. Predlog o tem Bojana Cebulja, režiserja, smo vprašali, kaj meni o združitvi. Naj nam pove, dobre in slabe strani združitve. O dobri strani združitve je tovariš Bojan povedal naslednje: »Združitev predstavlja racionalizacijo za vse tri ustanove, posebno glede administrativnega dela in finančnega poslovanja. Verjetno bo dosežen tudi manjši finančni prihranek. Okrepili bi samoupravljanje, enotno nastopanje pa bi prineslo večji vpliv na javnost in družbene ustanove«. O slabih straneh pa je tovariš Bojan dejal: »Obstoja nevarnost, da bi nesmotrna združitev, pa čeprav samo na admimstrativno-upravnem področju, lahko okrnila delovno in usvarjalno samostojnost posamezne dejavnosti. S samo združitvijo ni niti najmanj rešen kakršenkoli finančni problem vseh treh ustanov. Slaba stran združitve bi bila tudi v tem, če bi razpravljali samo o upravnih ih finančnih problemih, pozabili pa bi na kulturno poslanstvo vseh treh ustanov in na njihovo odgovorno delo Pre^ občinstvom.« J. Vidic GLASBILA GRAMOFONSKE PLOŠČE vseh vrst KLAGENFURT — CELOVEC Burggasse 23 ETOVA V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. — Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. — Šestmesečna garancija. — Zagotovljena servisna služba. — Možen nakup na kredit. — Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. — KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 — Konsignacijsko skladišče v Murski Soboti. gore ^0rn*ku> °d koder je prelep pogled na Sorsko polje tja do šmarne Kranip1 £ammškega hribovja stoji majhna hiša, v kateri je Miško delo Za Bladovici. Pi-trava in je Miško ]-e p-s . ^e gojil okoli hiše. Ključ sedaj hranijo pri Končovcu, kjer se sšajo • • VSa ta "eta tum hranil. Pravijo, da pisatelja vsi kar pogre-Dri ^e D^ Pisatelj preprost in družaben, neredko je celo pomagal Poljskih delih. — L. Krani ™mniskega hribovja stoji majhna hiša, v kateri j« SvetliiTr ^VC^ m pisa" celm deset let. Tu je nastajalo njegovo sateli "l O02OrJ'' tu Je nastala knjiga Mesec je doma na Bladc drevie^r^8!" ^est *et ne ^'v* ve^ tukaj> hišo počasi zarašča Kranj' -U<** ro* m ve^ toliko, kot jih je bilo prej, ko jih j M. Miško Kranjec Pisatelj Miško Kranjec je 15. septembra slavil 60-letnico. Rodil se je v Veliki Polani pri Lendavi. V svojih delih upodablja življenje prekmurskega ljudstva in prekmursko pokrajino. Je tenkočutni opazovalec dogodkov in človeških značajev. Izbrali smo delo iz knjige Mesec je doma na Bladovici. Zgodba o opravljanju prelfrnot0-P0JC P° P»ti prcU Bladovici? Kdo poje tako Jrga čez sn^l Javornik? Kdo od Cepul sem? Pesem se JB fj| v 3tJ*« Pada v grape, ki so utonile v globoki noči ,0v' I>roH c temi! Odmeva iz gozdov za Planico, va-Mot**JkJ i SPičastemu vrhu in sega vse do Mohorja, če je d s,| cuje celo do Ratitovca in do Jelovice, mogočno s~,.-, goša. in kaj lahko, da je segla v dolino na \p polje? jJB HODI-MI TODI PONOČI - -^anka00?3' nasmonn' se v sladkem snu svoje mladosti, Otfrjaj 'Sp . okno, Nežka, ugasni luč, Metka, ne vzne-*Vesto ni ^as 23 vznemirjanje. O, žene, ki tako °kna Drl i 1 na vsak človeški korak — široko odprite nji dan- n itc 111 posmehnite se, da bo kaj za jutriš-W«a tei=, poti Prot» Bladovici pojeta dva največja greš- To m t?«ita: mesec in iaz- V letoSn- ' niesec, ki je predmet znanstvenih raziskav fanaij, nht\ Seofizikalnem letu, niti tisti, ki ga bomo d°ma i°Dlskovali s sateliti. Ta mesec je moj prijatelj. Potepuh j?,»ladovici in je z m«*noj vred čisto navaden da ]e talot, nocoj pa se ga le povrh še nažehtal, kaihJi Posnet nazaj! 8l°boko n ino' včasih tudi strićek i ^ko nai?u?:ft'a v kozarec. Morebiti se ga je že večkrat eino, včasih tudi strićek mesec nekoliko pre-- 'gleda v kozarec. Morebiti se ga je že večkrat k *delo i?'^ ' • • ce človek pomisli, kolikokrat se nam Pa »njo 'ki!? mesec nekako poskakuje na nebu; nazadnje da gDao ""'prepričani, ali so nas doma žene prepričale, "tesečeva*3 i -m* 23 spoznanje preveč srknili. Mogoče je JHora kalt« Da tako naporna, da ga kdaj pa kdaj le t to sic i kozarec- Ni tako lahko — noč za nočjo v blatu CCle noži Dedet'. pozimi in poleti, v lepem Mlače*1«110 n' mnogo bolje, če ne samo še slabše, zastran Vracjij „"'fcč. Odkar mi je neki prekupčevalec v resta-Jtop n na "ragerskem, kjer smo dve uri čakali na pre-*ak0 i„ sohoški vlak, dokazoval, kakšen pijanec sem, in Pišem k °v z mano — se pravi, s tistim, ki se jaz tako P°Plva| oni' ali oni kakor jaz — že neštetokrat «H ob n„ kar 1e nek^j mlada gospa ob moji navzočnosti Vala, Jlavz°čnosti mojega otroka svoji hčerki dopovedo-0ria' dtii nisem jaz, kakor trdi hčerka, ker da ms • sku3arn P°zna, tudi iz poniževanja in popivanja, *akai KiVer'ct' vse, kar kdo reče o meni. Tudi ne vem, Z n?„ "c biI vljuden? Uisscc• r»HeCem sva bila vinjena, da le kaj. Zdi se mi, da Povcda]. mcne ,e se bolj, kar sem mu tudi v brk Sj*kft*?*' nazaj te nese! Saj ti nobena cesta ni dovolj Sladovi kako jo bova primahala do Javornlka in do »Kar6' ticr so ozkc Poti?« *" ti a!i Poglej, fant, pa bi ra^e zaPojva,.« sem predlagal, ker se z mesecem ne Popova ?porckeI, že zaradi Matjaža, kateremu mi hodi u°vat pravljice. Začel sem: ^ HuDl MI TODI PONOČI-- Slovo bi! ra^e kakšen šlager, slovenski, rajtam?« ,c Oe ' prav "ašlh domačih šlagerjev nam zadnje 8'ehern( '"anlka, še več pa Je slovensko ponarodellh: za ^le J človeško občutje, za vsak čas in za vse srčne poglej, fant, pa boš videl, kdo ga ima več Jva s) tiJ^JJ06 kakšen in s čudovitim besediščem. Nekaj n-">zari i sama izmislila- jaz sem znašal vkup besede S1 le n i * to šc kar čedno povezal v besedišče, mesec fiie mii3! tT|išlial muziko, viže. Ko se:n ga občudoval, »jaauj "legovo zavzetost za jazz muziko, mi je rekel: Poslu« V,tš' Mina. Ce človek noč za nočjo celo živi (en je 3*16» ko se niačkl ženijo in kako psi zavijajo, ti tista „"7, *azz muzika je /;< človeka blažilna, mislim g b'| Siti.01' d,via« in še ml je rekel, da je poskušal, i to n . ktla' nastopil pri radiu. Dejal sem mu, da fafc n!}f oi!o napak, stvar bi vrgla, možnosti za spre-n že » nidiu Pa je na pretek: zaželeli si je le treba Slih nic. sprelmcjo, v ta aH on; oddelek. Zmožnosti pa j£ treba bogve kaj. trcU, dSeni st ga nažehta. že v l (ubijani: neka babnica «a Scm Ra najj-rej v Mostah z nekimi punčarami, druga spet, da sem ga ob istem času na Viču, natakarji pri šestici pa raznašajo. da sem bil pri njih. Najbrž sem ga povsod. In zakaj ne? Ko so me na Laborah po moji želji vrgli iz avtobusa, sem na Gašteju pri vinu našel mesec. Mahnila sva jo vkup dalje. Namesto, da bi šla čez Stražišče in Pševo, ali pa magari po spodnji poti, kjer mesec redno hodi, naju je nekaj premotilo in sva jo mahnila na Gorenio Savo, od tod na Primskovo in spet na Naklo. Tam naju je neki šofer vrgel na kamion in, namesto proti Kranju, odpeljal proti Begunjam. Je rekel: Nam bodo Avseniki igrali. — Figo! So v tujini glih plošče snemali, šofer je odpeljal proti Tržiču, midva pa peš proti Jesenicam Ker sva tam stopila v napačni vlak, sva se odpeljala proti Bledu, presnet nazaj. Nazadnje pa sva se znašla v kranjskem baru, akrament, in plesala z našo Poldo. Se pravi: plesal sem jaz, mesec pa je igral na žveglo. Polda bo najbrž rekla, da nI res, ampak jaz imam priče, ki trdijo, da je bilo tako. In če ljudje, celo pa, če ženske rečejo, da je kaj res, je v resnici res. Nič ni čudnega, če so ljudje tiste noči godrnjali in celo preklinjali mesec: noč za nočjo tako lepo gre svojo pot — od Krvavca sem čez Sorsko polje, dokler se ne povzpne v naše ioštovske hribe in dokler ne odide, že proti jutru, včasih pa tudi bolj zgodaj, spat na Blado-vico, nakar si ga, z hitra j, vzamejo dekleta, ko gredo na delo. Vedno lepo od vzhoda na zahod, za soncem. Tokrat pa se je mesečeva pot čisto spremenila. Ce bi šlo za znanstveni mesec, bi v znanosti nastala prava pravcata zmeda, ki bi morebiti vplivala celo na svetovno politiko. Na srečo pa je to kranjski, čisto naš, slovenski mesce; svet se pa ravno kaj zmeni, kaj se dogaja na Kranjskem! So pa zato tem bolj godrnjali naši slovenski ljudle: mesec vsakokrat čisto na drugem kraju na nebu, in glei — namesto od vzhoda proti zahodu, jo zdaj maha od zahoda proti jugovzhodu, presneto. Edina sreča, da njim, ki so te zablode videli, nihče verjel ni, pač pa so si ljudje mislili svoje, ali pa celo rekli: Ga luna trka. Kal hočemo — tako je za troho mani obrekovanja. Spila sva ga tri sode in pol, katerih vsak meri deset veder in dva škafa. Za žganje se ne spominjam — aH sva ga cel sod ali samo pol, so ga kmetie glih kuhali in nihče nI gledal na merico, ko je nalival. Liker in druge sladkane niiače so pile ženske. Pojedla sva pet janjcev, tri kozličke, eno tele, Irlsedet kokoši in dva mernika hrenovk: koliko domačih, kranjskih klobas z droca v kmečkih kleteh je šlo. se snet ne spominlam, so nama stregle z -njimi ženske in računa niso pisale. Dvakrat vsega sva skoz prepela vse narodne in po-narodele pesmi iz Glonarjeve zbirke žepnega formata; kakor ž» omenjeno, sva nenehno nrepevala domače In slovensko ponarodele š'atierie. Igralo nam le sedem mu-zlk, triov, kvartetov, kvintetov, oktetov, ki čakajo kot orkestri na namestitev pri našem radiu. TantMemc, ki jih bova morala plačati komponistom in pesnikom besedišč, ker sva prenevala javno, bodo znesle po površnih cenitvah trlčetrt mllHona. Steklenic sva razbil?, le nef. ker sva sklenila, da za Odpad ne bova nosebe! skrbela, kozarcev na po nerodnosti dvainšt'<-tdesc». Vlakov nisva ustavljala, da bi se vozila, avtomobilov ne stopala, ker nlsv^ babe. Hodila sva peš, le France z Brjan naju jc zadnje tri kilometre pel'al med lojtrnicaml. Pocloknlc* sva pela pri sleherni hiši, kier v oknih cveto kranlskl natrelini, po nomotl tudi starejšim dekletom-ker nisva prei pozvedela, kdo in kakšna je. ki te napcllne goli. Lluhlla sva vsevprek, Francka, In ni prav nič tr«ba. da bi bila ljubosumna: mesec že Ima nekaj polomi lenih zob. Zanravlla sva honorar za tri mole nribodnlc knHjre, na nlosrov račun pa hesnlško stran Bl^dovice za dohodke od zvon len ia proti toči na Toštu. kar ima on v zakunu, odknr Imi mežna? v zakupu hotel. Tako, Francka. Vse drugo kar bodo govorili na najin rovaš, ali kar bo morebit' prinesel Glas Gorenlske med preduhovltimi bodicami očeta Drila, bodo gole čenče. Čez oblast nisva govorila socializma ne eraiala in z miličniki se ne prerekala. Med kratkimi oddihi sva prebrala tri knjige Karla Maya, ki so lih našli v nie»ovl zanu-Jčlni s posebnim posvetilom slovenski mladini, vse slo- venske moderniste in ducat srbskih pisateljev v danščini. Da je mesec gredoč prestavljal mejnike bogaunam, iz gole presernosti in hudomušnosti, ni treba poj.^.-j omenjati; opazil sem, da mu je to preiio že v kh m meso; jaz pa sem medtem kozolce prevračal in po strunah vozil »strto kolo«, kot pravimo pri nas neti ig.;l. Po resnici in pravici povedano, je mesec v teh trah dneh, se pravi — nočeh, čisto zanemaril revna otroka, da bi jih varoval, če so kje bili sami doma, in da bi jim pripovedoval pravljice. Jih je povedal nekaj meni, ki jiii bom zbral v eno svojih prihodnjih knjig, kakor tudi mi je povedal za zajetno knjigo zgodbic z naših hribov in gora, ki pa ne bodo za našo mladino, še komaj za starejše ljudi. Lahko bi naštel tudi nekaj svojih napak, da o grehih ne govorim. Vendar ne -gre, da bi se sam hvalil; to mi je zares zoprno. Ponižnost je Le vedno lepa čednost, v tem primeru le še stokrat lepša. Kolikor bo pa potrebno čenčati o meni, bodo že poskrbeli razni ljudje. Tako. To je torej zdaj tisti, po meni tako hvaljeni mesec z Bladovice, ki da hodi varovat revne otroke, kadar so sami doma, ki sploh da rad obiskuje otroke in ki mojemu Matiažku pripoveduje pravljice in se prereka z Miškijem, ki hoče znati več od njega. Zdaj se vračava s tega tridnevnega lumpanja po kranjski deželi; znabiti sva lumpala še kje drugod: po Prek« murju, po Slovenskih goricah, po Halozah, po Pohorju, po kozjanskem, po Savinjski dolini, po Dolenjski, Eeli krajini, Notranjskem, po Suhi Krajini, po Istri in Goriški. Ljudje so tiste dni videli mesec povsod; nekateri trdijo, da ni bil sam, pač pa da je z n'im brusil podplate po slovenski zemlji še nekdo, še nekak — mssoc. No, ta »še nekak mesec« sem bil zagotovo jaz. Tudi grehi, ki se omenjajo v tej zvezi, so moje sorte grehi, priznam. A če že ne bi bili, ne vem, zakaj bi jih ne vzel nase, ko sem že vseea vajen? Pri nas v gorah živi nekaj žensk, drugod pa jih je le še reč, moških in ženskih ženk, ki bi bile silno razočarane, če bi se otresle teli zaslug pri grehih. NIL HODI MI TODI PONOČI-- Kdo že to poje proti Bladovici? Kdo poje čez Javor-nik, kdo od Cepul sem? Pesem se trga od 1'rekmurja do Primorske, od Jesenic do Črnomlja, odmeva od gora in hribov, p.ava čez ravan in gozdovi jo vračajo. Francka, nasmehni se v sladkem snu svojega prebujanja, Ivanka zapri okna razočaranja, Nežka ugasni luč upanja; ne vznemirjaj se, Metka — še ni čas za vznemirjanje. To se z mesecem vračava s svoje zgubljene poti, pojeva in se prerekava, in obrekujeva ves svet. In spet pojeva, tokrat ponarodele šlagerje o kavboju Jim-miju, in še tisto, ki sem jo jaz popravil, da bi dražil mesec: Mesec kupi samokres. »Saj ti nobena pot ni dovolj široka, mesec!« mu kU-čem, ko ga gledam, kako ga zanaša. Resnično ga zanaša, nevarno. »Le nase glej, Miha, nase!« mi vrača mesec. A že mi drsi proti Martinovčemu travniku, še sreča, da je mesec pri roki in mi pomaga. Presnet nazaj, bi se lahko potolkel. »Zapojva, mesec,« sem mu rekel, ko me je izvlekel s strmic na pot, če seveda nisem jaz njega zvlekel: se mi namreč na moč dozdeva, da je bil bolj vinjen od mene, ali pa ga manj nese kot jaz. Objela sva se, se pravi — položila sva drug drugemu roko čez pleča, in jo tako objeta mahala dalje proti Javorniku s pesmijo: NE HODI MI TODI PONOČI-- O, mesec to ga lomiš! Jaz pa sem mislil, da si čisto spodoben, miren fant, se pravi — starček, ki zna samo še pravljice pripovedovati. A t? — kakšno razkošje mladosti: greš čez drn in strn, čez grape, čez vse naše gore, čez doline, čez vode, vriskaš in poješ šlagerje in narodne, piješ in vasuješ, o mesec-- Nežka, ugasni luč upanja, Ivanka, zapri okna razočaranja: to midva z mesecem pojeva čez Javornik. Ja-vorniški otroci, dobro spite ta trenutek, da ne bo razočaranja v vašem srcu; saj jutri, pojutrišnjem . . . jaz bom spet sedel na Franovem sklonjen nad mizo, nad stroj in pisal, mesec pa spet pojde v redu čez nebo kakor vsako noč: skozi sleherno okno bo pokukal v sobo, kjer spijo otroci; in če bodo kje sami, bo bedel pri njih in jih varoval. Ampak nocoj — nocoj naj zapojeva do kraja, tudi pesem obrekljivosti, da je ne bo treba našim ženskam in moškim ženskam O, mesec-- »Miha, pred Franovim sva, zdaj pa spat, fant!« Pogledal sem — hiša je bila resnično Minkina, Fra-novo. »Pojdem spat, mesec,« sem rekel. »Utrujen sem in zdi se mi, da že celo - večnost nisem bil na Franovem. Ampak, mesec,« sem se spomnil, »to ti rečem, da ne pojdeš zdaj še na Cepule Tončki podoknic prepevat, in vasovat. Sem slišal, da ne počivaš ta'so lepo na svoji Bladovici, kakor mi rad pripoveduješ, o mesec!« »Ne lomi ga Miha,« je odvrnil mesec in me potisnil s poti na kamnito stezo, ki drži samo še do duri na Franovem. Sam pa je že stopil naprej. »O, mesec!« sem zaklical za njim. »Tam ni poti na Bladovlco, tam je pot na Cepule.« »Vode se bom napil pri izviru, Miha, in potlej po peš poti na Bladovico.« šel je naprej in tokrat sem pel sam, kar sva prej v dvoje: NE HODI MI TODI PONOČI-- Kje vse že človek ne sme hoditi? O, mesec, vrni se. Sam sem na Franovem. Ni tu mojih otrok — le samota me čaka, mesec. Osemnajst let sta stara Cotova mama in njena stričnica Minka živeli v tej samoti. Koliko jih čaka mene? In kam potem? Mesec pa poje dalje — — dalje. Se bo ustavil na Bladovici? AH vendarle pojde vasovat? O, Tončka, naju boš obrekovala, če ga ne bo? Odprl sem duri, odprl tudi duri v sobo, obstal sredi nje sam, zapuščen. A glej, že se je mesec sklonil v okno. in ves dober, kakor zna biti samo on, ki prihaja varovat zapuščene otroke, mi le dejal: »Glei. Miha, pa sem tu Odpri okna, lezi in znspi. Vso noč bom bedel in prebiral sHre partizanske zapiske. Le zjutral, ko pojdejo dekleta na delo v tovarne, jim bom sveti'.« Sveti lim, mesec, da ne bodo zdrsnile no strminah našega življenja, zvečer pa se vrni, varuj zapuščene otroke, pripoveduj pravlHce vsem. ki jim le do lepote, saj ti zn,\š tako lepo prbiovedovatl, mesec. Na Svetit je še vedno mnogo ljudi, ki jim je do lepote. Mednarodni festival športnega in turističnega filma Kaj se dogaja? Kaj se dogaja s športom (in turizmom) na filmskem traku? Ali osiane še šport (se dogaja na način športa) aH postane film (šport na način filma)? To je osnovna dilema, pred katero je kranjski festival športnih in turističnih filmov že drugič postavlja n. Drugi mednarodni festival je danes na koncu prve polovice svojega programa, vendar iz njegove sestave ni razvidna opredelitev organizatorjev in selekcijske komisije. Opredelitev za KAKO (film) ali za KAJ (šport) jc za bodočnost festivala nujna. Torej festival športa ali festival filma. Končno besedo v tej odločitvi ima za zdaj žirija, ki pa tako kot vsaka druga žirija pogojuje križanje interesov in kompromis. V prid misli, da naj bo kranjski mednarodni festival predvsem filmski, govorijo predvsem tisti filmi, katerih avtorji jemljejo športni dogodek za objekt obdelave, tako kot bi lahko vzeli katerikoli drug dogodek okoli njih. Film pri tem nj samo sredstvo za beleženje tega dogodka, ampak je — obratno — športni dogodek sredstvo filmskega izraza. Ti filmi so obenem tudi najbolj informativni, ker gradivo skrbno izbirajo in odvržejo vse, kar ima v trajanju športnega dogodka sicer svojo vrednost in mik, v filmu pa je le odvečni balast. Kanadski barvni film Letenje z močnim teleobjektivom išče razne položaje jadralnega letala in nam jih kaže ne kot polet letala, ki smo ga navajeni, ampak kot neke čudežne slike fantastičnih bitij. Osnovne oblike jadralnega letala včasih komaj spoznamo. Jadranju je avtor iz njegove navideznosti tako iztrgal delček novega sveta. To pa je zelo informativno; bolj kot prikaz celotne šole jadralne tehnike. Iste metode uporablja francoski film Koš. Športni igri so iztrgani elementi gibanja, ki je že skoraj balet. To gibanje lahko odkrije le kamera. Kvečjemu jih lahko igralec košarke OBČUTI. To sta dva primera filmov, ki športnemu dogodku iztrgajo dogajanje — doslej nevidno gledalčevim očem. Taki filmi so deležni pri gledalcih v dvorani največ priznanja, ker jim o določenem športu posredujejo dodatne informacije, ki ob ogledu športnega dogodka niso opazne. Podobno sta zgrajena češki Gladiatorji XX. stoletja in madžarski Mojstri gimnastike. Oba nam poglabljata informacije o športu in fiz-kulturi. Vendar tokrat ne gledamo seciranja enega sa- mega športnega dogodka. Gladiaiorji XX. so montaža grobih dogodkov v raznih športih in v raznih časih. Učinek je normalen: koncentracija na grobost pomeni idejo filma, film pa nam ne govori nič drugega kot to, kar gledamo. Tu nj potrebno ne komentarja ne razlage. Ta film mogoče še bolj razbija shemo drugih športnih filmov, ki tudi v filmski zgradbi ohranjajo okvir in pravila športnega dogodka. Tako ameriški Finale »elo informativno govori o vrhunski košarkarski tekmi, vendar napetosti ne stopnjuje s filmom, ampak s pravili košarkarske tehnike, kot smo jo navajeni na košarkarski tekmi. To pomeni: film na način košarke in ne košarka na način filma (primer: francoski film Koš). Že omenjeni madžarski film Mojstri gimnastike podobno kot Gladiatorji XX z montažo primerja tri zaporedna obdobja v razvoju fizkulture od začetka do danes. Rezultat je prav simpatičen. Gracioznost Tokrat z druge strani 27. julija in 31. avgusta se je tov. Božo Šprajc dvakrat obregnil ob naše podjetje. Enkrat pod naslovom »Kar se Janezek nauči, to Janez zna!* in pa »V črnem okviru brez naslova«. Člankar Božo Šprajc je v dveh sestavkih postavil vrsto vprašanj. Poskušali bomo odgovoriti njemu in vsem, ki spremljajo njegovo pisanje o filmskem dogajanju v Kranju in drugod. Naše programsko izhodišče temelji na dveh načelih: prvič bi radi s sporedom pridobili čimveč gledalcev, drugič pa stremimo za tem, da bi bil izbor filmov čimbolj bogat in raznovrsten. Na poti k uresničitvi naših ielja pa večkrat naletimo na nepredvidene težave, ki so plod neurejenosti na filmskem tržišču. Poglejmo, kje so vzroki za tako stanje? Pri nas se je v letošnjem letu povzpelo od 6 na 12 distributivnih podjetij, ki posredujejo kinematografom svoje filme. Kvaliteta teh filmov pa je močno zanihala, mi pa smo prisiljeni, da te filme pokažemo na naših platnih, ker drugega izhoda nimamo (namreč naše podjetje ne uvaža filme). Edino par distributivnih podjetij (Vesna film iz Ljubljane in Croatia film iz Zagreba) se trudi, da njihov izbor ne bi bil površen in osredotočen samo na manj zahtevne filme lažjega značaja. Poleti v glavnem predvajamo filme, ki so manj zahtevni. Tako delajo povsod po svetu, ne samo pri nas. Zato smo se odločili tudi za izbor filmov na novo ustanovljenega distributivnega podjetja Genex Avala film iz Beograda, ki se je začel z revijo filmov in filmom »Mat Helm, ljubi in ubija«. Pred očmi imamo paradoks med kolebanjem in možnostjo ter ne zanikamo težav, da so stvari takš>te in ne drugačne. Čeprav nam bo avtor članka oporekal. Rekel bo: saj kino je vendar kulturna institucija, eden izmed najbolj razširjenih fenomenov vzgoje, toda pri tem bi ga radi opomnili na nekaj: Kinematografsko podjetje Kranj, bi moralo biti res kulturna institucija, tako je pa žal le podjetje, ki je odvisno od izkupička, ki ga dobi s predvajanjem svojih filmov in plačuje višje davščine, kot jih plačuje trgovska mreža, kino ni ustanova, kateri so dodeljene dotacije pa naj bodo še tako majhne. Kot je že omenjeno, to podjetje, ki je zgradilo novo kino dvorano, ki plačuje svoje sodelavce in mora skrbeti za razširjeno reprodukcijo, tehnično izpolnitev svojih delovnih enot, odplačevati najeto investicijsko posojilo za kino Center, vzdrževati nerentabilni kino »Svoboda« in »Potujoči kino« in skrbi za niz drugih izdatkov. Avtor članka je vse prezrl in samo poudarja »Kar se Janezek nauči, to Janez zna!« Zdi se nam potrebno p mdariti, da avtor članka ni dovolj poznan v mehanizem filmske dejavnosti. Torej ne zgolj vpiti na ves glas in obžalovati Janezka, da je postal Janez. Vprašanje filmske vzgoje bi danes prav gotovo sodilo v šole, saj prav tam sedma umetnost še nima tako sijajnega zastopnika kot predmeta glasbeni pouk in likovni pouk. Filmska vzgoja pade v največji meri na rame učitelju materinščine, ki je že tako preveč zaposlen, obenem pa ga oklepa v SVOJ jarem še učni načrt. Nobenega zakonskega predpisa ni, ki bi omejeval vstop v kinematografe, kadar igra kakšen za mladino neprimeren film. Tudi opomba, da je film za mladino do 16. leta neprimeren, povzroči najboljšo reklamo po prepovedanem sadu. Tudi o prepovedi ne moremo govoriti, kajti ni zakona, ki bi film dovolil prepovedati. V nekaterih deželah neusmiljeno delujejo škarje, pri nas pa smo odvisni le od moralnih kvalitet, tistih, ki filme uvažajo. Zato, da Janezek ne bi bil Janez, je potrebno mnogo več. Res, da imamo v občini razvito kinematografijo, da to je res, toda občaiu gledajo tisto, kar jim distributer uvozi, kinematograf in televizija pa posredujeta, čeprav je Janezek ob vsem tem najmanj kriv. Da, kriv je toliko, da se pač ukloni svojemu okusu — saj drugače ne more. S prikazovanjem odličnih filmov domače in tuje proizvodnje pa začnemo v glavni sezoni. Med njimi bosta oba Djordjevičeva filma »JUTRO« in »POLDNE«. V tem mesecu bodo lahko videli gledalci še dva domača filnia »VOLK S PROKLETU« in »POHOD«, v mesecu oktobru bodo predvajani dotfiači filmi »ČETRTI POPOTNI«, »SONCE S TUJEGA NEBA«, »MAKEDONSKA KRVAVA SVATBA« in »RAZSTANCI«. V oktobru bomo v Kranju krstili nov slovenski film »PETA ZASEDA«. Mesec kasneje bomo zavrteli film »MALI VOJAKI« in »VIŠNJA NA TAŠMAJDANU«..V decembru pa bo spet svečana premiera slovenskega filma, takrat se bo tretjič predstavil »KEKEC« s svojimi novimi junaki. Pred njim bo predvajan najnovejši domači film »KAM GREŠ, ŽIVORADE?« Naj omenimo, da se je naše podjetje vedno trudilo, da bi domačim filmom dalo' tisto mesto, ki ga zaslužijo. Večinoma njih pokažemo takoj, ko se jih nam posreči odkupiti. Na koncu poudarjamo, da je izredno težko ustreči okusu gledalcev in kritiki. Prepričani smo, da nismo samo mi poklicani brusiti gledalčeve razgledanosti. Kot smo že omenili, filmska vzgoja je po šolah šele na začetni stopnji. Takrat ko bo gledalec'znal ločiti dobro od slabega, bomo govorili o pravem odnosu do filma. Tudi sedaj želimo sodelovati z vsemi, ki bi nam pomagali z dobronamernimi predlogi. Upamo, da smo častukarjevi radovednosti ustregli. Kinematografsko podjetje Kranj Direktor Janez Pctrič debelušnih telovadk se nam zdi danes zelo vesela, kot bo v bodočnosti menda gracioznost Cerarja in drugih šanr pionov. Zelo slabi so turistični filmi. Avtorji teh filmov še niso odkrili metode, ki bi zagotavljala informativnost. kot smo jo navajeni pr> športnih filmih. Kaže, da športni dogodek informacije sam ponuja, medtem ko Je reklama za turizem stvar zelo fine občutljivosti za teren. Tako imenovani turistični filmi so redno dolgočasni in zato v nasprotju « svojo osnovno nalogo: ustvariti zanimanje. Še najbolj je gledalce razgibal belgijski film Pesem tračnic — reklama za železnico. Selekcijska komisija festivala bi morala z ostro izbiro usmeriti bodoče poizkuse turističnega fil ma. Kot častni gost (?) festivala je bil v četrtek zvečer predvajan francoski celovečerni film o grenobelskib igrah — Trinajst dni v Franciji znanega francoskega režiserja. C. Leloucha. V film« je kvalitetno združena informativnost (na že omenjeni način z izbiro nenavadnosti) in odlična tehnika, ki bolj kot pri večini drugih del pomaga ustvariti film, ki vori sam po sebi. Olimpijske igre so za kamero le slučajen zanimiv dogodek in ne dogodek osrednjega pomena. To pomaga režiserju, da se razbremeni natančne organizacijske sheme olimpijskih Iger in ustvari iz iztrganih elementov nov svet, mnogo bolj očarljiv in resničen, kot nam ga lahko ustvari na primer televizija ali celo prisotnost na igrah samih. Festival bo zaključen v nedeljo zvečer, ko bodo razdelili nagrade. Teh je precej, pač v skladu z interesi, ki nosijo kranjski festival. 0 tem bomo še poročali. N. Križnar . to >U± VOJSKA PROTI BRADAVICAM Najbolj zanimivo pa je nemara odpravljanje bradavic. Proti njim so vstali vsi šarlatani sveta. In kaj vse so počeli z njimi! Mazali so jih s črnilom, z ricinusom, rumenjakom, deževnico, s sirom, svinjsko mastjo in. presno govedino. Nekateri šarlatani so terjali da mora biti govedina na vsak način ukradena. Za drgnjenje so uporabljali kri raznih živali: miši, podgan, jegulj itd. V angleških šolah dijaki še danes radi uporabljajo žive polže, če živ polž preleze bradavico, jo bo »odnesel s seboj. « »GORJE MU, KI DVOMI, DA NI HUDOBNIH MOČI!« Praznoverje je povzročilo ljudem veliko trpljenja. Zaradi njega je bilo prelito nič koliko solz in krvi. Že najbolj nedolžno praznoverje je pripeljalo do pošastnih posledic. Ali je kaj bolj smešnega, kot je vera v hudobne moči? Smešni kosmati hudiči, stare čarovnice v svojih izbah — ali ni to podobno bajkam? Toda zaradi slabe volje duhovščine so se te baj- ke spremenile v krvavo zgodovino. Do 13. stoletja Cerkev ni nastopala proti praznoverju. Duhovniki so zanikali obstoj čarovnic. Vera v hudobne moči je bila ostanek mnogo-boštva. Krščanstvo pa ni trpelo konkurence. Potem je Cerkev občutila, da se stanje spreminja, da je treba nekaj ukreniti, če si hoče ljudi obdržati v pokorščini in vladati njihovemu razumu. In da bi ohranili nad ljudmi popolno oblast, se je zatekla k nasilju. Pri tem ji je praznoverje prišlo kot nalašč. Cerkev se je obrnila za 180 stopinj. »Najhujše krivover-stvo je, če se verjame v čarovništvo!« In gorje mu, kdor je podvomil v obstoj čarovnic. Bogoslovci so vneto začeli proučevati vse oblike hudobnih moči. Izoblikovala se je nova znanost — »demonolo-gija«. V Strassbourgu je 1467 izšla knjiga z naslovom »For-talicium Fidei« (Močvere). To je bil prvi tiskani učbenik za boj proti čarovnijam. Pisatelj knjige, francoski menih Al-fons du Spina, je slovel kot velik poznavalec hudobnih moči«. V posebnem poglavju govori o desetih kategorijah demonov in daje »znanstveno« razporeditev njihovih karakteristik. »KLADIVO ČAROVNIC« — ZAKON CERKVE Raziskovanje »čarovnih zadev« sta tedaj vodila dva in-kvizitorja: Jakob Sprengler in Heinrich Krammer. Napisala sta knjigo, ki je kot epidemija kuge spravila v grob na sto tisoče ljudi. Ta učbenik za krvave mračnjake se imenuje »Maleus Malefica-rum« (Kladivo čarovnic). Prva knjiga je izšla v Kolnu 1486 in je do 1520 imela za seboj že trinajst izdaj. Med leti 1574 in 1669 so jo ponatisnili še šestnajstkrat. V »Kladivu čarovnic« je okrog 250 tisoč besed. Računajo, da je na vsako besedo prišlo nekaj človeških življenj. V knjigi se avtorja stalno sklicujeta na sveto pismo. Podrobno opisujeta hudičeve zločine in dajeta praktične nasvete za lov na čarovnice. Knjiga vsebuje tudi skrbno izdelana navodila za sodnike in rablje, že samo sum, da se kdo ukvarja z vražarstvom, je dovolj, da ga obsodijo na smrt — to je temeljna misel knjige. in kardinalom* jCu tu. zakona. * in v začetku ^ ^ plavile vso zanuw KOMITEJI ZA BO'/*0* Ne, svet, Ij* „ pr kakor in ki so nameravali5 ^ ^ bresti je bil sam, zaradi katerih so mor čenost razkraja ob misli ali v nal^^, i&t tudi na tiste, za kat morda celo na žganje, brez - vt rekle« ^ i< njihova razka- n°bena uJ',na kruh in kmečka hiša. »Naplahtal nas jo. prei"-*'£****LU »Vtakniti bi ga morah v * njaW Jrejenih npnJ , »Mir!« zugsfuhrer utiša jjf^J"«* ^ katerimi mora ostati nepopustljiv, ^^iJj« Tu.di ©Pravili, čeprav se pri sebi popolnoma * 0ttI ^ UradenPI?d *° žensko ne sme pokazati popustljivosti * > J & hižo m^av prejme njeno povabilo in gre » ^ # V *e tri m'm° kuhinje, v kateri se migota loj en i ca W W #;iih^Usnj J^P>U kozarčki z žganjem na tleh pa 4 r^C' stopinjami pred nekaj minut-^g^l ^ »Preiskavo bomo napravili, gospodinja** #p boao naS,,n^m Pa ji našteva vse posledice, ki jo |T *** in^k at?CZertcrJ« ali odkrili kaj sumljivega, da^ atke noge!« jo posvari in vpraša, ali Je v , Saj JLj jj" J°če! Prestrm-,■ »Ne,« odgovori. »Sin je ^ <: __restraŠili rte ga! Otrok je še! V šesto * - $ ^—i,« frina. sest let! Marca, natanko trinajs^, ^ U ^ «odaj žanda mar^a mu bo mv^n mlaj5i U« žandar nerad lahko vsaj ogreli, če že ne P«^ JjJW n »Mir!« zahteva T*^**'***^Vd^ejurSn "f1**" robnih besed in ki bi uradno P d» ^ 4o,ž J u. xhi, tako a bi mu nihče ne r«*elJ*;«* kdo?/ 1 °pryv'^ Otrok, pravite?« pogleda z0^ ^ plahfl trebn da bi mu uuKC ire '••-«» »Otrok, pravite?« pogleda z0^ «r»sta«€ »Otrok in . . . in . . « Pob . in moja prijateljica.«^ »Se neka žemska torej negotova, Stivčeva povesi pogled pred nasršenimi zugsfiihrerjevimi očmi. »Povedala 6em,« pravi. »Kje je?« »Pri otroku, da bi ga pomirila. Otrok . .. otrok je spal.« »Sem naj pride!« ukazuje orožnik. »Takoj jo pokličem!« . »Sem že tu,« se pri vratih pojavi Rozika s pladnjem in nalitimi kozarci žganja, da bi ga ponudila žandarjem in jih tako čim dalj zadržala v hiši. »Žganje? To je kakor zdravilo,« se nasmehne eden od orožnikov in po fantovsko pogleda dekle, kakor da mu je všeč. »Postavite tja na mizo!« ostaja zugsfuhrer uraden, potem pa dežujejo na Stivčevo vprašanja: »Ime? Priimek?« »Ana Stivec,« odgovarja Stivčeva. »Poročeni?« »Poročena?« »Mož?« »Mož?« Stivčeva zajeclja, ker na kočljivo vprašanje nima pripravljenega pravega odgovora. »Je v vojski?« vprašuje zugsfuhrer. »V ... v ... v vojski, seveda. Ze štiri leta!« poveša cči. »A kje?« »Kako naj vem?« »Je na fronti?« »Ne vem!« »Kako ne? To vendar morate vedeti: Welche Einheit? Kateri I regiment in tako naprej,« bi zugsfuhrer rad pomagal in čimprej zaključil to izpraševanje. »Kako naj bi vedela? Zc dolgo... že od pomladi, da, že od pomladi mi ni pisal,« zadrhti Stivčeva, kakor da jo bodo zdaj zdaj premagale ;;olze. Vsaj zugsftihrorju eo zdi taka. »Ze cd pomladi?« Stivčeva :;amo nemo pritrjuje. »Torej je pogrešan?« Stivčeva samo skomigne z rameni. »Vam niso sporočili?« »Ne, ničesar mi niso sporočili!« »Potvm . . .« Zugsfuhrer umolkne, ker si ne upa namigniti, da tak molk lahko pomeni ne samo, da je mož te žene pogrešan, marveč da je že mesece mrtev. In nad tako žensko ga pošiljajo, prekleto, postaja vnovič besen na judeškega kmeta, zaradi katerega so zdaj tu. Ženska, tale mlada in še vedno dekliško ljubka ženska je morda že vdova? In otroka ima; še nc šestletnega otroka, ki je pravkar privekal v sobo in planil k mami in ki je morda že eden izmed tisočih sirot, razen če njegov eče res ni dezerter. »Ne joči!« hoče pomiriti otroka, obenem pa se spomni, da bi morda od otroka najlažje zvedel resnico. »Slišiš, mali,« se ga do^ takne z reko. »Kako te kličejo?« »Zefek,« izječe otrok v mamino krilo. »Ne boj se me! Ne bom te pojedel! Prav tak sem kakor tvoj ata!« »Moj tata?« ga zvedavo pogleda otrok, nato pa mamo, kakor da bi jo hotel vprašati, če je morda tale žandar njegov ata. »No, sem kaj drugačen?« Zefek skomigne z ramenci. »Ne vem,« pravi, potem pa ugane po uniformi, da tale mokri mož ne more biti njegov tata. »Ne, tata je vojak, a vi ste žandar!« »Vojak?« »Ja, vojak!« »Seveda, vojak! Pa veš, kje je sedaj?« »Vem!« v splošno presenečenje odgovori otrok. »Vem,« zrn razi vnovič otrokov odgovor Stivčevo in Roziko. »Zares veš?« »Kako naj bi vedel?« skušajta preprečiti, da bi otrok morda rea kljub pazljivosti vseh, da bi očeta ne videl, vedel, da je tu. »Vem!« vztraja otrok. »Ničesar ne veš,« ga osorno pogleda Stivčeva, kakor da bo otrok i."dal očeta, čeprav o njem, vsaj tako je bila do tega trenutka prepričana, ne more vedeti ničesar. »Pa vem! Pa vem!« trmasto ponavlja otrok. »Ce iaz . . .« »Molčite! Otrok naj pove!« se zugsfuhrer ju nenadoma zazdi obnašanje mlade žene sumljivo. »Pravim vam, da ne more ničesar vedeti.« »Pa vem! Pa vem! Nisem tako majhen in neumen!« se otrok nasmiha. »Zefek!« »Le povej, mali, če si res že velik in pameten!« »Moj tata je v vojski,« s smehom odgovori otrok, ponosen nase, da je lahko mami in drugim povedal, da ni pozabil, kje je njegov tata. »No, vidiš, nisem pozabil, saj bom šel drugo leto že v šolo! Ali ne, mama?« »Da, seveda boš šel,« namesto Stivčeve odgovori Rozika. »Mama pa misli, da sem še majhen in da se nobene reči ne zapomnim. O, moj tata je velik in močan! Močan kakor tisti velikan, ki vstaja, ko se zmrači in z enim samim korakom prestopi doline in hribe med Krnom in Mata j ur jem. Tako se znoči, kajne, mama? In takrat moram spat, drugače bi velikan stopil v dolino in pozabil prižgati zvezde! Je tako, mama?« »Bo že tako, mali,« pritrdi eden od žandarjev. »Tudi danes ni zvezd, ker ne spiš.« »No, že dobro! A zdaj vi,« zugsfuhrer pogleda Roziko. »Ime? Priimek?« GLAS * 14. STRAN KOROŠKI BORCI Kakor poroča J. M. Trunk (Spomini. Celje 19507) je navdušenje za majsko deklaracijo zajelo tudi južno Koroško, kjer je bilo več manifest acijskih zborovanj in so po nekaterih krajih Slovenci postavili svoje narodne svete in napelo pričakovali nadaljnjega razvoja dogodkov. Dne 5. novembra 1918 je delegacija koroških Slovencev intervenirala za pomoč pri narodni vladi v Ljubljani. Kakor je razvidno iz poročil v publikaciji Vojne akcije u Koruškoj 1918—19 godine, katere je izdal vojnoistorijski inštitut JLA v Beogradu 1950, je bil imenovan kapetan, poznejši major Alfred Lavrič za vrhovnega komandanta oboroženih sil v Rožni dolini, medtem ko je pripadel vzhodni del Koroške — Pliberk — —Velikovec — pod območje generala Maistra, ki je osvobodil Maribor. Med drugim so Lavriču tudi sporočili, da mu žal ne morejo dati nobenega vojaka in naj si sam pomaga s prostovoljci. Medtem je pa na povelje koroškega Volksrata iz Celovca zasedla Ljubelj majhna četa volks-vvehrovcev. 12. novembra se je prek Gorice in Ljubljane vrnil z italijanske fronte naš rojak (tedaj že poročnik Lojze Ude. Sam pripoveduje v pismu naslednje: Ko sem 13. novembra zjutraj stal na pragu naše hiše (sedaj Koroška cesta št. 52) in z občutkom tiste sproščenosti, ki nas je navdajala po razpadu Avstro-Ogrske, gledal v svet, je po Cimpru pripeljal voz s hlodi, kmet s Sv. Ane, me je premeril z zaničljivim pogledom rekoč: »Vi tukaj postopate, na Ljubelju so pa Nemci!« Spraševal sem ga, nato pa takoj odšel na štacij-sko poveljstvo pri Lončarju. S komandantom nadporočnikom J. Ahačičem sva se dogovorila da zasedemo Ljubelj. Od tržiške narodne straže se je takoj javilo kakih 15 mož. Zasedli smo Ljubelj brez boja. Nemci so se umaknili do Sv. Lenarta, prve vasi ob vznožju Ljubelja. Nastopil je najugodnejši čas za osvoboditev in priključitev slovenskega dela Koroške k Jugoslaviji. Bodimo odkriti! Prevrat nas je našel nepripravljene. Premalo je bilo narodne zavesti, nekaka brezbrižnost, ves narod pa brez pravega vodstva, čeprav smo imeli tri politične stranke. »Proč z militarizmom!« in podobna gesla so neugodno vplivala na dotok prostovoljcev. Nekateri so nam govorili: »Kaj boste nosili na Koroško prodajat svoja življenja, če ste se živi vrnili iz svetovne vojne? Koroško do visokih Tur nam ba dala antanta, če jo bomo le hoteli, ker se je Srbija borila med svetovno vojno na njeni strani.« Razumeti in upoštevati moramo seveda tudi to, da so del slovenskega pešpolka št. 17 na južnem Tirolskem ujeli Italijani in da je bil vsak vojak do skrajnosti naveličan 3- do 4-letne vojaščine. V nedeljo, 17. novembra, je prišlo zopet nekaj narodnih stražarjev v okrepitev ljubeljski posadki. Bili smo v cestarski koči, štiri serpentine pod ljubeljskim prelazom. Naslednji dan popoldne so odšli na patruljo L. Ude, A. Ahačič in F. Radon, šli so čez Ljubelj do Sv. Lenarta ter zajeli na cesti nemškega stražnika. Ahačič in Radon sta ostala pri strojnici, L. Ude pa je pogumno stopil v stanovanje nemškega komandanta ter mu sporočil, da bodo naše čete zasedle Koroško do Drave in da bodo o našem prihodu pravočasno obveščeni. Naša patrulja se jc proti večeru vrnila v kočo. POHOD V BOROVLJE Bila Je lepa mesečna noč med 18. In 19. novembrom 1918. Zvedeli smo, da prihaja iz Tržiča proti Ljubelju komandant major Lavrič s svojimi prostovoljci, povečini Jeseničani. Zato se je poročnik Lojze Ude odločil oditi s patruljo šestih mož do Sv. Lenarta obvestit Nemce o naSem pohodu. Drugim v koči je Ude naročil, naj počakajo Lavriča. Na Ljubelju jc bilo okoli pol metra snega. Dobro se spominjam Udetovih besed: »Fantje, mi ne smemo nasesti nobeni lažnivi propagandi, da nam bo Koroško dala antanta. Zapomnite si, Slovenci bomo imeli samo to, kar si bomo znali sami priboriti, in nič drugega.« Prišli smo do Sv. Lenarta. Poročnik L. Ude je Nemce obvestil o našem pohodu. Kmalu so odšli, ml pa čez nekaj časa za njimi. Komaj smo prišli skozi vas do gostilne Zum Deutschen Peter, so bili drugi Tržičanl in Jeseničani z majorjem Lavrlčcm In nekdanjimi častniki že za nami. Prepevajoč so sli dalje. V Sopotnici, kjer je ljubeljska dolina najožja, so se pri cerkvici Marije Magdalene, do katere je cesta izpeljana v dveh serpentinah, Nemci iz nepojasnjenih vzrokov ustavili in oddali nekaj strelov. Skočili smo v kritja in čakali, kaj bo. Nadporočnik Vinko Hajnrihar iz Škofje Loke je s krepkim glasom v nemščini zaklical: »Takoj se umaknite, sicer bomo naskočili!« Nato je zaklical trikrat: »Parlamentarci!« in zdirjal na konju na Sopotnico. Ko je nemški komandant obljubil, da se bodo ustavili šele na levem bregu Drave, je Hajnrihar zahteval od njega, naj kot zagotovilo pusti na mestu obe strojnici, kateri jim bo potem vrnil. Nato smo šli skozi trg Pod-ljubelj in prišli v Borovlje zjutraj dne 19. novembra 1918. Bilo nas je vsega skupaj 7 častnikov in 53 vojakov s tremi strojnicami. VOJNI UJETNIKI Mnogi Tržičanl so med štiriletno svetovno vojno prišli v vojno ujetništvo, prva leta v rusko, ob prevratu pa največ v italijansko. Iz ruskega ujetništva so se nekateri vrnili po oktobrski revoluciji že v začetku leta 1918. Oblast je strogo gledala nanje, da ne bi med vojaštvo zanesli idej ruske revolucije, toda zaman. Najkasneje pa so se vrnili tisti rojaki, ki so bili v Sibiriji. Tako se je na primer z mnogimi Slovenci vrnil naš rojak, pokojni Jernej Meglic p. d. Zrimšek iz Loma po sedemletnem ujetništvu leta 1921. Dolga je bila pot do doma od Vladivostoka mimo Koreje skozi Hongkong, Singapur, Colombo, Aden in skozi Sueški prekop v domovino. Po izjavah mnogih ujetnikov je bilo glede prehrane bolje v Rusiji kot v Italiji. ^'■I!!ll!;i!llll!!!li!i!llllll!!iillir.'i;!ililli;illlilli:illl!i:illl!l!ll!ll!!ll!llll!t!l',',! I Andrej Tišler I Spornimi i na leto 1918 ll(lllll!lllilli:;i!ll!!!:!!tllll!!!ll!llll!!ll!!l!l!llllli;illllllllllllll!l!ll|)l!lilillililll BEG IZ UJETNIŠTVA Kaj pomeni izguba svobode, ve samo tisti, ki jo je izgubil. Sem spadajo vsi vojni ujetniki in lnterniranci. V takem položaju človek, zlasti še, če se mu godi še skrajno slabo, noč in dan premišljuje, kako bi se rešil, pa naj si bo z zvijačo ali tveganim pobegom. V Spomin 50-letnice teh dogodkov objavljam pripoved dveh naših občanov, katerima se je posrečilo pobegniti iz italijanskega vojnega ujetništva. Jože Dovžan, posestnik iz Podljubclja, pripoveduje: Ujet sem bil v vasi Artegno zahodno od Vidma (Udinc) konec oktobra 1918. Za kapitulacijo Avstro-Ogrske niti zvedeli nismo, ko so drvele skozi vas italijanske motorizirane enote. Nekateri smo sc poskrili a so nas kmalu polovlH in odvedli v zbirališča. V Vidmu nas jc bilo, okrog 15.000. Mesto je bilo skoraj prazno, čistili smo stanovanja in ulice. Pri tem seveda nI šlo brez tatvin, zaradi katerih je bilo več smrtnih kazni. Po dvanajstih dneh čiščenja Vidma sc jc začel za nas mučen marš. Hodili smo vsak dan okrog 25 km ob zelo pičli hrani. Spremljala nas je italijanska konjenica. Skozi katerokoli vas smo šli, so nas že vnaprej opozorjeni prebivalci sprejeli s palicami In vpili: »Dol z Avstrijci, pobijte jih!« Nad našimi glavami so frčale cokle, padalo jc kamenje, udarci palic Itd. Po 18 dneh smo vendarle prišli na kolodvor Mcstre. V tem sprevodu ujetnikov so bili zastopani razni avstrijski narodi. Jaz sem sc že med potjo pri- družil Primorcem, ker so Ie-ti imeli nekako prednost. Tako smo se mi »Primorci« kot pripadniki italijanske države odpeljali v Campobasso v južni Italiji. Natrpali so nas v že prenapolnjeno kasarno 17 p.p. Hodili smo na delo na grofovska posestva. Videli smo, da živi tamkaj prebivalstvo v veliki revščini. Po dveh mesecih so nas pa začeli izpuščati po 20 na dan. Odpeljali smo se z vojaškim transportom v Trst. Nastanili smo se v gradu sv. Justa, odkoder so iz-puščali po 40 Primorcev na dan v njihove domaČe kraje. Stopiti je bilo treba v dve vrstL Vsakega je italijanski častnik izpraševal, od kod je doma, postavil vsakemu po nekaj vprašanj o tistem kraju, npr. katere ulice, kakšne posebne znamenitosti ima itd. Nekoga je vprašal, od kod je doma, in ko mu je rekel, da je iz Ljubljane, ga je dal zapreti v bunker za tri dni brez hrane. Po treh dneh so mrtvega prinesli Iz bunkerja. Jaz sem pet dni opazoval potek izpuščanja« poslušal odgovore Primorcev in ker sem za silo lomil italijanščino, sem se opogumil in stopU v vrsto. Na vprašanja sem dobro odgovoril h* dobil domovinsko pravico za Prvačino. Tako settl bil rešen ujetništva dne 5. marca 1919. V Prv* čini sem pet mesecev delal na cesti. Nato sem prosil za potni list zaradi izselitve v državo SHS. Bilo nas je več, ki smo se nameravali izselitii tudi pravih Primorcev. Vsak se je moral P°dPJ* sati, da prostovoljno zapušča Italijo in se °d* pove vsem državljanskim pravicam. Potni h*sJ sem dobil v Trstu 21. septembra in se odpelja* v domovino. Jože Meglic iz Loma pa pripoveduje: Ker sem se udeležil upora 17. p. p. v Juded* burgu 13. maja 1918, sem bil premeščen k H7, pešpolku, ki je bil sestavljen iz samega upofj nega vojaštva 17. in 87. in 97. p.p. Bil sem Pj mitraljeski četi in ujet 3. novembra 1918 v Trt entu na južnem Tirolskem. Iz taborišča Grazan sem pobegnil 1. januarja 1919, a sem bil Py reki Tagliamento ponovno ujet. Zaposlen sem_^I pri zasipanju bunkerjev in čiščenju mesta St. Dona di Piave. Jeseni 1919 sem bil premeščen v Borgo na južnem Tirolskem k podiranju neruske žičnice. Hrana je bila zelo slaba. Neke£ dne, ko sem pomagal Italijanom dovažati hran > sem »rekviriral« nekaj vojaških pelerin, iz ka rih je naš četni krojač skrivaj napravil za 0 civilne obleke, katere svi nosila pod jetnis obleko in tako čakala na priliko za pobeg ujetništva. Dne 4. decembra 1919 sta pobegnila dva Sta jerca. Za skupen beg sva se dogovorila z nC^i Leberjem iz Žirovnice na Gorenjskem. P°° v 6. decembra 1519 sva preplezala zid vojašnic* Bergi, Lcbra so stražarji ujeli, jaz pa sem 1 ušel v temno noč. Pot me je vodila v dolino Freustal. Od nek^ gozdnega vodnika sem izvedel, da sta to P ubrala že omenjena Štajerca. Vodnik me J^^jfl zoril, da jc vrh gore še nad meter snega- A*j ju sem si, da bom po žc izhojeni gazi laže no<««aio sem jo kljub poldnevu mahnil naprej. pred nočjo sem našel v snegu zmrznjenega ga od obeh Štajercev. Bil jc že mrtev. Gr0^ po je obšla ob misli, kaj bo z menoj. Sel senJežal gazi naprej in že po kakih 200 metrih Je ^0 mrtev v snegu drugi Štajerce, ki je PraV opešal in zmrznil. Bil sem lačen in izčrpan, pfJ sem mrtvega Štajerca preiskal. Našel se'^C(j. njem kos kruha, vžigalice In precej dolgo ^ Hotel sem dalje, a ni šlo. Snega jc bilo na"kake ter. Iz smrekovih vejic sem si naredil n JJJJj, krpljc in jih pritrdil na čevlje. Tako sem ^ fla. vi ijun naporom prišel na vrh gore. ^arn.. §0$ šel razpadajočo vojaško barako. Stop ^ufil. vanjo, odlomil nekaj desk ln z njimi u ^»1 Použil sem kruh in zaradi utrujenosti Zbudil sem sc, ko Jc bila že ena stena pfj. v ognju. Moral sem sredi noči naprej ln sV.llCti» šel proti Jutri! v prvo naselje. Pri ncke-n ^bf0 sem dobil toplo hrano hi na senu sIUpuStt-iskJ počival. Ponoči pa zopet naprej proti se,ii dolini. Prišel sem v bližino Toblacha, ""j^e*1 šel zopet čez gore In dopcjel Avstrijo. P° ^ gaženju čez štiri vls« le gore z 1 do 2 "1" |d »° ga sem po 6 dneh prišel v I.icnz. Ju/"' 1 . sc>rt bili zelo gostoljubni. Kamor sem P"*^] n» dobil hrano in počitek. BiH so zelo J* {jft9]o okupatorja. V Menzu sem šele zvedel, <• ^ ?a-glasovalno cono A — to je južno Koro* sedeno jugoslovanske čete. {0) (Nadaljevanje naslednjo so* italija avstrija" GORENJSKA OSTERREICH Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite ha letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h — Es vvird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfugung. — Wir verfugen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di bosehi e montagne, potrete ristorarvi, godendevi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anehe la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu Naročite O las najbolj bran časopis _ na corenjSkem O CAS *a mlade lf* starejše vsakogar Uročite G LAS pri pismonoši! izhaja 2 krat tedensko, poprečno na 40 straneh (gospodarstvo, kultura, kratke vesti, ženska stran, otroška stran, šport, zunanje vesti) '""■iiiiiiiiiiimiiiiMiim lll!!:ill!|[l!lllllll!ll!lttll!ll[|llll!lllll!lll!ll!ll!ll!!l!!!illll>" Bralci in naročniki! ^ Srečni izžrebanci — naročniki našega časnika gredo VsenT "a iZ,Ct V nC7nano- ial sreča vcdno ne more biti Potov nakl°n*ena- vendar vsi tisti, ki tokrat ne boste OVaH, nikar ne obupajte. Še bodo takšne priložnosti. sroySem izžreh«nlin naročnikom našega časnika želim 8re*no pot0vanjc. UREDNIK E Turistične informacije © V Ratečah — Planici imajo dovolj prostih postelj v gostiščih in pri zasebnikih. Prostor pa je tudi v hotelih na Jesenicah in v domu pod Golico. Prireditve # Hotel Grad Hrib v Preddvoru prireja danes (sobota) popoldne ob jezeru Černava piknik. V obnovljeni grajski kleti imajo, vsak petek m soboto plesno glasbo. Na voljo je dobro pripravljena divjačina. O Na Bledu imajo v Kazini vsak dan razen ponedeljka plesno glasbo z artističnim programom. O Kravji bal v Bohinju letos zaradi tehničnih ovir odpade. miiiiiiiiiimniimtiiiimiimmmiiiimiiiiiii" Janez: Micka, jetzt haben wir schon die ganze Stadt Kranj durehvvandert! Ich habe schon einen Wolfs-hunger! Micka: Du Armcr! Komm, ich fiihre Dich zum »JELEN« dort wirst Du nicht nur sehr gut, son-dern auch bil-lig esscn kdnnen. 11.....'""I.......il m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:mtii!ii[iiii[:!imiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimii Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prostori, sobe s prhami. Telefon 77-266, 77 366 9 Bohinj — Mladinski dom ima nekaj prostih postelj v letoviških hišicah. Turistični informacijski biro v Bohinju ima okrog 400 prostih postelj pri zasebnikih. Prenoč-nino so znižali za 15 odstotkov. Prostor je tudi v ostalih hotelih v Bohinju. Žičnica na Vogel redno obratuje do 17.45. Od 1. oktobra naprej bo žičnica zaprta zaradi rekonstrukcije. Dovolilnice za ribolov na postrvi daje turistični informacijski biro v Bohinju. O Bled — Dovolj prostora je v hotelih, počitniških domovih, zasebnih turističnih sobah in gostiščih, žičnica na Stražo obratuje od 10. do 18. ure. Dovolilnice za ribolov izdaja turistično društvo Bled. © Kranj — Prostor je v obeh hotelih in pri zasebnikih. Tudi na Šmarjetni gori, v domu na Krvavcu, v domu na Jezerskem in v Preddvoru je dovolj prostora. Prosta ležišča so tudi v planinskih postojankah na Joštu, na Kali-šču, pod Storžičem in v Češki koči pod Grintovcem. V Preddvoru daje dovolilnice za ribolov uprava hotela Grad Hrib. # Prostor je tudi v Kamniku, Kamniški Bistrici, na Veliki planini in v Domžalah. Vreme Vremenska slika: Območje visokega zračnega pritiska z jedrom nad vzhodnimi Alpami obsega še srednjo in vzhodno Evropo. Atlantske frontalne motnje se pomikajo proti severovzhodu in ne bodo vplivale na vreme v krajih južno od Alp. Napoved za soboto in nedeljo: Bo pretežno sončno. Zjutraj in dopoldne po kotlinah megla. Najnižje nočne temperature od 5 do 10 stopinj, najvišje dnevne okrog 20 stopinj Celzija. VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA Zahtevajte jo v vaši trgovini! Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nem ško in italijansko Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. 51 Prišel je čas, ki bo s svojo modo ustregel marsikateri ženi. To sezono je spet zelo priljubljen hlačni kostim, če ste vitki in imate dolge noge, vam bodo hlače odlično pristajale. Tudi tiste, ki imate težave s širokimi boki, si boste lahko pomagale. Jopice so namreč zelo dolge, včasih tudi v obliki pelerine in navadno v pasu prerezane, z velikimi reverji ter gumbi v eno ali dve vrsti. Hlače so ozke, lahko ravne ali zvončaste. Spet sc vrača moda in prav nič napak ne boste storile, če si boste nadele hlače z zavihki, ki ste jih nosile pred leti. Sedaj je čas, da stvari, ki so počivale v omari zaradi modnih sprememb, spet poiščete in jih oblečete. Blago, ki si ga boste kupile, naj bo enobarvno aH rahlo črtasto. Lahko si omislite kombinacijo. Čevlji, ki jih boste nosile k takemu kostimu, naj bodo športni in največ s štiri-cent-metrsko peto. če vzamete s seboj torbico, pa naj bo na dolgem usnjenem aH verigastem ročaju. Pripravite pogrinjek Sto tudi vi med tistimi, ki zajtrku je jo stoje, ob skodelici mleka in s koščkom kruha ali politanko v rokah? Nimate časa za zajtrk, ker sc vam mudi v službo, boste rekle. Nimate časa sesti za mizo? In če si mizo, delno pa tudi zajtrk pripravite zvečer, preden ležete v posteljo? Da, tudi tako si pomagamo. Čc kosite doma, potem verjetno že prejšnji večer na pol pripravite kosilo za prihodnji dan. In če storite to, pripravite še mizo za zajtrk. Na lepo pogrnjeno mi/o pripravite keramično skodelico, v katero boste zjutraj nalile čaj, mleko, kavo ali kakao. Zraven dodajte šc skodelice, žličko, nož in vilice, odvisno pač od tega, kaj ste predvideli za zajtrk. Tudi kruh, marmelado, med ali sir lahko postavite že zvečer na mizo. Zjutraj pa vzamete iz hladilnika le še maslo ali kaj od mesa, če imate nuli obilen zajtrk. Ob tako pripravljenem zajtrku in lepem po-grinjku, vam bo jed tudi bolj teknila. Pc peslrite jedilnik z ritami Priporočljive so tudi za bolnike, okrevance in otroke Kupujmo le sveže ribe. Lete prepoznamo po rožnato rdečih in vlažnih škrgah, čvrstem in napetem mesu in bistrih očeh. če luskine rade odpadejo in niso tesno ob koži, nadalje če ima riba motne oči in je njeno meso mehko, ni več presna. Morske ribe peremo v slani vodi, nakar jih obrišemo in zavijemo v čisto krpo ter pustimo na hladnem, dokler jih ne začnemo pripravljati za jed. Ribo čistimo tako, da jo položimo na desko. Ribo primemo za rep, nakar z nožem odstranimo luske, in sicer v smeri od repa proti glavi. Nato porežemo škrge in plavuti, prerežemo trebuh — to najbolje opravimo s škarjami — in odstranimo drobovino. Nato ribo operemo pod tekočo mrzlo vodo in osušimo med krpo, nakar jo poselimo in pripravimo po želji. Tudi na police tapete Pri čiščenju stanovanja ste opazili, da je treba obnoviti obloge v kuhinjskih policah in predalih. Lep učinek dosežete, če notranjost predalov in polic prelepite s tapetami, ki jih lahko pomivate. Za gospodinje Opekline zdravimo z vodo V gospodinjstvu smo stalno v nevarnosti, da se popa- | rimo z vodo, mastjo ali jed-mi in da primemo pri štedilniku bodisi razbeljeno i posodo ali pa sc dotaknemo j vročega štedilnika. Zato je prav, da vemo, kako Je treba zdraviti opekline. Še vedno zdrav/mo oziroma si pomagamo pri opeklini tako, da jih polivamo z oljem ali posipamo z moko. Taka prva pomoč često povzroči komplikacije, če se sprlme moka s sokrvico iz opekline, nastane krasta, ki jo jc kasneje zelo težko odstraniti. Bolečine zmanjšuje in pospešuje zdravljenje, če opečeno mesto držimo pod mrzlo vodo. S tem zadržujemo tudi nastajanje mehurjev. Ko smo prenehali polivati opckl/ne z mrzlo vodo, jo previjemo s čistim povojem ali pa premažemo z želaina-sto mastjo za opekline. Pazimo, da imamo povoj kot mazilo v kuhinji zmeraj pri roki. Seveda, čc je opeklina ve- i lika, pa moramo po prvi pomoči iskati zdravnika. Vendar imamo v pretežni večini na trgu na razpolago le zmrznjene ribe. Manjših rib pred kuhanjem oz. pečenjem sploh ne odtajamo, velike pa počasi odtajamo, potlej pa jih takoj porabimo! Roke ne bodo dišale po ribah, če jih umijemo v zelo slani vodi z dodatkom kisa. Isto tudi za posodo, v kateri Obleka z madeži je videti kot stara in por.ošena. Zato je treba vsak madež na obleki sproti očistiti in umazanih oblačil nikdar ne obesiti v omaro. Bolj svež je madež, tem lažje ga bomo odstranili. Predvsem je treba ugotoviti, kakšen je madež: je masten, ali od sadja, kave ali druge vrste; poznati je treba vrsto blaga, ker vsaka tkanina zahteva posebno čiščenje. Preden se lotimo čiščenja, naredimo poskus na majhnem kosu tkanine ali na manj vidnem delu oblačila. Potlej oblačilo dobro skrtači- ribe pripravimo, kuhamo ali iz nje jemo. Zelo težko bomo odstranili vonj po ribah iz posode, ki jo takoj po uporabi pomij emo v zelo topli vodi. Če smo po nerodnosti pojedli ribjo kost, spijmo kozarec kisa, ki bo kost zmehčal. Če se nam zatakne večja kost, jo je treba izdreti. Priporočljivo je, da z ribami vedno jemo kruh. ! mo, da odstranimo prah. Pripraviti si moramo podlogo, ki dobro vpija tekočino, z* čiščenje pa isto vrsto blaga kot ga čistimo, ah pa belo krpico oz. košček vate. Sicer pa je najbolje da vsak madež* zlasti če ne ugotovimo njegovega izvora, najprej očistimo s toplo milnico, potlej pa s čisto mlačno vodo. Če čistimo z raznimi čistilnima sredstvi, se ravnajmo po navodilih. Pazimo, večina čistilnih sredstev je vnetljivih. Če po prvem čiščenju doma ni uspeha, je najbolje, da obleko nesemo v čistilnico. ^iiiEiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiriiiiiiniEifiiiiiitiiiiiiitčiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiil^ Mali raziskovalec Ko se naš najmlajši postavi na noge in prične raziskovali po kuhinji in predsobi, takrat se moramo zavedati, da mu tako rekoč na vsakem koraku preti nevarnost. Nič koliko je bilo že nesreč, ker mati ni spravila nevarnih predme'.ov tja. kamor jih otrok ne doseže. Seveda mu takega raziskovanja ne kaže popolnoma omejevati, saj pri tem ctrok raziskuje in spoznava svet okoli sebe. Večkrat so hudo zanimive za malega »razbojnika« vtičnice, ki so v modernih stanovanjih nizko pri tleh. Pozabljena igla na tleh ali zaponka in že lahko pride do nest- fe. V trgovini z električnim materialom prodajajo plastične vtikače s preproslim klitiekom. Vtikač bo zanesljvo varoval nesreče pred radovednim ročicami. Z dvema letoma do tremi otrok že toliko zrasle, da z lahkoto seže na mizo. Tam pa je mali lahko pustila OSter nož ali škarje. Vsa družina mora biti tako navajena, da nevarnih predmetov ne bodo puščali na lahko dosegljivih meslih. Več nesreč se tudi pripeli, kadar hoče prestrašena mati nevaren predmet otroku v/eti. Mali ugrabitelj kaj rad Ubežj ■ plenom in se pri tem spotakne in pade. Vzemite torej otroku nevaren predmet mirno, toda odločno. Ce se otrok šc ni opekel ob štedilniku, se bo kaj rad smukal okoli njega in stegoval roke po pisanih posodah. Ne puščajte zato ob robu vrelega mleka ali vročega olja ali juhe. Otrok si bo zelo zapomnil, če mu boste na praktičen način prepovedali smukanjc okoli štedilnika. Kadar je pečica malo topla ali Jc topla električna plošča, naj pritisne prstek nanjo. Seveda prej sami preverite temperaturo, tako da vas ne bo peklo v roko. Nežna otroška koža pa bo temperaturo bolj občutila, vendar opeklin ne bo. Dotik s toplo posodo aH štedilnikom bo malega radovedneža za lep čas odgnal proč. Nekatere matere tudi neprevidno dajejo otroku za igranje stekleničke * raznimi tabletami. RcS' da so dobro zaprle, otroku pa se včasih le posreči, da jih odpre. Da P8 ne bi poskusil pisanih tablet, mu šc na misel nC Priđe. Najmanjša nesreča Pri tem jo samo izpiranje Želodca brez posledic. Zato naj bodo vsa zdravil* tableto in tekočine tak» visoko, da jih otrok nC doseže. L. Mencinger lllllllll{lIllllllllIilllIIfJllIlllJtlIlllIJIIIIIfl21Illll||lllIIIIIIIBIlIIIt&IIllfIlllIlllIllllll<>llll|I>i 00 Umazane obleke ne v omaro SOBOTA, 21. septembra 1968 S ŠOLSKIH KLOPI GLAS * 17. STRAN Lojze Zupane: Divjinec na Kriški gori Na Kriški gori nad Golnikom je zijavka, v kateri se je pred davnimi davnimi leti skrival divji mož gorščak. Ta divjinec je skoraj sleherno noč pritacal v vasi pod Kriško goro, vlamljal v hleve in kokošnjake ter kmetom kradel goved, ovčad in perjad. Najraje pa je prihajal na največjo kmetijo k Laznikarju, kjer so v veži imeli polne golide mleka, ki ga je bila gospodinja vsak večer na-molzla. Kadarkoli je prišel, je Laznikarjevim po-Pd najmanj tri molznjake mleka. Gospodarju so bili ti obiski divjega moža odveč, zato je nekega večera Priklenil pred hišni prag velikega črnega psa ,da bi nočnega gosta odgnal. A Slad je hud tat, zato je gorščak, sredi noči psa zadavil in požrl, nato pa je žejen vlomil v vežo ter spet popil tri golide sladkega mleka. Nekega dne pa so se kmetje izpod Kriške gore zbrali, da bi se posvetovali, kako bi se odkrižali divjega moža. Starček v niši je živ zaklad! Najsta-TeJši srenjski dedek je bil Pametnjak, zato je možem svetoval, da bi divjinca lahko pregnal samo medved, »a kje naj dobimo živega modveda?« je zaskrbelo može, ki so se starčku posmehovali. »Nastavite mu panj me-?u Pred hišni prag,« jim Je svetoval starček. »Ko ^ bo medved prišel po- sladkat, se bo spoprijel z z divjim možem.« Lepa beseda nikomur ne preseda! Srenjski možje so zares potegnili iz Laznikarjevega čebelnjaka poln panj satja in ga nastavili medvedu pred hišni prag. Kosmatincu je ponoči zadišal med, pa je prilomastil s Kriške gore v dolino. Ko pa se je sladkal s strdjo je iz zi-jalke pritacal v dolino divji mož, da bi se napil mleka. Srečal se je z medvedom, ki ga je napadel ter ga objel, da mu je polomil rebra. Komaj še malo živ se je divjinec zatekel v svojo zijavko. Najstarejši dedek na Golniku mi je oni dan pripovedoval, da divjega moža doslej ni bilo nikoli več v dolino pod Kriško goro. Nikdar več ni prišel krast, le vsako noč je rjovel v zijavki, da je odmevalo po vsej dolini: »Ojej, možje, kje pa imate tisto hudo muco, ki mi je potrla rebra?« Kdor molči, devetim odgovori! In ker mu nihče ni odgovoril, je gladni divjinec neke noči zapustil zijavko ter odšel po svetu kdo ve kam. Zijavka na Kriški gori je že zdavnaj prazna in zapuščena, kmetje pod Kriško goro pa so tudi že zdavnaj pozabili na tatinskega divjinca, kajti čas zaceli vse rane. In če je divji mož že preminil, so mu nekdanje tatvine že tudi odpustili, ker smrt vse poravna. O pticah selivkah Naučil sem se plavati ft«c ,sem Pričakoval ko-Vh b ega lo*a. Po nekaj serr, s ^krbnega življenja "»orje odpotoval na Počutu v ^ Se Ze,° dobro V ^orju dan scm čofotal krat obv Pa čeprav sem več-^radi Cutl1 nJegovo slanost. sv°jc vztrajnosti in atkove pomoči, sem se naučil plavati. Tega dogodka sem bil najbolj vesel, pa čeprav sem splaval šele zadnji dan pred vrnitvijo v Preddvor. Marko Zadražnik, 3.b osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor ''''''"HIiimiiiiiiii,,,,,,,,,^ na morju Počitnice „*e. v lanskem šolskem letu va J^ Scstra obljubila, da bo- ^^ovala tisti dan. Vsak »HjJ 4603 štela dneve. Zadnjo W s^rn se neprestano pre-Vfckk in misUla samo na morje. Drug1 r0 dSVa s sestro odpotovali, v vjtei vožnji sva prispeli C^rad. Takoj sem vzela ^ *e, se preobMkla in V vodo- Prve °-TO sem 'a še z rešilnim pasom. Naslednje dni pa je šlo že brez. njega. Plavati sem se naučila v plitvi vodi. Dnevi so bili lepi. Bilo mi je lepo. Spoznala sem veliko prijateljic in prijateljev. 2al je čas prehitro mineval. Prišel je trenutek slovesa in treba se je bilo vrniti domov. Darja Polajnar, 4. razred razred osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor Le še nekaj dni nas loči od 23. septembra, dneva, ko se poletje prevesi v jesen. Noči postajajo hladne, megle vsako jutro stkejo siv, vlažen plašč nad pokrajinami. Šele toplo opoldansko sonce jih prepodi in le biserno čiste kapljice vode na ru-menečem listju ter po sadežih, ki še niso čisto zreli, spominjajo nanjo. Narava, odeta v pestro ogrinjalo jesenskih barv, pa kljub varljivi lepoti že umira. Življenje usiha vsenaokrog, razkošne krošnje dreves počasi medli-jo, list za listom odpada. Zima sovražnica rastlinstva, bo čez nekaj mesecev namesto šelestečega zelenja našla samo golo, proti nebu štrlečo vejevje. Toda prava znanilka jeseni ni dušljiva megla, niti ne odpadajoče listje, ampak ptice selivke, ki odhajajo na jug. Prve odlete že konec avgusta, večina pa v septembru in oktobru. Strah pred mrazom jih nažene, da razpno krila in zaplavajo v tople kraje, v južno Italijo, na sredozemske otoke ali celo v Afriko. Do pomladi bodo zato dvorišča, travniki ter gozdovi tihi in prazni, kajti celo ptice stalnice obmolknejo in mirujejo in čakajo lepših dni. Selivke moramo dehti v dve skupini: na tiste, pred mrazom najmanj odporne, najbolj nežne, ki že zelo Zgodaj zapuste naše kraje in na krepkejše ,odpornejše, ki lete najdlje proti jugu, ter odidejo pozneje. Med prve sodio kukavice, slavček, lastavica, pastirička, kobilar, poljski in gozdni škrjanček, grilček in srakopert med zamudnike pa lišček, vse vrste drozgov, škorec, prepelica, gozdna grlica, gozdni golob, taščica, kos, ščinkavec in po-stovka. Najdlje zdrži pri nas kavka saj odfrfota šele v drugi polovici novembra. Leti samo do bližnje Italije in se kot prva vrne konec februarja, torej že po treh mesecih. Najnežnejši ptički pa so odsotni mnogo dalj časa, saj potujejo tja do vroče Afrike in se vračajo šele čez pol leta. Zanimivo je tudi, da se nekatere ptice selijo samo podnevi, druge le ponoči. Nočm potnice so kukavice, slavec in srakoper. Nadalje bi selivke lahko ločili po tem, ali lete v skupini, ali posamič. Kdo ne pozna velikih rojev lastovic, ki vsako jesen, preden se odpravijo proti jugu, posedajo na žicah električnih daljnovodov? Ljubka znanka s škarjastim repom potuje samo v jatah. Posebneži med selivkami so kos, taščica in ščinkavec. Vse tri tudi pozimi lahko uzrete v naših krajih. Samčki, odrasli in čvrsti, namreč ne zapustijo domačih gajev. Dovolj so utrjeni, da kljubujejo mrazu in le samice s krhkim mladim rodom odrinejo na Ptice na jugu nikdar ne gnezdijo. Tam samo počakajo toplejših dni, potem pa se vrnejo. Med potovanjem — bodisi na jug ali nazaj domov — lete zelo visoko. Glavna hrana selivk je mrčes. Lovijo ga kar med letom, ne da bi se jim bilo treba spuščati. Značilno je, da že po prehrani lahko ločimo ptice stalnice od njihovih nemirnih sorodnic: prve brskajo za zrnjem, druge pa lovijo mrčes (izjemi sta le ščinkavec in grilček). Tudi zato velja selivka za bolj koristno kot drugi ptiči. Doslej smo govorili le o ti- stih pernatih živalcah, ki ta čas odhajajo od nas. Toda ali poznate pinožo? To je ptič, za katerega srednja Evropa pomeni jug. Priseli se semkaj iz svoje domovine Skandinavije, umakne se neznosnemu zimskemu mrazu }ia severu, ki je še mnogo hujši od našega. Pinože letijo v jatah, v glavnem tod preži' mujejo samice z mladiči, spremlja jih le nekaj samcev — vodnikov. In ko se druge ptice spomladi začno vračati, ti zimski gostje krenejo nazaj proti severu, proti domu. I. G, Na potovanju po Češki Med počitnicami sem doživel mnogo lepega. Teden dni sem potoval z mamico in očkom po Češki. Najbolj mi je bilo všeč glavno mesto Praga. To je zelo staro in znamenito mesto. Tam sem obiskala tudi prijateljico Heleno. Med vsemi znamenitostmi mi je bil najbolj všeč Karlov most. Na hribčku stojijo mogočni Hradčani. Videla sem tudi Karlove Vari, Plzen in Brno. Na koncu na- šega potovanja smo se ustavili tudi na Dunaju. Ogledali smo si znani dunajski Prater. Tam se ljudje zabavajo od jutra do večera. Potovanja po Češki se bom še dolgo spominjala. Zato me sedaj še bolj zanima, kaj se dogaja v tej državi. Mateja žgajnar, 4. razred osnovne šole Matija Valjavec, Preddvor Med počitnicami Počitnice so trajale dva meseca. Preživela sem jih zelo lepo. Veliko sem potovala, šli smo v Trst, Trbiž, Celovec, na Vrbsko jezero, Beljak in Gradec. Šli smo v Zagreb in si ogledali živalski vrt. Videli smo medvede, slone, krokodile, vliko ptic ,srne in druge živali. Bili smo dvakrat na morju. Vsakokrat za osem dni. Najbolj všeč mi je bil zadnji teden pred šolo. Bili smo na morju v Simovem zalivu. Z nami sta šli teta Mari in sestrična Miloša. Miloša je stara eno leto. Imeli smo lepo vreme, zato smo se lahko kopali. V četrtek pa smo si ogledali nekatere kraje ob istrski obali. Peljali smo se v Savudrijo, Umag, Dajlo, Novigrad, Poreč, Plavo in Ze- V Banjolah Bila som na morju s svojim očkom in mamico .šli smo za teden dni. Kopali smo se vsak dan. Kraj. v katerem smo bili, se imenuje Banjole. Imeli smo se zelo lepo. Najbolj sem bila vesela, ko sem se naučila plavati. Plavati me je naučil očka. Drugi dan sva šla z očkom na otok. Na sredi je bila zelo globoka voda, zato sem se i bala, da ne bi utonila. Ko sem prišla na kopno, sem se globoko oddahnila. Tudi nazaj sem srečno priplavala. Prenočevali smo v šotoru. Kar prehitro so minili dnevi v Banjolah in že sem se vesela in zadovoljna vrnila domov pod skalnati Storiič, Diana Pore n ta, 3.b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor leno laguno, Vrsar, Limski zaliv, Rovinj, Fažano, Pulo, Moščeniško Drago in Opatijo. Potem smo se spet vrnili v Simov zaliv. Štiri dni smo bili še tam. V ponedeljek zvečer pa smo se vrnili domov in ta dan je bilo tudi konec počitnic. Alenka Cijan, 4. razred osnovne šole France Prešeren, Kranj Šah Kdaj postane kmet dama? Oglejte si diagram: I « « ■ fejii n * I........fm P P jiij^ii . 1_ m m ml Ali beli lahko dobi? To je odvisno od tega. kdo je na potezi. Ce je na potezi črni, ob pravilni igri remizira: 1..... Kd7 —e6 2. d4 — d5 i- Ke6 — d6 3. Kc4—d4 Kd6 — d7 4. Kd4 — c5 Kd7 —c7 5. d5 —d6+ Kc7 —d7 6. Kc5 —d5 Kd7 — d 8 7. Kd5 — e6 Kd8 — e8 Crni kralj mora stalno .stopati v opozicijo! Ce beli odigra še d6 —d7r, sledi Kc8 — d6 in črni je v patu ali pa osvoji belega kmeta. Nesreče tega tedna Neznani kolesar je v ponedeljek na Jesenicah v Ulici heroja Vcrdnika zbil sedemletnega Bejuba čviebiča, ki se je s sk'rojem vozil po ulici. Pri padcu si je deček zlomil golenico in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Za pobeglim kolesarjem poizvedujejo. Na cesti prvega reda v Kranju je v torek, 17. septembra, voznica osebnega avtomobila LJ 473-74 Zvezdana Brahima-gič zadela sedemletnega Milana Basta Lz Struževega pri Kranju. Otrok je nenadoma skcčii na cesto tik pred avtomobil. Pri trčenju je bil otrok ranjen po glavi in so ga odpeljali v kranjski ZD. V torek ob eni zjutraj sc jc prevrnil na streho osebni avtomobil KR 163-92, ki ga je vozil Ivan Jerše. Nesreča se je pripetila na cesti prvega reda na Orehku pri Kranju. Voznik je vozil zelo hitro in pod vplivom alkohola. Avtomobil je najprej podrl tablo z oznako naselja, nato pa se je prevrnil. Sopotnica sc je v nesreči težje ranila in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik je bil laže ranjen, na vozilu pa je za 5000 N din škode. V torek dopoldne se je na cesti tretjega reda pri vasi Dvorje pri Cerkljah zaletel v vprežni voz motorist Martin Koritnik. Angela Krivic, voznica vprege, je iz nepreglednega dvorišča zapeljala na cesto, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Tedaj pa je pripeljal motorist in se zaletel v voz. Pri trčenju se jo"Koritnik huje ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V sredo popoldne sta na cesti prvega reda pri Podvi-nu trčila osebni avtomobil ZG 11-S8, voznik Teodor Džambazov, in osebni avtomobil KR 88-51. ki ga je vozil Edi Brelih. Nesreča se je I pripetila, ko je voznik avlo-j mobila zagrebške registraci-i je pri srečanju nenadoma j zavil na levo stran ceste in j pri tem trčil v nasproti vozeče vozilo. V nesreči je i je bila sopotnica v avtomobilu kranjske registracije težje ranjena in so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. Istega dne okoli dvajsete ure zvečer sta v Lescah na Gorenjski cesti trčila mope-dist Jurij Novogradec in pa osebni avtomobil KR 130-27, ki ga je vozil Ivan Jekler. Do trčenja je prišlo, ker je mopediat nenadoma pripeljal s pločnika na cesto in tako zaprl pot osebnemu avtomobilu. Pri trčenju se je mope-dist huje ranil, medtem ko je na vozilih za okoli 3000 N din škode. L. M. Vlak ga Je povozil V sredo, 18. septembra — okoli desete ure dopoldne je legel na tračnico železniške proge Škof ja Loka — Kranj upokojenec Ignac Ocepek. — Povozil ga je tovorni vlak št. št. 942. Komisija je ugotovila, da gre za samomor. Nesreča v valjarni Bela V četrtek okoli dvajsete ure se je v valjarni Bela na Jesenicah pripetila obratna nesreča. Stanko Zupee, rojen 1928, je pripravljal pločevinaste svitke za rezalni stroj. Okoli 6800 kilogramov težak svitek pa je nenadoma zdrsnil iz leg in padel delavcu na noge. Hudo ranjenega Stanka Zupca so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so mu morali odrezati eno nogo v gležnju, drugo pa nekoliko GOSTINSKO PODJETJE PLANINKA KAMNIK ZAPOSLI KVALIFICIRANO KUHARICO aH kuharico z večletno prakso. Službo lahko nastopi takoj. <«•< mm Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila Zastava 1300, letnik 1968, prevoženih kilometrov 11.000. ZAČETNA CENA N DIN 16.200.— Ogled vozila možen vsak dan pri LOGAR Mihaelu, Kranj, Jezerska c. 116/a (v Gorenjah). Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica SAVA, PE KRANJ do 25. 9. 1968 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, mame, stare mame Frančiške Sleme Arovčove mame se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali in ji darovali vence in cvetja. Posebna zahvala gre restavraciji Park, mestni slaščičarni, gorenjskim oblačilom in komunalnemu servisu v Cerkljah ter duhovščini za ganljive besede ob odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Valentin, sinova Tine in Miha ter hčerka Julka z družinami, hčerka Francka z Jo/kotom, Angelca z Dragom, Anica z Jožico in Lenka z možem. Zg. Brnik, Cerklje, Novo mesto, Šenčur, Milje, Primskovo V nekaj stavkih Poljče — Kmetovalci pravijo, da letos ajda zaradi razmeroma hladnega vremena ne zori času primerno. Žele si tople?8 vremena tja do 29. septembra, ko začno ajdo žeti. Če pa m medtem na Karavanke padel sneg, se je bati za ajdo pogubne slane. Letos močno uničuje ajdo tudi divjad. Ljubelj — Prek mejnih prehode v na Gorenjskem je v Pj' vem polletju prestopilo mejo 429.761 naših državljanov, me* tem ko je bilo tujih 665.822. V istem času je prišlo čez mejo ckoli 83.000 naših avtomobilov in okoli 190.000 tujih avtomobilov. Največ potnikov je potovalo prek Ljubelja, nato sle«6 Korensko sedlo, Rateče ir Jesenice. Bohinjska Bistrica — V začetku letošnjega šolskega leja so v Bohinjski Bistrici odprli otroški vrtec tik ob osnovni soj-Mesečni prispevek staršev je 5000 S din, za celodnevno varst s kosilom pa 8000 S din. Jesenice — Prejšnji mesec so v železarni Jesenice iza^.la!j za 30.000 ton izdelkov. To je nov rekord, ki se je Prib1'^ količini, ki je potrebna, da bi se ta največji slovenski kolek izkopal iz težav. Tako velika proizvodnja je zasluga celotneg kolektiva. Velikega pomena pa so bile pri tem tudi nove o prave, ki so jih namestili ob rekonstrukciji železarne. T° novi obrati na Belškem polju, nove električne peči za Pr0 vodnjo jekla in rekonstruirani predelovalni obrati, ^elezar se usmerja na izdelavo kvalitetnejših jekel, da bi v boa mogla kriti povečane stroške za energijo in prevoz suro B. Blenkuš TRŽIČ — V nedeljo, 15. septembra, so člani mladinskega odseka pri Planinskem društvu Tržič prejeli štafetno Pa,.,a mladinske planinske štafete Triglav—Jajce. Pot jih je v0 . od doma na Zelenici do Roblekovega doma in prek Beg ščice, Prevalje in Podljubelja v Tržič. V soboto bodo mladinci Planinskega društva Tržič P*^ dili pred prostori GRS kratko slovesnost z govorom in tacijami. Nato pa bodo štafetno palico prenesli pod St0 naslednjega dne, v nedeljo, pa jo bodo predali članom dinskega odseka Planinskega društva Kranj. — C. P- KRANJ — V mestni hiši Gorenjskega muzeja v Kranjn ^ odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etn?^/-gj so in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni nii razstavljene umetniške fotografije Eliota Furnessa "oTjU V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v prvem nadst ^ na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v \1-rn0\d stropju pa razstava Gradovi na Gorenjskem. V hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji Pa.^ -c stava grafičnih listov Jožeta Gorjupa (1907—1932), ki J jjj posredovala Gorjupova galerija v Kostanjevici. Galerij *j ^ muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. m do 19. ure. jU CERKLJE — Kljub slabemu vremenu je minulo sobo * nedeljo zelo dobro uspela prostovoljna delovna a^c^ACtai gradfiji ceste Cerklje—Vasca—letališče. V soboto s0 iv,oZili kar ves dan, v nedeljo pa le do 13. ure. Na cesto so c ^ okoli 700 m:i gramoza, vendar z deli še niso končali- ^ $ jevnega praznika, ki ga bodo v Cerkljah praznovali oflj b(J 6. oktobra, bodo organizirali šc eno tako akcijo. Ce J' vreme naklonjeno, bo cesta do krajevnega praznika g° _ KoroJ*2 GORENJSKA — V nedeljo, 22. septembra, bo na * pri odšla večja skupina gorenjskih planincev, da bi poni gradnji nove planinske postojanke Slovenskega Pla društva na Koroškem pod Kepo. — an. CERKLJE — V nedeljo, 6. oktobra, bo v CerkljahJ ^ proslava krajevnega praznika združena s petnajstletni ajj|Jj*j masovne prostovoljne krvodajalske akcije. Pred Pc QCvkc" leti je v tej prvi akciji sodelovalo kar 1.50 prebivalcev ^ in okoliških krajev. To je bil za takrat zelo velik oa ^ (gj dajalcev. Od tedaj naprej so bile krvodajalske a {^OhJUJ|L Območju več ali manj zelo uspešne, saj so v tem 0 poSe.■ vodajalci dali 2130 litrov krvi. Devet krvodajalcev WjJ b,ižnJ» nc diplome, 53 jih ima zlato značko in 228 srebi no. aH-proslavi bodo podelili še 8 zlatih značk in 24 srebrn • neti«*. BLED — Vsem turističnim organizacijam, »8proSJ*** društvom so zadnje dni julija razposlali /.unske s,ari Bleda. Celotna izdaja prospekta je veljala okoli Uho " dinarjev, ker pa ima prospekt več barvnih sli , zanj plačati še okoli 290 tisoč S din. — B. B. I.SEJEM OBRTI IN OPREME V K It A IM JU, OD 12. —21. 10. 1968 Poročila poslušajte vsak dan °» 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17-, 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., 9-> 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik °b 19.30 uri. SOBOTA — 21. septembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo Btopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — l1-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Gozdovi pojo - simfonična pesnitev — l2-30 Kmetijski nasveti — 1240 Pesmi iz hrvaškega Primorja — 13.30 Priporočajo vam *- 14.05 Paleta zabavnih melodij _ 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15-20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — tf-05 Gremo v kino - 17-35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18l5 Pravkar prispelo — 18.50 s knjižnega trga — I900 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Bredo Hieng -_ 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fono-teke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — "•05 S pesmijo in plesom v novi teden Dmgi program 14.05 Revija tujih popevk 7~ 15.00 Zvoki s tekočega traku - 20.05 Počitniški kažipot — 20.20 Z melodijami Krizemsvet — 21.20 Operni koncert — 22.30 Dvorni skladatelji Drugi program 9.05 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute 2 ansamblom Klaus Wunderlich — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Don Pasquale - komična opera — 16.55 Dvorak in Janaček — 17.35 Brandenburški koncerti — 18.30 Med skladbami Matije Bravničarja — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Zborovske skladbe Emila Adamiča — 21.40 Bagatele in ekspresije Vilka Ukmarja — 22.00 Nočni koncert Berlinskih filharmo-nikov 22. septembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce —8.05 Radijska igra za otroke — B-40 Skladbe za mladino — 9-05 Naši poslušaloi čestitajo *n pozdravljajo - I. — 1000 se pomnite tovariši — l0-25 p«smi borbe in dela — 1°-45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični na-5JM« za tuje goste — 12.00 Ja današnji dan — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.15 Operetne \jvr>~*---- PONEDELJEK — 23. sept. 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.25 Z operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Štiri skladbe za violino in klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor iz Ribnice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — Interna 469 — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dnj — 35.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na II .programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih. TOREK — 24. septembra del ijsk uverture — 13.40 Ne- tedna — 14.15 Ce^hribrePOr,aŽa ~ mor Ure dne oba7riKner^ 15 05 P«P«1-*adnlz; avni *lasl>« - 16.00 ^ Por,'Bra - 170s Nodelj-^hk( n"° Poldne - 19.00 . led- - ^ nokturno ned.,.,? ra7-8l«lnice - 20.00 £dni? *V(*Gr ~ 2215 Se-23.05 Lite Drugi program 14.05 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Večerni divertimento — 22.00 Gerontijev sen — oratorij za soliste — 23.50 Sonata za flavto in kitaro SREDA — 25. septembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.25 Melodije z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski koncert — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodno pesnil — 13-30 Priporočajo vam — 14.05 Veliki zabavni orkestri v triče-rtin-skem taktu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hrrnilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Črnske duhovne poje zbor Roger Wagner — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Romeo in Julija — baletna suita — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Pimpinone — opera — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Dru^i program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.50 Melodije po pošta — 21.20 Recital pianistke Dubravke Tom,šič-Srebotn jakove — 22.27 Za ljubitelje in poznavalce PETEK — 27. septembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Dvakrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dvajset minut pri naših solistih za pihalne instrumente — 12.H0 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Johana Straus-sa — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.40 Melodije iz Španije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — Ići.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minu- te s pevko Eldo Vjler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Mali koncert zbora Slovenske filharmonije — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Radijska igra — 20.40 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slo venske narodne za glas in klavir — 21.40 Bergerettes za klavirski trio — 22.00 Dunajski slavnostni tedni 1968 — 23.45 Dialog za klavicembalo in orkester Očiščene in znirz&jene morske ribe prodajalnah lUuoiia, 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Melcdije z orkestrom Camarata — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Duet Levka in Gane iz opere Majska noč — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.55 Melodije z godali — ČETRTEK — 26. septembra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj odlomkov iz. opere Matija Gubec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestrj na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital violinista Vla-dimirja Skerlaka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napovov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 21.10 Ko-morno-glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno KOMPAS K R A N 3 GOSPODARSTVENIKI - KMETOVALCI! Na veliko mednarodno manifestacijo tehničnih novosti JESENSKI SEJEM V GRADCU bomo potovali z modernimi turističnimi avtobusi dne 5. 10. 1968. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi najmodernejše stroje za obrt, industrijo, kmetijstvo in široko potrošnjo. CEIMA IZLETA JE 59 i\ din Prijave sprejema Kompas Kranj do 25. septembra 1968. Informacije na telefon 21431 Kompas Kranj — Kompas Kranj — Kompas kdor ponudi DONAT ponudi zdravje SOBOTA — 21. septembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 18.25 Poročila, 18.30 Resnica in legenda o Corte-zu — ameriški film. 19.20 Nebo Evrope v drugi svetovni vojni, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Zagorske popevke (RTV Zagreb) — 22.05 Humoristična oddaja Vase Popovića (RTV Beograd) — 22.55 Propagandna oddaja, 23.15 Zagorske popevke — nadaljevanje, 24.00 Poročila (RTV Zagreb) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 22. septembra 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Mihe Dovžana in Zadovoljnimi Kranjci (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Resnica in legenda o Corte-zu, 11.35 Cirkus — film (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska T V konferenca, Športno popoldne — 17.40 Velesejemski T V biro (RTV Zagreb) — 18.00 Ponavljamo za vas — reportaža, 18.30 TV kažipot, 18.50 Cik cak, 19.05 Za srečo — film iz serije Saga o For-svth (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja, 20.50 Mednarodni filmski festival Šport in turizem (RTV Ljubljana) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 23. septembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 S poti po Mehiki, 17.55 Po Sloveniji, 18.20 Propagandna medigra, 18.25 Vejica — oddaja iz cikla Slovenščina, 18.50 Samorastniki — kulturna oddaja, 19.20 Variete spretnežev, 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Vrv z enim koncem — predstava češkega gledališča Divadlo za Branou (RTV Beograd) — 22.15 Ameriški baletni ansambel Alvin Ailev— II. dol (RTV Zagreb) — 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 1820 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta (RTV Beo- grad) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 2030 Spored italijanske TV TOREK — 24. septembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 18.05 Risanke, 18.20 Obrežje, 18.45 Novosti iz studia 14, 19.15 Sedanjost in bodočnost Afrike, 19.55 Cik cak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Lažnivka — celovečerni slovenski film, 22.10 Martial Šolal trio, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Telesport (RTV Zagreb) — 19.00 Biseri glasbene literature (RTV Beograd) — 19.15 Turizem, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV SREDA — 25. septembra < 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila, 17.25 Palčiča — oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 17.45 Pisani trak, 18.00 Tuberkuloza — poljudno znanstvena oddaja (RTV Ljubljana) — 18.20 Dvajset slavnih (RTV Zagreb) — 19.05 Spored skozi baletne in an-tibaletne filme (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Hlapec Jernej in njegova pravica, 21.45 Per-ry Mason — film 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Spored JRT, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 26. septembra 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 17.10 Poročila, 17.15 Ringaraja, 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Pri Londonu —humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Večerja pri Svvilhinu — film iz serije Saga o Forsvth, 21.25 Kaj beremo Slovenci, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 1820 Spored JRT, 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV PETEK — 27. septembra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.30 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v Šoli (RTV Zagreb) — 17.50 Buffalo BiH — film (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Na sedmi stezi, 1955 Cik cak, 20.00 TV dnevnik z dodatkom, 20.45 Vijavaja, 20.50 Deklica — ameriški film, 22.20 Poročila, 2225 Test z glasbo, 22.40 Posnetek nogometne tekme Estudiantes : Manchester United (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Panorama, 1955 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 2030 Spored italijanske T V KINO Kranj CENTER 21. septembra festivalni filmi: TRINAJST DNI V FRANCIJI (Grenoble 1968) ob 9.30, PUSTOLOVŠČINA NA ATLANTIKU (Vel. Britanija) V SEDLU PO ČEŠKOSLOVAŠKI (ČSSR),TRI-< JE MEHIŠKI FILMI (Mehika) in ZIMSKI SPORT ZA PIONIRJE (NDR) ob 16. uri, franc. barv. CS film VICON-TE UREJA RAČUNE ob 18. uri, VALČEK IZ AVSTRIJE (Avstrija), ZMOCl SE (Kanada). ODKRIVANJE (ZDA), OBLAKI (Poljska), MR. ADAM GRE NA POLJSKO (Finska), NATALIE (SZ), VERSAILLES (FRANCIJA) ob 20. uri, premiera amer. barv. filma TRI NA KAVČU ob 22. uri 22. septembra festivalni filmi: TRINAJST DNI V FRANCIJI (Grenoble 1968) ob 9.30, italij. film KALI JUG. BOCIN.TA MAŠČEVANJA ob 13.30, VINJETE IZ GOE (Indija). MEDITERANSKE IGRE V TUNISU (Tunizija). STARE SLAVE DE-DOVINA (Jugoslavija), RAL-LY MONTE CARLO (Poljska), MELODIJA DRSALK (Kanada) ob 16. uri. Svečan zaključek s podelitvijo nagrad 23. septembra amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra amer.* barv. film TRI NA KAVČU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZlC 21. septembra italij. barv. CS film BRANCALE'ONOVA VOJSKA ob 16. in 18. uri. premiera jugosl. barv. CS filma VOLK S PROKLETU ob 20. uri 22. septembra amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 13. uri, italij. barv. CS film BRANCALEONOVA VOJSKA ob 15. in 19. uri, jugosl. film JUTRO ob 17. uri 23. .septembra jugosl. barv. CS film VOLK S PROKLETU ob 16., 18. in 20. uri 24. septembra jugosl. barv. CS film VOLK S PROKLETU ob 16., 18. in 20. uri Stražiščc SVOBODA 21. septembra italij. barv. CS film BRANCALEONOVA VOJSKA ob 20. uri 22. septembra amer. barv. CS film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 21. septembra amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO 2ENO? ob 20. uri 22. septembra amer. barv. film KAKO UBIJEŠ SVOJO 2ENO? ob 15.30 in 17.30 Kamnik DUPLICA 21. septembra amer. film CAMELOV ob 19. uri 22. septembra amer. fUm CAMELOV ob 15. in 18. uri Skofja Loka SORA 21. septembra amer. barv. CS film MY F AIR LADY ob 17. in 20. uri 22. septembra amer. barv. CS film MY F AIR LADY ob 17. in 20. uri 23. septembra italij. film MANDRAGOLA ob 19. uri 24. septembra italij. fdm MANDRAGOLA ob 18. in 20. uri Radio-Jesenice 21.-22. septembra ameriški barv. CS film KRALJI SONCA 23. septembra italij. film SANJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA 24. septembra franc. barv. CS film DEKLICE IZ ROS-FORA Jesenice PLAVŽ 21. -22. septembra francoski barvni CS film DEKLICE IZ ROŠFORA 23.-24. septembra ameriški barvni CS film KRALJI SONCA Žirovnica 22. septembra italij. barv. film RINGO IN NJEGOV REVOLVER Dovje-Mojstrana 21. septembra angl. film ŽIVLJENJE NA VRHU 22. sc-ptembra amer. film BILL THE KID Kranjska gora 22. septembra franc. barv. CS film OSS 117 V TOKIO "limi'"!lil!!!llllini||!!ll|ll||!l||||||||||||!|||M SKUPŠČINA OBČINE Kranj razglaša dve prosti delovni mesti vročevalcev POGOJI: nižja strokovna izobrazba enomesečna poizkusna doba Rok za priglasitev jc 7 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe, kolkova-ne z 0.50 din z življenjepisom na naslov: Skupščina občine Kranj, Trg revolucije 1. Jiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii' AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ razpisuje JAVNO LICITACIJO 1 TOVORNI AVTO FIAT 620, 2 toni 1 POLTOVORNI AVTO FIAT 615, 1,5 tone Licitacija bo v nedeljo, dne 22. 9. 1968 ob 10. uri v meh. delavnici AMD Kranj, Tomšičeva ul. (bivši gasilski dom). AMD KRANJ Hllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllli'"111"1"" Poročilo o žrebanju 38. kola srečk dne 19. 9. 1968 Srečke s končnicami 0 36520 78160 665040 849670 984890 01 31561 78421 065641 32 05142 06222 22662 34512 93112 43 54213 91973 259803 4 01564 39764 742934 05 44425 66475 84625 651715 6 27156 91076 039966 168096 441966 67 28107 54107 55117 18 68 798 4208 174478 191078 202098 276788 19 939 53529 71059 90789 195389 so zadele Ndin 4 504 404 10.004 30.004 2004 8 400 500 2000 10 500 1000 400 500 400 8 500 400 2000 4 404 20O4 3 1000 400. 1000 2000 4 40* 40* 100.004 200J 2004 i 500 500 500 8 10 100 200 2000 2000 50.000 2000 20 50 400 500 1000 io.ooo Prodam SEMENSKI KROM. igor. Sp. Brnik 3 4599 t^>ro Begunje 4605 Prodam BIKCA za pleme, t JI iT1 po1 starega, 350 kg ^kega. Dvorska vas 19, Be-**** 4606 Prodam KRAVO s teletom £ "bln. Peter Sajovic, Mla- P \ KranJ 4607 »»SS! 2500 kosov streš- Krv,- , EK~E ~~ špičaka. Franc Podreča 51, Medvo- U* i 4608 STRnT10 Prodam ŠIVALNI LokpT xTbagatmaJa- OliP, Sk. p3' Novi svet 5 4609 Ženil • Allton Resman, p!3 *• B^nJe 4610 CO r1 predam STRU2NI- Stan t e dolžine 500 mm. ^b*ca Z8- Bitnje 97, prrkj 4611 vozi?1? „VOLA. vaieneSa ■je. Podreča 28 4612 ROVcAm 2000 ko^v BOB-firnik V***0 ceno" Z*-Prod, ' Cerklje 4613 ROCMrT11 dobro ohranjeno Panteri SLAMOREZNICO. ?^,ca 4 Golnik 4614 rega^TKONJA- 5 let sta-^a- Zalog 41, Cerklje prfv1 4615 moško rogovi KOLESI -m žensko ter vodo- Ijdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov Uredništva in uprave lista: ^ranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupšči-n<>) ~ Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 «1-860; uprava lista, ma-•ooglasna in naročnica služba 22-152 — Naročni-n»: letna 24.—, polletna N din. Cena posameznih številk 0,40 N din ~- Inozemstvo 16.00 N din T Mali oglasi beseda 0,6 7° 1 N din. Naročniki »niajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljam^ vodno GUMIJASTO CEV. Ku-ster, Zlato polje 3, Kranj 4616 ŠIVALNI STROJ bagat poceni prodam, škofja Loka, Partizanska 7 4617 Prodam KOBILO, 5 let staro, 450 kg težko in 2REBCA, 15 mesecev starega ali ZAMENJAM za težkega konja. Mulej, Poljče 5 pri Begunjah 4618 Prodam MOPED kolibri T-12. Kranj, Štirnova 10 4619 ŠTEDILNIK gorenje, levi, s podstavkom, nov, zapakiran, prodam. Naslov v oglasnem odelku 4620 Prodam ŠTEDILNIK na drva, 3 FOTELJE, majhno visečo KREDENCO in rabljena VRATA. Britof 140, Kranj 4621 Prodam 1500 kosov cementne STREŠNE OPEKE — špi-čaka. Naslov v oglasnem oddelku . 4537 Poceni prodam DIATONIČ-NI HARMONIKI — novo dobro ohranjeno in staro ter VIOLINO. Štefan Osojnik, Šenčur 150 4539 Prodam večjo količino HRUŠK — moštaric. Cena po dogovoru. Sp Besnica 35 4522 KRAVO po teletu, dobro mlekarico, prodam. Britof 109 4523 ŠKODO, dobro ohranjeno, takoj prodam zaradi selitve. Kranj, Nazorjeva 12/H 4624 Predam TELEVIZOR rudi čajevec 511, veliki ekran, za 1500N din. Telefon 71-235,281 4625 Poceni prodam SPALNICO Z VLOŽKI. Naslov v oglasnem oddelku 4626 Prodam FORD taunus 17 M, 1966, ali zamenjam za drug avto. Naslov v oglasnem oddelku 4627 VSELJIVO HIŠO z vrtom (810 kvadratnih metrov), primerno za eno ali dve družini, prodam. Avtobusna postaja v bližini. Ogled v nedeljo. Visoko 3 nad Kranjem 4628 Po ugodni ceni prodam večjo količino TEPK in MOŠTARIC. Preddvor 10 4629 Prodam eno izmed mladih KRAV — brejo ali s teletom. Ljubno 76 4630 Prodam 2 GOZDNI PARCELI. Poizve se v trafiki Cerklje 4631 Prodam suhe TRAME za ostrešje, borove PLOHE in VODNO ČRPALKO — kompletno. Naslov v oglasnem oddelku 4632 FIAT 850. odlično ohranjen, 1967. prodam. Ogled v soboto od 15. do 18. ure. Mahne Kranj, Krožna 10 4633 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v središču Cerkelj, z gradbenim dovoljenjem. Kranj, Tavčarjeva 11 4634 Prodam KRAVO s teličkom, dobro mlekarico. Za-poge 17, Vcdice 4635 Prodam KRAVO, ki bo novembra drugič telet ila ali po izbiri. Predoslje 1, Kranj 4636 Predam skoraj nov FIAT 1100 R. Ogled popoldan. Na- slov v oglasnem oddelku 4637 Prodam težko KRAVO, ki bo kmalu teletila ali po izbiri. Naslov v oglasnem oddelku 4638 Poceni prodam večjo količino novih GAJBIC ZA SADJE. Stojan Petrovič, tržnica Kranj ali telefon 21891 — popoldan 4639 Prodam KRAVO s teletom. Voklo 36, Šenčur 2540 Prodam KRAVO pred teli-tvijo, težko nad 500 kg. Vog-Ije 43, Šenčur 4641 Prodam 200 kosov OPEKE — votlaka 1x1. Kranj, Opreš-nikova 52 4642 Ugcdno predam STISKALNICO za sadje, nova dvodelna VRATA 2x2 m in nekaj REPOREZNIC. Vili Kalan, Kopališka 47, Sk. Loka 4343 Prodam emajliran ŠTEDILNIK, TOČILNO MIZO (šank), primerno za vinoteč. Predoslje 22, Kranj 4344 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Kckriei. Telefon 21777 4645 Predam pečeni nov STROJ za likanje perila de luxe. Olga Kapus. Lesce 4646 Poceni prodam superavto-matični PRALNI STROJ rex, 4 kg. Anton Grilc, Kranj, Prešernova 6, dvorišče 4617 Prodam MOPED, letnik 1967. Rode, Sr. vas 37, Šenčur 4648 Prodam 5 I NOSILCEV (traverz) po 10 metrov dolgih in električni LE2ECI MLIN na kamna. Jože Križaj, Zg. Bitnje 17, Zabnica 4649 Prodam FIAT 600 za 5800 N din in MOPED za 380 N din. Naslov v oglasnem oddelku 4650 KUPIM Kupim 100-litrski betonski MEŠALEC. Naslov v oglasnem oddelku 4651 Prvovrstne suhe smrekove PLOHE in DESKE kupim. Tine Jarc, Kranj, Smledni-ška 62 4652 Električni VARILNI APARAT kupim. Naslov v oglasnem oddelku 4653 Kupim MACESNOVE PLOHE — 50 mm. Samo I. vrste in suhe. Bratun, mizarstvo, Kokrica 219 4654 Kupim OSLA, starega do 4 let. Cena do 300 N din. Fajfar Nande, Zabukovje 13. Zg. Besnica 4655 Kupim kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in KOLO za 5 do 10 let starega otroka. Rcševa 3, Kranj 4656 Kupim rabljena GARAŽNA VRATA. Anton Koželj, Kranj, Kidričeva 34 4657 Kupim 1000 kg SLAME. Markič, Kokrica 1, Kranj 4358 POMOČ V GOSPODINJSTVU. Cetinski, Krznarstvo, Kranj, Maistrov trg 2 4596 Cenjene stranke obveščam da imam lepega PLEMENSKEGA MERJASCA bele pasme. Bergant (Princ), Gli-nje 12, Cerklje 4659 Mlada zakonca iščeta ENO-SOBNO STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Oddati ponudbe pod Stanovanje 4660 Ansambel Veseli trgovci išče mlado TALENTIRANO PEVKO za do.nvčo in zabavno glasbo. Posebna glasbena izobrazba ni potrebna. Informacije Vinko Janežič. Sp. Brnik 29, Cerklje 4661 Iščem žensko za VARSTVO 2 otrok v središču Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4632 GARAŽO za avto iščem. Oddati ponudbe ped Zlato polje — Vodovodni stolp 4663 Samska ženska bi šla GOSPODINJIT solidnemu upokojencu ali k odrasli družini. Naslov v oglasnem oddeiku 4634 GARA20 vzamem v najem ali kupim v Kranju. Stanov-šek, Kranj, Kidričeva 30 4665 Zamenjam ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju s centralno kurjavo za dvosobnega. Telefon 21-665 4666 Izjavljam, da so besede, ki sem jih izrekel o Francki Mihelič z Golnika, neresnične. Mirko Vukovič. Gorice 17 4667 Gasilsko društvo Velesovo ima na razpolago ENODRUŽINSKO STANOVANJE. Pismene ponudbe oziroma prošnje z opisom oddajte na naslov Gasilsko društvo Velesovo do 28. 9. 1963 — Odbor 4668 Za VARSTVO 5-mesečnega otroka sprejmem žensko za dobo 6 mesecev. Murko, Kranj, Oldhamska 1, I. nadstropje 4669 ROLETE lesene, plastične in žaluzije NAROČITE za- stopniku ŠPILARJU, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70046. Pišite, pridem na dom 4370 Zakonca iščeta STANOVANJE v okolici Škofje Loke. Oddati ponudbe pod Nujno 4871 Pozabljeni denar 30.00 novih dinarjev dvignite. Čolnar, steklar. Kranj 4672 Za dopoldansko VARSTVO štirimeseene punčke dam STANOVANJE in vso oskrbo. Cirče 11 g. Kranj 4673 Našel sem MOPED na 2 prestavi. Šenčur 105 4674 Solidni moški s sredn.o izobrazbo išče SAMSKO SOBO v Kranju. Dostop z avtom. Oddati ponudbe pod Kranj 4675 Tovarna Iskra — uprava samskega doma Kranj. Planina 2. išče KURJAČA — upokojenca za centralno kurjavo. Poizve se pri upravniku 7378 Opczarjam, da NISEM PLAČNICA dolgov, ki bi jih naredil moj mož Vinko in opczarjam vsakogar PRED NAKUPOM predmetov — last mene in moje hčerke. Mož se je težko ponesrečil in ima posledice, zato prosim, da ga pustite pri miru, sicer bom prisiljena proti vsakomur sprožiti kazenski postopek. Frančiška Kralj, Vodopivče-va 9, Kranj 4679 Gasilsko društvo Kranj Primskovo priredi v nedeljo, 22. septembra, ob 15. uri tradicionalno VINSKO TRGATEV v prostorih zadružnega doma na Primskovem. Zabaval vas bo ansambel Veseli trgovci. Vabljeni! 4680 Gostišče pri Jančetu v Srednji vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom. Igra trio Cirila in Bo-žetev kvartet. Vabljeni! 4681 iiiiiimiiiiiiiiii.iiiiiimimmiiiiinmiHiiiiimuiiiiiii^ Vajenca zn kljuAivmčircVo stroko pprojmrm takoj. Kliu-čnvničnr^tvo Anton Jelen. Kranj. Huje 3 4510 Mlajšo upokojenko al j deklo nujno išče dvočlanska družina za nekaj ur dnevno Obvestilo Oddelek za finance skupščine občine škofja Loka razpisuje za petek, dne 27. septembra 1968 ob 9. uri javno prodajo naslednjih predmetov: 1. osebni avto CITROEN — cenilna vrednost 10.000,— din 2. osebni avto AUDI — cenilna vrednost 38.000,— din 3. osebni avto DKW — cenilna vrednost 14.000,— din JAVNA PRODAJA BO NA SEDE2U OBČINSKE SKUPŠČINE. V kolikor na javni prodaji ne bo dosežena niti polovica cenilne vrednosti, se bo naslednja javna prodaja vršila v četrtek, 3. oktobra 1968 ob 9. uri. Javna prodaja odpade v primeru, da bodo izpolnjeni pogoji iz 161. člena temeljnega zakona o pi; spevkih in davkih občanov. ODDELEK ZA FINANCE ~.iniiiifiiiii!iinitiiiinii!itiriiiimRintnin:imiiiiuiimmiiniiitiimifn3s»tiitniuiii...... Potepanje po gorenjskih športnih poteh pred veliko predstavo v olimpijski Mehiki V živahnem jesenskem vzdušju Letošnje poletje je šla mimo nas vrsta uspelih mednarodnih športnih prireditev, a vendar jim nismo znali vselej prisluhniti tako kot je bilo treba. — Skrbne priprave za svetovno padalsko prvenstvo na Bledu so se začele že v Gradcu. — Naši najboljši kolesarji na zadnjih olimpijskih pripravah na Jezerskem — Prgišče zanimivosti, ki jih je zabeležlo repor-terjevo pero. Sredi septembra smo in kdo bi pomislil, da smo se tako rekoč kar čez noč znašli pred največjo letošnjo športno manifestacijo na svetu pred XIX. olimpijskimi igrami v mehiškem glavnem mestu Ciudad Mexicu. Z jugoslovansko odpravo, ki se bo čez nekaj dni podala na pot prek Atlantika, bo tudi nekaj gorenjskih potnikov, ki so si v potu svojih večletnih prizadevanj naposled le priborili olimpijsko posetnico. Med njimi bo bržkone v ospredju zanimanja najboljši jugoslovanski skakalec v višino in letošnji državni prvak Polde Milek, v njegovi družbi pa bomo srečali tudi Blejca Janeza Brodnika, ki je kljub temu, da je že nekaj let član TVD Partizan — Narodni dom, ostal zvest gorenjskemu kotu, kamor se rad zateče le ko mu to dovoljuje sicer izredno obse/en študijski in tekmovalni program, tako značilen za slehernega izmed šesterice naših vodilnih »mu-šketirjev«na telovadnih orodjih. Za Mileka bo srečanje z deželo Aztekov predstavljalo njegov ognjeni krst na olimpijskem prizorišču, medtem ko je Brodnik v mehiški metropoli poslal že star znanec, saj je obiskaf deželo — domačinov letošnjih olimpijskih iger že lani, ko je tam tekmoval skupaj s Cerarjem in dosegel v izredni konkurenci presenetljivo 15. mesto med domala vso sveto\ no gimnastično elito. Po izvrstnem uspehu na mehiških tleh so ga Strokovnjaki uvrstili celo med kandidate za eno izmed olimpijskih med.ilj na drogu. Naj bo tako ali drugače — če bomo videli prihodnji mesec Mileka prvič v njegovi bogati športni karieri na elitni olimpijski predstavi, tedaj bo Brodnik že drugič doživel nepozaben olimpijski ceremonial, ki mu prejkone ni enakega na šport- nih srečanjih širom po svetu. Obema gorenjskima predstavnikoma v naši olimpijski odpravi naj velja le iskrena želja, da bi pokazala prav vse kar zmoreta in da bi dostojno predstavljala barve naše države na največji letošnji športni manifestaciji na svetu. KARAVANA NA JEZERSKEM Ostanimo še nekaj časa pri naših olimpijcih. štirje mojstri »jeklenih konjičkov« ki so letošnjo sezono na domačih cestah pobirali lovoriko za lovoriko, so se slednjič po prvih pripravah v prijetnem okolju belokranjskih brez in steljnikov preselili na Jezersko. Vselej zgovorni trener naših najboljših kolesarjev Zvone Zanoškar nam je kaj hitro prestregel namere, da bi mu poprej zastavili nekaj vprašanj in slednjič smo se morali zadovoljiti Žg kar z njegovim vsakodnevnim poročilom: »Zakaj smo se odločili za Jezersko, boste verjetno vprašali? Nič čudnega ne vidimo v tem, čeprav mnogi mislijo, da smo prišli na jezerske serpentine zaradi potrebne aklimatizacije, ki kar »kriči« samo od sebe pred nastopom v olimpijski areni. Vendar so mnogi, ki mislijo tako, v krepki zmoti. Kako bi sploh mogli primerjati nadmorsko višino Jezerskega z tisto v Mehik/. Vemo, da ležijo olimpijski kraji na nadmorski višini okoli 2200 metrov, kje pa je šele potem Jezersko? Predvsem smo želeli, da bi v mirnem gorskem kotičku kar najbolje pripravili našo kolesarsko četverico za odločilne preizkušnje na olimpijski ravni. Vselej in povsod poudarjamo, da so naši športniki psihično premalo pripravljeni pred velikimi športnimi tekmovanji in mislim, da je to mogočo doseči le v skrivnostnem svetu gora, kjer za- res odidejo živci na »pašo«. Predvsem smo želeli, da bi naši fantje — Rudi Valenčič, Franc Škerlj, Cveto Bilič in Tanasije Kuvalja — kar najbolje pripravljeni dočakali olimpijski start in prepričan sem, da se pri naših predvidevanjih nismo ušteli. Sicer pa je naš vsakodnevni program izdelan do skrajne natančnosti. Saj so pred nam; vendar olimpijske igre in že sodelovanje na njih pomeni največje priznanje vsem nastopajočim športnikom. Iz dneva v dan, vse tja do 15. septembra, so fantje obračali pedale od Jezerskega do Br-nikov, vse tja do Litije in nazaj. Priprave smo posvetili ekipnim vožnjam, saj pričakujemo v Mehiki največ prav v moštvenem tekmovanju. Če bo komu uspel podvig med posamezniki — na startu se bo zbralo okoli 200 kolesarjev iz vsega sveta — tedaj bo naše zadovoljstvo še večje, saj vemo, da je žirov-nik na rimskih cestah osvojil v olimpijski konkurenci pred osmimi leti presenetljivo osmo mesto. Bil jc to do danes neponovljiv uspeh v analih našega kolesarskega športa. Upajmo, da bomo lahko ob našem bivanju v Mehiki le lahko rekli, da nam je Jezersko pomagalo do naših olimpijskih uspehov. Le da bi bilo tako . ..« PRVI KORAKI V GRADCU Preselimo se zdaj na prizorišča nekaterih največjih letošnjih športnih prireditev na Gorenjskem. V Kranju smo videli revijo najboljših slovenskih atletov in atletinj, na Bledu so zare/ali v mirno jezersko gladino veslači z domala vsega evropskega kontinenta, na Podljubelju so prizadevni tržiški prireditelji z odliko položili sprejemni izpit na dirki za svetovno prvenstvo v motocrossu, v S kol ji Loki so spravili pod Streho veliko m edn arodn* > srečanje motociklistov za Nagrado Loke, sem in tja so zabrneli motorji še na kamniški asfaltni prevleki, da bi slednjič videli na delu še plavalce, košarkarje, odboj- karje, nogometaše, rokometa-še... Skratka vse, ki jih leto za letom združujejo tekmovalne sezone za prestiž v vseh republiških ligah. Vendar pa se nam ob vsem le zdi, kot da bi pozabili na peščico naših najboljših padalcev, ki so se skoraj mesec dni pripravljali v Lescah za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu. In zakaj smo se ustavili ravno pri padal-rih? Bržkone prav zato, ker je bila preizkušnja na svetovni ravni, prejšnji mesec v Gradcu, obenem tudi zadnja izmed velikih prireditev, ki smo jih vadili pred jubilejnim desetim svetovnim prvenstvom 1970 na Bledu. Prihodnje leto nas čaka v Portorožu še tradicionalno tekmovanje za Jadranski pokal, potem pa prideta na vrsto Bled in Lesce. Med pisano druščino svetovnih prvenstev, ki se bodo zvrstila čez dve leti v Sloveniji bo SP v padalstvu ena izmed najbolj privlačnih prireditev na takšni ravni, ki smo jih v zadnjih letih videli na Gorenjskem. Vsi, ki imajo že danes na skrbi priprave na veliko revijo svetovnega padalskega športa, so si edini v mnenju, da bosta Bled in Lesce zasenčila vsa dosedanja svetovna prvenstva v padalskih skokih. Naposled pa bo Bled po štirih letih vnovič gostitelj enega izmed svetovnih prvenstev, ki smo ga doživeli na Gorenjskem. Pred dvema letoma smo videli na Blejskem jezeru vso svetovno veslaško elito. Komajda bodo utihnile fanfare na največjem skakalnem gigantu vseh časov, novi 160-metr-ski mamutski skakalnici v Planici, že se bodo začele zadnje priprave za blejsko predstavo živopisnih padalskih kupol. Ob našem kramljanju pa ne moremo kar tako mimo prvih priprav, ki so stekle že na letošnjem svetovnem prvenstvu v Gradcu. O prvih propagandnih akcijah za SP na Bledu pripoveduje tokrat sekretar zveze letalskih organizacij Slovenije Mirko Bit ene »Zavedamo se, kaj predstavlja SP na Bledu za nadaljnji razvoj našega padalskega športa in zato ni nič čudnega, če smo se odločili za prvo akcijo že na letošnjem svetovnem prvenstvu v Gradcu. Vsem predstavnikom sodelujočih držav in seveda tudi tekmovalcem smo razdelili lično opremljene propa-gandno-turistične mape, v katerih smo jim predstavili naša najbolj znana mesta ob slovenski obali in gorenjske turistične centre. Jeseni prihodnjega leta bomo pripravili tekmovanje za Jadranski pokal ob Portoroškem zalivu, ki velja tudi kot neuradno svetovno prvenstvo. Vsi p» dobro vemo, da si bodo bržkone prav vsi, ki bodo odmerjali svoje moči v Portorožu želeli ogledati Bled ln Lesce, prizorišče desetega Jubilejnega svetovnga padalskega prvenstva. Pričakujemo, da ko bodo velikega tekmo- vanja za Jadranski pokal udeležili tekmovalci iz več kot 20 držav z vsega sveta. To Pa pomeni, da bi videli čez dve leti na Gorenjskem padaloe iz nič manj kot 25 držav t vseh kontinentov. Priprave so stekle po naših pričakovanjih in upamo, da bomo kos vsem zahtevam, ki jih bo terjala od nas organizacija tako obsežne prireditve, kot jo predstavlja svetovno prvenstvo. Torej, na svidenje septembra prihodnjega leta v družbi najboljših padalcev sveta, ki bo-no tekmovali za Jadranski pokal.« MALCE VEČ POSLUHA Na Gorenjskem se nam obeta v bližnjih dveh letin vrsta zanimivih športnih Prl" reditev na svetovna ravni« Vselej, naj je bilo to ali drugo tekmovanje še tako zahtevno po organizacijski strani, smo dobili za vzorne športne manifestacije laskava priznanja najbolj znani" imen evropskega in svetovnega športnega življenja. Vendar pa vse kaže, da si šport in turizem še vedno nista P°" dala roki na poti skupnih interesov, ki jih lahko pričakujemo od prireditev na svetovni ravni. Zgovoren primer kaže prejkone junijsko srečanje z motorji na Podljubelju,' ko so prireditelji pričakovali precej večji obisk, saj je šlo vendar za eno izmed dirk, ki so jih točkovali za svetovno prvenstvo in smo na naših tleh lahko prvič videl1 slovite dirkače iz Sovjetske zveze, Belgije, Švedske, CSSK in drugih evropskih držav. Ugibanja o tem, kje iska» pravzaprav vzrok za sora -memo majhen obisk na ve" likih športnih prireditvah Gorenjskem kar pa seveda n velja za vse prireditve ^ vemo, da je bilo na dirkah letos več kot 20. gledalcev, pa se bržkone **» rada zasučejo k razmišljaj o tem, ali nismo morda P več blizu Ljubljani, odk00» prihaja ob nedeljah in P1'^ nikih največ izletnikov- ^ Tržiču vedo povedati, da bili letos kar malce v zad gi, saj so pričakovali v jjfc več gledalcev kot pa se.t,^ je zbralo na ljubeljskem movališču. Ali so potemtakem osi -privlačna le tekmovanja ^ veslanju in sem in tJ^:rj($ kakšna motooikilistična o z mednarodno udeležbo, W£ zimi pa plan iški skoki, J . a ko odgovoriti v tom tren i, Edini pa smo si lahko v tovitvi, da si bosta m ^ šport in turizem vselej ^ skočiti na pomoč, saj V fie skupne interese, ki * kaže prezreti za vsako ^ če smo zdaj pred vd**^ vi jo svetovnega P3*1* $e športa, tedaj bi ™r%0i ob pravem času ra^lša-tudi o teh kočljivih vp^ njih. Dejstvo je, da ^ nič koliko priložnosti. ^ jih morda spričo na~~aoosti najdljivosti ali "^^^prr ne znamo izkoristit oo ^ vem času in na P^^j^uk stu *• Že šestnajstič za Pokal Kranja v namiznem tenisu ■ Naslov branita Olimpija in Triglav V soboto in nedeljo bo v organizaciji NTK Triglav : ze šestnajstič mednarodno tekmovanje za Pokal Kranja I v namiznem tenisu. Lani je v moški konkurenci zma- « j; ^.ala Olimpija, v ženski pa Triglav. Tudi letos je ljub- S« S !ilanska Olimpija glavni kandidat za prvo mesto. Za 11 j Inglav bodo letos nastopili naslednji igralci: Teran, 0 S ^anškovec, Stare in Marušič. V ženski konkurenci pa « ■S j ?s mso favoritinje domačinke, ker ne bo nastopila SS E; Luinova, ki je nepričakovano prenehala z aktivnim na- S! » *toPanjem. Za ekipo Triglava bosta zaigrali Zerovni- 5; 11 ?ova m Jakopinova. V posamični konkurenci je vpra- ;j sanje prvaka zelo težko napovedati. •j H^V.rnir ^ 00 začel danes ob 9. uri in se nadaljeval v !| ■£ S{ 00 ^- un v avH skupščine občine pod pokrovi- R H iLelJstvom predsednika skupščine občine Kranj Slavka H H Zalokarja. I ■ nr moški konkurenci bodo nastopile naslednje ekipe: K g ^llmPUa, Amberg, (Zah. Nemčija), Glivvice (Poljska) in j ii 0mači Triglav. V ženski konkurenci pa bodo igrale H :: naslednje štiri ekipe: Neuner (Avstrija), Glivvice (Polj- B |: s*a), Olimpija in Triglav. P. Didič """■■■■■■MIlIMBiiHiniMHPIIII^klHIMimiMHIHIIIMaitOlBlllIMI H. gorenjska rokometna liga Huda konkurenca za prvo mesto ligi^stCr^l-Sre^an-'u tretie£a kola v drugi gorenjski rokometni 10'10 T t ' Žabnice B in Radovljice B igrali neodločeno v jj'. ekmovaIna komisija pa je to tekmo registrirala s 5:0 Pisan'St ^.a^nice' ker Radovljica ni vplačala pravočasno pred-didat° Prija\mno- Sava, ki je bila v začetku prvenstva kan-za boljše mesto, pa je doživela že drugi poraz. nicatt!>tati: Sava : Se,ca B 14:15 (7:9)- Radovljica B : Žab-Kri* n w- °' šk- Loka B : Besnica 4:24 (2:12), Duplje B : t? B 29:13 (13:6), Kamnik B : Storžič 26:17 (11:5). Lestvica: Duplje B Žabnica B Kamnik B Besnica Radovljica B Storžič Sava Selca B Sk. Loka E Križe B (—1) 55:38 39:24 45:31 71:34 35:25 39:35 46:46 27:46 27:66 22:58 Pokalna rokometna Kr*nj : Steklar valnih ^/e'° te'-kih tekmo" in eia,)1r>g0jlh Presenetljivo finalni;ko Pomagale v četrtka! SRrk?ni tckmi » PO ^rastniv ekipo Steklarja iz SSS i'o2 11:4 (5:1)- EkiP« PomiaL nast<>Pila nekoliko «kipo5 PoJeg tega pa so bivše i^n?l]e tudi nekatere nika Tržiča iz Gol- LKlPa je zelo dobro tekma 11 : 4 (5 P. Didič ženske i) zaigrala in bi v takšnem se-sastavu lahko brez težav nabirala točke v prvenstvenih srečanjih. V moštvu Kranja se jc najbolj odlikovala vra-tarka Dolenova, ki ima največ zaslug za tako visoko zmago kranjske ekipe. Gole za Kranj so dale naslednje igralke: Leskovec 5, Marinko-vič 3, Jocif 2 in Ankole 1. J. Javornik Rokomet Tržič : Celje 7 :10 (2 : 7) Jgriščc ni 7 i *Ptembra - SRs J? . rokometni pokal d^nogkx,a,ccv 1». bralci T(SS!nik)- sključeni zelnik 2 r ,JaUič 2' NUm m. Z' CelJe: Orač 7 mi- Trti * M,ur?,e*cr. Praprot-aUc' Jakš.č 2, Meglic, v u me *>'Jnik Niklca Bo- GrOs 1, Dovžan, Spik, Teran. Celje: J. Markovič Koren 2, Telič 1, N. Markovič 3, Levstik 1, Mejavešk, Frkič. Lubej 1, Krelj 1, Orač 1, Presingcr. Kljub deževnemu vremenu se je na igrišču na Zalem Rovtu zbralo precej navijačev tržiškega moštva, saj so se le-ti po dolgem času spet predstavili domačemu občinstvu. D. HumCr Republiško prvenstvo v streljanju z MK puško Dobri rezultati Gorenjcev Gorenjski strelci so na nedavnem članskem republiškem prvenstvu v streljanju dosegli zelo lep uspeh. Kar osmim tekmovalcem je uspelo doseči predpisano normo za nastop na državnem prvenstvu. Najboljša sta bila Franc Peternel iz Kranja in Edi Dobrave z Jesenic. REZULTATI: MK puška proste izbire — 1. Mikolič (Ljubljana) 1123, 3. Dobrave (Jesenice) 1097, 13. Lombar (Kranj) 972; MK standardna puška — 1. Mikolič (Ljubljana) 552, 4. Malovrh (Kranj) 526, 5. Dobrave (Jesenice) 524, 6. Cerne (Kranj) 522, 8. Naglic (Kranj 512; MK puška preste izbire »olimpijski mateh« — 1. Dečman (Celje) 587. 9. Malovrh (Kranj) 558, 11. Ramovš (Sk. Loka) 338,13. Stržinar (Šk. Loka) 532; MK serijska puška — 1. Sršen (Celje) 511, 3. Peternel (Kranj) 506, 4. Naglic (Kranj) Smučarski skoki Serija tekem na umetni masi V letošnjem septembru je na skakalnici iz umetne mase v Mostecu na sporedu vrsta tekem. Za uvod v serijo medruštve-nih tekmovanj, ki so hkrati pregledna tekmovanja najboljših članov in mladincev je bila že pred dnevi otvoritvena tekma na novi 20-meterski skakalnici, pokriti z umetno snovjo v Logatcu. To nedeljo so imeli pregledno tekmo mladinci. Med starejšimi je bil najboljši Jeseničan Janez Demšar, v konkurenci mlajših mladincev pa se je najbolj odlikoval Kranjčan Klemen KobaL Pa tudi na ostala tri mesta pri vrhu so se uvrstili skakalci kranjskega Triglava. Bogdan Norčič je bil drugi, Srečko Grosar tretji in Jože Kapušin četrti. Jutri, v nedeljo, bo v Ljubi j an i pregl cd.no t ek-movanje za člane, hkrati pa bo tudi meddruštvena tekma za mladince v organizaciji smučarskega kluba Enotnost. Tekma se bo začela ob 9. uri. J. Javornik Kolesarstvo Kranj četrti Na meddrušlveni dirki za memorial Josipa Krasa v Karlovcu je ekipa Kranja osvojila odlično četrto mesto. Uspeh pa bi bil lahko šc večji, če ne bi imeli vsi trije kolesarji med dirko okvare na kolesih. Za ekipo Kranja so v tej dirki nastopili Žagar, Ribnikar in Korenčič. A. P. 505, 5. Ramovš (šk. Loka) 501, 7. Dobrave (Jesenice) 497, 8. Frelih (Kranj) 496 itd. V nedeljo bo v Ljubljani državno prvenstvo v streljanju s pištolo. Iz Kranja bodo nastopili Peternel, Frelih in Černe, hkrati pa bo v Novi Gorici srečanje občinskih ekip slovenskih mest. Največ možnosti za uspeh imajo lanski zmagovalci iz Škofje Loke. B. Malovrh Gorenjska rokometna liga Kar trije v vodstvu Rokometaši Kamnika so zaradi visoke zmage nad Krvavcem prevzeli vodstvo na lestvici po tretjem kolu v gorenjski rokometni ligi. Največ zadetkov sta dosegla za Kamnik Prosen (21) in Zupin (15). Zanimiva je bila tudi tekma v Kranju, kjer so Veterani predvsem po zaslugi odličnega realizatoria Marjana Rusa dosegli zmago nad ekipo Selc. Državni reprszen-tant v alpskem smučanju Kran jskogorčan Gazvoda se je spet odlikoval in dosejel kar sedem golov proti ekipi Žabnice. REZULATI: Veterani : Selca 14:11 (8:4), Kamnik : Krvavec 35:16 (2:8), Kranjska gora : žabnica 17:15 (11:7), Škofja Loka : Kranj B 24:14 (12:7) Jesenice : Tržič B 14:19 (9:9). Lestvica: Kamnik Kranjska gora Veterani šk. Loka Selca žabnica Jesenice Krvavec izven konk. Tržič B Kranj B 2 2 0 0 79:32 4 2 2 0 0 37:32 4 2 2 0 0 29:25 4 2 1 1 0 55:33 3 2 1 0 1 53:28 2 30 1 2 46:56 1 2 00 2 31:35 0 3 0 0345:137 0 3 2 0 1 44:76 4 300 3 41:63 0 V jutrišnjem četrtem kolu Se bodo pomerili naslednji pari: žabnica : Jesenice, Kamnik : Selca, Jesenice : Krvavec, Tržič B : Žabnica, Kranjska gora : Kranj B. P. Didič Gorenjska nogometna Ijga Katastrofa Tržiča na Jesenicah Po drugem kolu gorenjske nogometne lige je v vodstvu nepričakovano mlada ekipa Jesenic, ki je s katastrofalnima rezultatoma premagala Preddvor in Tržič. Mladi igralci Jesenic so že v prvih dveh tekmah dokazali, da se bodo resno potegovali za prvo mesto. Zelo dobro pa so zaigrali v prvih dveh kolih tudi nogometaši iz Železnikov. Zelo slabi igri pa sta prikazali ekipi Tržiča in Svobode. Rezultati — I. kolo: Tržič : Svoboda 3:1, Železniki : Lesce 5:2, Jesenice : Preddvor 5:0; drugo kolo: Jesenice : Tržič 7:1, Lesce : Svoboda 2:1, Železniki : Preddvor 3:1. Lestvica: Jesenice 2 2 0 0 12:1 4 Železniki 2 2 1 0 8:3 4 Lesce 2 1 0 1 4:6 2 Tržič 2 1 1 1 4:8 2 Svoboda 2 0 0 2 2:5 () Preddvor 2 0 0 2 1:8 0 Jutri, v nedeljo, se bodo pomerili naslednji pari: Tržič : Železniki, Lesce : Preddvor, Svoboda : Jesenice. P. Didič Ljubljanska conska rokometna liga Presenečenje v Križah V četrtem kom ljubljanske conske rokometne lige je največje presenečenje pripravila ekipa Križ, ki je na svojem igrišču premagala kandidata za prvo mesto, rokometaše Kranja. Kranjčani so sicer nastopili s pomlajeno ekipo, vendar to ne opravičuje visokega poraza. V Dupljah so domači rokometaši z visokim rezultatom odpravili novinca ekipo Zagorja. Najzaslužnejša za zmago domačinov sta bila Rakovcc in Kenda, odlikoval pa se je tudi domači vratar. Največje presenečenje pa predstavlja odlična igra rokometašev iz Radovljice, ki so to nedeljo že četrtič zapored zmagali in tako krepko vodijo na lestvici ljubljanske conske lige. Na tretjem mestu sc Duplje s 5 točkami, Kranj je četrti, Križe pa pete. Rezultati: Križe : Kranj 17:9, Duplje : Zagorje 17:6, Radovljica : Grosuplje 23:17. V nedeljo se bodo gorenjski predstavniki pomerili takole: V Kranju bo de:bi koia med rokometaši Radovljice in Krtu a. Duplje bodo gostovale v Krmelju, Križe pa v Hrastniku. J. Kuhar GLAS SOBOTA, 21. septembra 1958 Sedel mi je nasproti. Ka? kih trideset let bi mu človek prisodil. Srkal" je kavo in včasih segel po beli paličici, prislonjeni ob mizo, hoteč se prepričati, če je še tam. Malce negotovi gibi, kadar je tipal za skodelico na mizi in pa velika črna očala so izdajala slepca. Pravzaprav še danes ne vem, kako sva se zapletla v pogovor. Spominjam se le kako presrečen sem bil ob spoznanju, da slep človek sam bodi po Ljubljani. Česa podobnega ne doži vite vsak dan. Svet večne teme ni več tako mračen kot nekdaj Jože Borovinšek ob svojem stroju v mehanični delavnici Skoraj povsem slepi Marko Mavri bi se ob stružnici lahko kosal z najbolj spretnimi zdravimi delavci . »Ob oči sem prlSel po neumnosti,« je pripovedoval možak. »Med igro smo fantje na nekem travniku našli zarjavelo bombo. Moj tovariš je zalučal vanjo velik kamen. Počilo je ... Drobci so me zadeli v glavo, v obe očesi. Prizor, ko prijatelj dviguje kamen, da bi ga hip kasneje tresnil na bombo, je zadnje, kar sem videl v življenju.« Mož se je spominjal prvih mesecev po nesreči. Bilo je strašno. »Kot štirinanjstletnik, nebogljen spričo slepote, sem že mislil na samomor. Hudo je govoriti s človekom, pa ne videti njegovega obraza. Težko je spomladi, ko veš da vse dehti, ko čutiš na sebi božajoče sončne žarke, a ne vidiš ne zelenja, ne svetlega dne, ne ptičev, ne metuljev in rož. Razen tega so mi bili moji bližnji vse prej kot v oporo. Namesto da bi me spodbujali, sem moral poslušati besede, polne sočutja, polne jokave tolažbe, ki ti jemlje pogum. Ljudje pač mislijo, da je slepec nesposoben za kakršnokoli koristno delo, da predstavlja breme za vso okolico. Hote ali nehote so mi to tudi dali vedeti. Kakšna zmota! Toda poglejte me danes. Skoraj samostojen sem. Lepo službo imam, dobro živim. Pozimi smučam in telovadim, poleti plavam. Da, z voljo in ob pomoči strokovnjakov se slepi lahko puvs2m približajo zdravim ljudem, ni jim treba živeti brezplodno, odmaknjeno, ampak postanejo koristni člani naše skupnosti.« Spominjam se tem besed kot bi jih slišal šele včeraj. Toliko trpke resnice je v njih. Vse prema.lt> razmišljamo o nesrečnežih, ki so izgubili vid, ki bivajo med nami, a vendar tako daleč stran. Kaj delajo, kako živijo? Da bi zvedeli kaj več o tem, smo pred dnevi obiskali Center za rehabilitacijo slepih v škofji Loki, edino tovrstno ustanovo na Gorenjskem. Svoje prostore ima v starološkem gradu, nekdanjem bivališču grofa Strabla, ki ga je leta 1935 društvo Dom slepih, preuredilo v bivališče za svoje ostarele varovance. Kočevski Zavod za slepo deco je namreč postal pretesen. V 33 letih svojega obstoja je ustanova doživela mnogo spretmemb. Precej se je tudi razširila. Med zadnjo vojno so Nemci za dobro leto dni slepe pregnali iz gradu in si tam uredili postojanko. Po osvoboditvi je vodstvo nad Domom slepih v Stari Loki prevzelo ministrstvo za zdravstvo in socialno skrbstvo LRS. 2e leta 1946 je zavod pričel z novo dejavnostjo — s poklicnim usposabljanjem odraslih slepih gojencev. V ta namen so bile ustanovljene delavnice /a pl ki stvo, ščetkarslvo in metlar-stvo. Precej ljudi se je tako izučilo obrti Ko so pri Cen t ni za slepe ii.ila.duio v Ljubljani ukinili obrtno šolo, se je le-ta preselila v Škofjo Loko. Že izu-čeni obrtniki si od tedaj lahko pridobijo tudi kvalifikacijo. Toda izdelovanje ščetk, metel in pletenih izdelkov je vse manj donosno. V zavodu so pričeli razmišljali o novih dejavnostih, ki bi slepim omogočile večji zaslužek. Dom se je temu ustrezno preimenoval v Invalidsko delavnico za zaposlitev slepih Stara Loka. Gojence od tedaj dalje usposabljajo tudi za delo v kovinski stroki ter za pakiranje in montažo. Izkušnje kažejo, da so slepi pri teh opravilih prav tako spretni kot drugi ljudje. Do danes se je v zavodu izučilo že 306 invalidov, ki sedaj delajo bodisi v rednih gospodarski organizacijah, bodisi v delavnicah zavoda. Tretjo in zadnjo spremembo pa je ustanova doživela pred štirimi leti. Ponovno so ji spremenili naziv, in sicer j v Center za rehabilitacijo sle-j pih škofja Loka. Izpolnjujejo tri osnovne naloge: poklicno usposabljanje slepih (in-j validi imajo, kot že rečeno, j možnost izučiti se za obrt-I nika, za delavca v kovinski j in lei.ni stroki ter po novem za telefonista ali uslužbenca j v administraciji); zaposlova-i nje slepih v lastnih proizvodnih delavnicah ter stanovanjsko skrbna dejavnost. O tem i smo se pogovarjali z direk-I torjem Ivanom Bizantom in : sekretarjem Ivanom Pristav-cem. »V domu je trenutno na oskrbi 130 invalidov. Nekate-j ri so starostni in invalidski ! upokojenci, drugi vzdrževan-i ci iz raznih slovenskih občin., i tretji obiskujejo naše šole, ; mnogo pa je zaposlenih, se pravi, da povsem redno delajo. Starejši ljudje, ki jih nI malo, opravljajo razne drobne posle, samo toliko, da se z nečem zamutijo,« ve povedati direktor. V proizvodnji je zaposlenih 33 invalidov. To so kovinarji, mizarji, pdelkarji. metlarji, ščetkarji in monterji. Za svoje delo prejemajo redne osebne dohodke (poprečno po 45.000 S din na mesec). Tovariš Bizant je pristavil, da najbolj pridni d > bijo tudi po 100.000 din in čez. Neki strugar, skoraj popolnoma slep, je minuli mesec zaslužil celo 190.000 S din. »Zeprecej časa sodelujemo z raznimi gospodarskimi organizacijami. Naši ljudje zanje izdelujejo najrazličnejše predmete, v glavnem polizdelke. Zlasti tu velja omeniti LIP iz Češnjice in Loško tovarno hladilnikov, za katero delamo vrata hladilnih komor.« V šolo, ki traja dve leti, se je to jesen vpijalo 17 novih slušateljev. Pos>tađi lx>do kovinarji ali telefonisti. Učni načrt daje velik poudarek delovni praksi. To je edina šola te vrste v Sloveniji. Sekretar Prislavec je tudi popolnoma slep. Vid mu je opešal pred osmimi leti, še picik-u je utegnil končati štu- dij na ekonomski fakulteti. »Navadil sem se, veste. Tudi tale dom in škofja Loka sta se mi priljubila. Če bo le mogoče, bom še naprej ostal tukaj.« Toda vrnimo se zopet k stvari. Zanimalo nas je, če v zavodovih delavnicah zaposlijo vsakega invalida, ki si to želi. »Težimo k temu, da bi čim več izučenih dobilo delo v ustrezni gospodarski organizaciji. To je bolje zanje in seveda tudi za Center, žal smo doslej naleteli na vse premalo razumevanja. Po tovarnah slepim ne zaupajo. Invalida, ki zunaj ne najde zaposlitve, seveda prevzamemo mi. Prav tako ostane pri nas, če drugod nima vsaj kolikor toliko ugodnih življenjskih pogojev.« Potlej je zopet spregovoril direktor. Stekla je beseda o težavah, ki tarejo zavod. Zvedel sem, da tisti del poslopja, kjer bivajo varovanci, kjer spijo in se hranijo, že zdavnaj ne ustreza. V dvajsetih letih je namreč stavba doživela le malo sprememb (doslej so uredili samo kuhinjo, ambulanto in bolniški sobi). »Ne vem, kje bomo vzeli denar,« je tarnal direktor. »Po izračunih bi za ureditev vseh pomanjkljivosti potrebovali 105 milijonov S din. Na občini so nam že dali vedeti, da letos niso sposobni kaj prida prispevati. Tudi republiška blagajna je prazna. Šele za drugo leto upamo, da sc bodo tudi za nas našla sredstva.« Pogledal 'sem v papirje, kjer je vse to izračunano. Samo za postavitev strelovodov, ki bi po zakonu o zaščiti pred požarom že zdavnaj morali kraljevati na grajskih strehah, bodo morali odriniti 4,5 milijona S din. »No. stvari se utegnejo že prav kmalu obrniti na bolje. Danes namreč pričakujemo v domu obisk Majde Gaspari, republiške sekretarke za zdravstvo in socialno varstvo,« mi je na koncu zaupal tovariš Bizan.t. S fotografom sva hotela pogledati tudi v delavnice. A kazalec na uri se je bližal deseti in delavci so pravkar odšli na malico. Nekaj jih je stalo na dvorišču pred domom, se pomenkovalo in nastavljalo obraz toplim sončnim žarkom, ki pa so zaman silili v mrtve oči. Medtem ko je fotoreporter pritiskal na sprožilec, sem jih opazoval. Na videz se prav v ničemer ne ločijo od svojih stanovskih kolegov po tovarnah. Smeh in živahna govorica sta odmevala naokrog in ker poznajo vsako ped v zavodu, so se tudi kretali sproščeno, živahno. Odmor je minil. V dokaj dobro opremljenih, a že skoraj pretesnih delavnicah so znova zaropotali Stroji. S Franci jem sva strmela v gibke roke, ki so neverjetno sprotno b raste med najrazličnejšimi vzvodi in ročicami. Ce bi ne videl na lastne oči, bi nikdar ne verjel. Prav vse pa poseka plavolasi fant ob polavtomatski stružnici, o katerem je že bilo govora. Stavim, da jc hitrejši in natančnejši od marsikaterega zdravega stru-garja z dolgoletno prakso. V oddelku za mizarstvo so slepi neumorno žagali, lepil1 in zabijali. Prav nikomur se ni zataknilo, tako da mojster, ki pazi nanje, skoraj ni imel dela. Bogatejša za nekaj spoznanj sva s Francijem zapustila zavod. Tistemu, ki se vedno misli, da so slepi 1JU' dje uboga nemočna bitja, sebi v napoto in družbi v breme, pa svetujem, da obisce Center za rehabilitacijo v Škofji Loki. I. Guzelj