CII!96 k Ol »7/ in GLASILO KOLEKTIVA Glasilo -INGRAD« Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Odgovorni urednik Franc Vitanc Urejuje uredniški odbor Tiska: -Papirkonfekcija- Krško Nestabilnost v gospodarstvu vpliva na nestabilnost celotnega družbeno-političnega življenja. Pravzaprav se teh stvari ločiti ne da. Kot se tudi ne da ločiti proizvodnje od človeka, ki je z njo povezan, jo vodi, kontrolira oziroma je njen sestavni del. Tako, danes govorimo o nestabilnosti kot družbenem pojavu, družbenem problemu. Problem ima zelo široke razsežnosti. Vzroki in posledice zanjo so najrazličnejši (-e). V isti sapi govorimo o vzrokih in posledicah zaradi tega, ker so med seboj močno prepleteni. Včasih je vzrok stabilizacije tudi posledica, ali pa posledice enih vzrokov vplivajo na druge pojave in tu so nove posledice itd. Vsekakor taka razglabljanja ne morejo biti naš končni cilj. Končni cilj mora biti iskanje poti za izhod iz sedanjega položaja, poti k ENAKOMERNEMU, MANJ VALOVITEMU razvoju naše družbe kjer ne bomo več ugotavljali, da smo kampanjski, nedosledni, površni, zaletavi, premalo vztrajni, nezainteresirani, lenobno neiniciativni, in še kaj bi lahko našteli. Danes je bistvo to, da vsi skupaj, na vseh ravneh in v vseh sredinah, kot skupnosti, skupine ali posamezniki poiščemo sebe, si določimo svoj delokrog nalog in se jih lotimo. Vse razglabljanje se močno poenostavi in dobi konkretne oblike, kadar se pogovarjamo o konkretnih obveznostih in izvrševanju le-teh. Tu govoriš lahko le o rokih izvedbe, ocenah dobro ali slabo in nič kaj dosti več! kajj V Ingradu lahko z vso upravičenostjo naslovimo kritiko na dejavnike izven podjetja. Podatki kažejo, da se še kar solidno razvijamo in dosegamo solidne poslovne rezultate. Toda, ali smo lahko povsem zadovoljni? ŠE ZDALEČ NE! Vse preveč je še nepravilnosti, napak in nelzvrševanja delovnih obveznosti. To pa je seveda vzročno in posledično povezavo s splošnim družbenim položajem. Vseeno pa sl lahko in moramo zadati svoj kos nalog za izboljšanje položaja. Zaradi tega smo že 1971 leta sprejeli svoj akcijski program. Program je bil zelo obširen, toda jasen in obvezujoč. Izvrševanje smo analizirali lani. Ugotovili smo, da smo ga le delno u-resničiii. Pokličimo v spomin nekaj ugotovitev: — Ingrad je v svoji poslovni politiki premalo AMBICIOZEN IN PRODOREN, — premalo proučujemo in uvajamo TEHNOLOŠKE NOVOSTI, — ORGANIZACIJA DELA ni dosledno izvedena v skladu s sodobnimi dosežki, — intenzivnost dela je preslaba, DELOVNI ČAS se ne koristi tako kot bi se moral, — pojavlja se in ne sankcionira NEDISCIPLINA, SVOJEVOLJNE ODLOČITVE, NEIZVRŠEVANJE SKLEPOV in postavljenih nalog, — priprava dela ne vrši dovolj kvalitetno svojih nalog, zato je razlogov več (predvsem pa POVEZANOST VSEH DEJAVNIKOV V PODJETJU), — PREKRŠKOV se ne prijavlja, — KONTROLA je preslaba, — ponekod se preveč prepleta osebno in službeno življenje, med delovnim časom se dela preveč privatnih opravkov, še bolj kritični pa so pojavi, da slabi privatni odnosi vplivajo ponekod negativno na delovno uspešnost in medsebojno (nujno) SODELOVANJE V KOLEKTIVU, — splošna jugoslovanska bolezen — ZAMUJANJE ROKOV — je v Ingradu močno razširjena čeprav gre ponekod na bolje (a pone- kod žal tudi na slabše!), — zapaža se tudi premajhna PRIPADNOST kolektivu, zaradi pre-okupiranosti z osebnimi interesi smo prevečkrat v navzkrižju z interesi podjetja, le-te zanemarjamo! — neposredno samoupravljanje je premalo razvito, da bi se v njem res lahko afirmirala večina članov kolektiva, — INFORMIRANJE še ni tako razvito, da bi bila večina članov kolektiva seznanjena z najpomembnejšimi problemi, — nekateri posamezniki vidijo preveč samo interes sektorja oziroma enote v kateri delajo, — družbeno-poiitične organizacije imajo med širšim članstvom včasih premalo odziva, — tudi VARČEVANJE pri nas nima povsem ustreznega mesta, saj n. pr. akcija izplačevanja OD na hranilne knjižice ni bila povsem ugodno sprejeta. To so le nekatere ugotovitve, ki smo jih slišali ali prebirali v našem podjetju že večkrat. Vse pač ne moremo naštevati. Našteto nas prepričuje, da se svojih poblemov resnično zavedamo, prepočasi jih pa rešujemo. Problemi so seveda povsod, tudi v drugih podjetjih. S tako ugotovitvijo še ne smemo biti zadovoljni. Samozadovoljstvo je največkrat začetek stagnacije in tudi nazadovanja. Poiskati moramo »notranje rezerve«, vsak sam in vsi skupaj, se e to? povezati in storiti vse za preseganje vzdušja mlačnosti, neučinkovitosti, neiniciativnosti in kar se v takem položaju rado dogaja — spletkarjenja, širjenja netočnih alarmantnih informacij, slabo zastopanje kolektiva navzven. Take stvari negativno vplivajo na razpoloženje ljudi. Bolje je, da gremo vsi skupaj veselo na delo in z dela. Seveda se je potrebno malo potruditi. Brezdelje ni jamstvo za veselje! Kje lahko najdemo svoj kos nalog člani našega kolektiva? Sploh jih ni treba iskati! Sprejeti so pravilniki o našem delu, sistemizacija je izdelana. Sprejemamo letne plane. Naloge so precej nedvoumno določene. Važni so predvsem še kratkoročni operativni plani za izvrševanje nalog, vsklajevanje teh planov in dosledno izpeljano stimuliranje (z nagradami, pa tudi opomini, grajami ali kaznimi!). Od tod mora tudi izvirati večja selekcija med bolj in manj sposobnimi. Pri konkretnem delu vsakdo najbolj pokaže svoje sposobnosti, zato morajo tudi odtod izvirati naše ocene in akcija. Samoupravni organi, ZK in ostale družbeno-poiitične organizacije, ves naprednejši del kolektiva pa mora biti dovolj močan in organiziran, da bo kos vsem odporom bolj energične politike. DRUGE IZBIRE NI! Morda bo kdo očital takemu razmišljanju, da nima dosti zveze z gospodarjenjem, da ne upošteva večanja obratnih sredstev oz. poslovanja nasploh ne vsebuje doseženega dobička, ne prispeva k večjemu razvoju podjetja, se ne dotika obračunov, sploh ne upošteva zmanjšanja stroškov, v njem ni govora o nelikvidnosti, o zalogah in podobno, skratka ni kaj dosti uporabno. Mislim, da ni tako. Problemi, o katerih pišemo še kako vplivajo na gospodarsko u-spešnost. Lahko celo rečemo, da se ob njih konča ali začenja zagon za večji napredek podjetja ali pa večji prispevek kolektiva k stabilizaciji. Kdor tega ne sprejema, ali je z obstoječim stanjem zadovoljen, je dejansko nasprotnik pozitivnih hotenj, ki so v zavesti in tudi politiki naše družbe vse bolj prisotna. Franc Gazvoda, dipl. oec. GOSPODARSKI NAČRT 1973 V razvojnem programu smo zastavili cilj, da bomo proizvajali več, hitreje in z nižjimi stroški in da bomo ob tem dosegli boljši življenjski standard za kolektiv ter večjo proizvodno in ekonomsko moč za podjetje. Doseganje tega okvirnega cilja pa je odvisno od doseganja številnih delnih ciljev, ki jih za posamezno poslovno leto določamo z letnim gospodarskim načrtom oziroma po naše: z letnim proizvodno-finančnim planom. Načrtovanje je skozi vrsto let v podjetju že postalo nepogrešljiv sestavni del našega poslovanja ter upravljanja in je znano najširšemu krogu članov našega kolektiva. Zato tu ne bi bilo več potrebno govoriti o njegovi vlogi in postopkih. Pač pa je potrebno kot osnovno misel pri letošnjem načrtovanju upoštevati, da bo leto 1973 začetek obdobja, v katerem se mora vse slovensko in jugoslovansko gospodarstvo stabilizirati. Med drugim pomeni to tudi zaostrene gospodarske pogoje, ki jih bo občutilo tudi (ali pa predvsem) gradbeništvo in s tem tudi naše podjetje. Zato bodo potrebni precejšnji napori, če hočemo obstati in napredovali. Ne bi bilo dovolj, če bi bil gospodarski načrt le odraz naših želja, ki morebiti celo ne bi bile uresničljive ali pa bi bile za družbo nesprejemljive. Zato so bile pri sestavljanju upoštevane predvsem naslednje komponente: a) zunanji vplivi, t. j. družbenoekonomski ukrepi in družbene smernice ter gibanja na gradbenem tržišču; b) notranje možnosti in potrebe, t. j. razvojni program podjetja in rezultati, doseženi v dosedanjih letih v našem in v sorodnih gradbenih podjetjih* Družbene smernice so zelo obširno objavljene v sredstvih javnega obveščanja in jih tu ne bi podrobneje navajali. Omeniti pa bi veljalo nekatere najpomembnejše, ki jih kot osnovo napredka še posebej poudarja družbeni plan razvoja SRS. Predvsem gre tu za potrebo po intenzivnejšem gospodarjenju in to s sodobnejšo tehnologijo boljšo organizacijo proizvodnje in poslovanja, boljšo strokovnostjo kadrov itd. S tem naj bi dosegli boljšo produktivnost in boljšo ekonomičnost ter kot rezultat tega boljšo konkurenčnost in ekspanzijo na tržišču. celotni dohodke porabljena sredstva dohodekrbrutto obveznosti — pogodbene — zakonske — stan. prisp. dohodek za razdelitev Po predlogu, ki ga je obravnaval in sprejel odbor za organizacijo iin razvoj v mesecu januarju, naj bi v letu 1973 dosegli naslednje vrednosti, rezultate, razmerja in napredek na-pram preteklemu letu (vrednosti v 000 din): ocena plan indeks 1972 1973 73:72 175,500 202,500 115 109,400 127,700 117 66,800 74,800 112 2,100 2,250 114 1,150 1,250 111 1,950 3,200 164 61,600 68,100 110 Ludvik Arnuš, dipl. oec. šef plansko-analitske službe Pni predvidevanju in tudi pri realizaciji delitve dohodka je treba stremeti za tem, da se o-hrani že doseženo razmerje med osebnimi dohodki in skladi. To razmerje je bilo v letu 1972 80:20 in je upoštevano enako tudi v tem planu. 3. Osebni dohodki Vsota sredstev, ki naj bo iz dohodka razporejena za osebne dohodke, naj bi bila v letu 1973 za 11% večja od vsote v preteklem letu pri istem številu zaposlenih. Od tega skupnega povečanja bo večina sredstev porabljena za povečanje obračun- Šolo v Šempetru smo pričeli graditi lani in vse kaže, da bo ta objekt zgrajen dva meseca pred rokom. V okviru gibanja celotnega dohodka je predvideno povečanje fizičnega obsega za 10% in porast cen za 5 %. Porabljena sredstva se bodo povečala po višji stopnji kot celotni dohodek, ker bo uporabljeno več osnovnih sredstev (nove naložbe in večja funkcionalna amortizacija) in ker bo ob isti zaposlenosti vgrajeno več materiala in kooperantskih storitev. Od stopenj celotnega dohodka in porabljenih sredstev je odvisno povečanje brutto-dohodka, ki se predvideva po stopnji 12%. 2. Delitev dohodka Med obveznostmi, ki se plačujejo iz sredstev doseženega dohodka, se bo posebno povečal stanovanjski prispevek, ki smo ga v letu 1972 izplačali v višini 4% od brutto osebnih dohodkov, dočim bo znašal v letu 1973 6% in je to povečanje tudi osnova za program stanovanjske izgradnje v podjetju. Dohodek za razdelitev, s katerim se pokrivajo osebna in splošna potrošnja ter razširjena reprodukcija podjetja, bo v letu 1973 večji od lanskega za 10%. ocena plan indeks 1972 1973 73:72 osebni dohodki brutto 49,200 54,600 111 ostanek dohodka 12,400 13,500 109 skupaj 61,600 68,100 110 skih postavk (9%), manjši del pa je namenjen za povečanje stimulativnih oblik (2%), od katerih naj bi močneje poudarili nagrade za racionalizacije in novačijo. 4. Sredstva za sklade Po predvidevanjih bodo sredstva ostanka dohodka v letu 1973 za 9% večja od sredstev v preteklem letu. Ob predvidenem povečanju osebnih dohodkov in skladov je še vedno zadovoljen pogoj iz samoupravnega sporazuma, po drugi strani pa bi bile kolikor toliko zadovoljene potrebe po vlaganjih v osnovna in obratna sredstva. Ostanek dohodka, dosežen v letu 1973, naj bi bil razporejen za posamezne namene takole: 1. Poslovni rezultati ocena plan indeks 1972 1973 73:72 poslovni sklad 9,700 10,500 108 sklad skupne porabe 1,400 1,600 114 ostali skladi 1,100 1,200 109 stan. izgradnja (dod. sr.) 200 200 100 5. Angažirana sredstva Bodoče poslovanje mora biti usmerjeno tako, da dosežemo večjo udeležbo mehanizacije v proizvodnem procesu in da obenem izboljšamo rentabilnost vloženih sredstev. Po eni strani bo to doseženo z novimi vlaganji v osnovna sredstva (stroji in naprave), po drugi strani pa je treba doseči obračanje obratnih sredstev. To bi dosegli, če uspemo spremeniti razmerje med obema vrstama sredstev in je zato predvideno naslednje gibanje povprečno angažiranih sredstev: Rezultati poslovanja v letu 1972 Do zaključka redakcije smo prejeli prve podatke zaključnega raču- na za leto 1972. ZR je obravnaval in potrdil delavski svet podjetja dne 22. februarja 1973. CELOTNI DOHODEK ...................................... 187,760.335,42 STROŠKI ............................................. 125,366.358,34 DOHODEK................................................ 62,393.977,08 — osebni dohodki (bruto) 47,285.686,91 — rezervni sklad 1,237.126,34 — poslovni sklad 7,133.777,91 — sklad skupne porabe 1,164.199,61 osnovna sredstva obratna sredstva skupna sredstva ocena plan indeks 1972 1973 73:72 20,600 26,200 127 54,200 55,100 102 74,800 81,300 108 dobiček (razporejena sredstva v rezervni sklad, poslovni sklad in sklad skupne porabe) 9,535.103,86 Prikazana delitev dohodka je bila potrjena in sprejeta od delavskega sveta. PLAN IN PROGRAM varstva pri delu 6. Investicijske naložbe Ob predvidenem formiranju sredstev za sklade oz. ob predvideni namenski delitvi ostanka obratna sredstva osnovna sredstva stanovanjska izgradnja odplačila posojil ostale naložbe Skupaj Naložba v obratna sredstva je v celoti predvidena kot naložba iz ostanka dohodka, ker drugih virov za to ne bo. Naložbe v osnovna sredstva naj bi financirale iz naslednjih virov: amortizacija — minimalna 1,800 -”- —funkionalna 3,100 delež iz dohodka 2,300 Skupaj___ 7,200 7. Zaposlenost Ena od osnovnih in bistvenih načel gospodarjenja v letu 1973 mora biti: Izboljšanje produktivnosti, kar se v planu o-draža v večjem brutto produktu ob enakem številu zaposlenih kot nas je bilo v preteklem le- visoka in višja srednja VK in KV del. ostali skupaj 8. Povzetek Na prvi pogled stopnje gibanj oz. izboljševanja napram preteklemu letu niso izrazito optimistične in bi ob površni presoji celo mogle povzročiti vtis, da izražajo prepočasen napredek ter obrambno strategijo. Vendar so podrobna proučevanja privedla do spoznanja, dav letu 1973 ne bo priporočljivo ekstenzivno širjenje obsega in da naj bi dali prednost intenzifika-ciji gospodarjenja in stabilizaci- dohodka so predvidena nasled- nja vlaganja sredstva: v lastna, stalna ocena plan indeks 1972 1973 73:72 4,250 8,200 193 6,800 7,200 106 1,650 2,200 133 1,600 1,500 94 700 900 129 15,000 20,000 133 Stanovanjska izgradnja pa bo po predvidevanju imela naslednji obseg in naslednje vire: stanovanjski prispevek iz tiD 3,200 prisp. v solidarnostni sklad 1,000 sredstva za izgradnjo _____2,200 tu t. j. povprečno 1630 zaposlenih. Ob nespremenjenem številu zaposlenih pa bo treba še nadalje izboljševati njihovo strokovno in izobrazbeno strukturo in so glede tega predvidena naslednja gibanja: 1972 1973 73:72 33 41 124 196 208 106 730 765 105 671 616 92 1.630 1.630 100 Sicer pa že to, kar je predvideno, ne bo lahko izvršiti, saj bo treba ob istem številu zaposlenih za 15 % povečati celotni dohodek (produktivnost) in za 10% povečati dohodek, za 11% povečati osebne dohodke, za 33 % povečati investicijska vlaganja itd. Vse to pa ne sme ostati le deklaracija, temveč nam mora biti cilj, ki ga moramo doseči. Za to pa bo potrebno še več zavzetosti kot doslej. Vsi, vodje del in organizatorji dela v podjetjih in delavci — neposredni izvajalci — skušamo razumeti globok pomen smernic pisma, ki sta ga naslovila na delovne ljudi Jugoslavije predsednik Tito in najvišji organ ZKJ, in se jim zavestno podrejamo ter vemo in razumemo, da pri tem ne gre samo za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov, za delitev dohodka in osebnih dohodkov, marveč tudi za ureditev drugih prav tako pomembnih torišč človekovih teženj in prizadevanj: za ustreznejše delovne pogoje, za zdravje, življenje in varnost vseh, ki delajo. Kajti vemo, da taki elementi pogojujejo in o-mogočajo vsestranski razvoj delavskega razreda, ga bogatijo in kultivirajo ter mu dajejo smisel življenja. Pri tem prihaja do izraza spoznanje, da zavarovanje človeka pri delu ne sme ostati samo splošna deklaracija. Vsepovsod na vseh ravneh, se poudarjajo varnostni pogoji dela, da bi ljudje na varen in zdrav način dosegli boljše proizvodne rezultate. Tako smo skladno z navedenimi načeli in stališči ter skladno s temeljnim zakonom o varstvu pri delu, izdelali plan in program izvajanja varstva pri delu za leto 1973 ki naj zagotovi zdravo delo vsem zaposlenim v našem podjetju. Plan in program izvajanja varstva pri delu zajema za vsako enoto posebej: I. Gradbene objekte II. Delovne priprave in naprave III. Periodične preglede in preizkuse delovnih naprav in priprav IV. Osebna varovalna sredstva V. Požarno varnost VI. Sanitetni material VII. Periodične specialne zdravniške preglede VIII. Izobraževanje iz varstva pri delu IX. Publikacijo iz varstva pri delu Plan in program zajema, kje in kaj je potrebno urediti in kolikšna finančna sredstva so potrebna za ureditev ali izvedbo. Izjema v tem so gradbeni objekti, ki jih plan zajema samo opisno, saj smatramo, da so ureditve delovnih prostorov in delavskih naselij pomembne ne samo za izboljšanje delovnih pogojev, temveč tudi izboljšanje produkcijskega procesa in življenjskega standarda zaposlenih v podjetju. Zato so kot taki sestavni deli posebnih in drugih planov in programov. Pod rubriko delovne naprave in priprave so navedeni vsi tisti stroji, ki jih je potrebno s stališča varstva še dodatno zaščititi, odnosno preurediti, da bo delo z njimi varnejše. To so predvsem stroji na sektorjih PO, PGM in mehanizacija. Delovne naprave in priprave je potrebno periodično pregledovati in preizkušati in to po določenih komisijah in skupinah ter v določenih rokih. V planu so navedene delovne naprave in priprave, ki podležejo pregledom in preizkusom, navedeni so tudi roki ter kdo opravlja preglede in preizkuse. Za delovna mesta, kjer se nevarnosti in škodljivosti z dose-daj raznimi sredstvi in ukrepi ne dajo odstraniti (in teh je v gradbeništvu precej), so določena osebna varovalna sredstva. V planu je določeno število potrebnih posameznih osebnih varovalnih sredstev po enotah (Nadaljevanje na 4. strani) (nadaljevanje s 3. strani) skupno s potrebnimi finančimi sredstvi. Služba varstva pri delu pa odobrava osebna varovalna sredstva skladno s pravilnikom o osebnih varovalnih sredstvih. Za zagotavljanje požarne varnosti, ki je sestavni del varstva pri delu, smo v rubriki zajeli zamenjavanje polnjenj ročnih gasilnih aparatov in nabavo ročnega orodja ter aparatov, medtem, ko se ostala požarna varnost mora dosegati s pravilnim načinom dela in s požarno varno gradnjo delovnih in bivalnih prostorov. Predvidena so tudi finančna sredstva za nabavo sanitetnega materiala za nudenje prve pomoči pri nesrečah pri delu. Z nabavo knjižic, ki morajo biti v omaricah prve pomoči, je uvedena tudi novost, vsa nudenja prve pomoči in odvzem sanitetnega materiala se morajo evidentirati. Delovna mesta, za katere je določeno, da morajo zaposleni na teh mestih vsakoletno na specialni zdravniški pregled, so določena v rubriki plana: periodični zdravniški pregledi. Tu so določena delovna mesta in število zaposlenih, na teh delovnih mestih po posameznih enotah, ki morajo obvezno vsako leto na pregled, da se zagotovi zdravstvena sposobnost zaposlenih na teh delovnih mestih. Ta delovna mesta so: delo na višini, v ropotu, v prahu, strojniki težke in lahke gradbene mehanizacije, šoferji, signalisti, varilci, kurjači. Vsi delavci morajo biti pou- čeni in najmanj enkrat letno izprašani iz varstva pri delu, to je v načinu varnega dela in kako se izognejo nevarnostim, ki pretijo na delovnem mestu. Da bi to določilo kar najbolj izpolnili, saj poučenost o varnem delu pomeni morda največjo postavko pri organiziranju varnega dela in preprečevanju nesreč pri delu, bomo po gradbiščih in sektorjih organizirali predavanja in izpraševanja iz varstva pri delu. Tehnični kader bo imel sedemdnevni seminar in izpite iz varstva pri delu. Teme predavanj bodo: 1. Zakonodaja varstva pri delu, 2. Varno delo v gradbeništvu, 3. Dvigalne naprave in varnost, 4. Požarna varnost 5. Elektrika in varnost 6. Razgovor — primeri iz prakse. Pod rubriko: publikacije iz varstva pri delu so zajete razne brošure in pravilniki, ki jih tekom leta izdaja SVD in zavodi za varstvo pri delu in so potrebne za seznanjanje delavcev iz tvarine varstva pri delu. V to postavko spadajo tudi varnostne opozorilne table, ki se morajo izobesiti na gradbiščih in delavnicah, da na delovnih mestih opozarjajo zaposlene na določene nevarnosti, nekaj prepovedujejo in podobno. O planu varstva pri delu bo razpravljal tudi DS podjetja in ga tudi, v takšni ali drugačni obliki, potrdil. S tem bomo pokazali visoko zavest politike samoupravljanja tudi na področju varstva pri delu, sestavnega dela produkcijskega procesa. Hubert Golner varnostni ing. |P q EU 0 EVI b EV 6 E S E S k 16 p I de,avske^a ***** poletja z ane — Delavskemu svetu sta bila predložena v razpravo in potrditev Višino terenskega dodatka za oddaljenejša gradbišča in grad- O samoupravni sporazum o združitvi gradbenih podjetij v združeno podjetje Giposs O razvojni program združenega gradbenega podjetja Giposs DS je predloge sprejel z naslednjimi pripombami: 1. V tekst samoupravnega sporazuma je vnesti še vlogo družbeno političnih organizacij (ZK, sindikat, ZM) ter jim določiti pristojnosti pri kreiranju politike v ZGP. 2. Sprejema se samo besedilo samoupravnega sporazuma, razvojni program ZGP pa le v tistih delih, ki je v popolnem soglasju z besedilom samoupravnega sporazuma. 3. Doseči je, da se združijo v ZGP Giposs vsi dosedanji člani PZ Giposs 4. DS je odločal o združitvi na podlagi pooblastil zborov delovnih ljudi in določil, da podpišeta sporazum direktor podjetja in predsednik delavskega sveta podjetja. 5. Vse razprave na zborih delovnih ljudi so pokazale na problem nadaljnega obstoja sektorja Ljubljana in enotno zahtevo celotnega kolektiva po zagotovitvi polne zaposlenosti tega sektorja tudi v bodoče. Iz tega izhaja zahteva, da se v samoupravnem sporazumu o združitvi v ZGP upošteva načelo začetnih kapacitet. 6. Po ponovni javni razpravi, ki bo organizirana za verifikacijo samoupravnega sporazuma in razvojnega programa je predložiti delavskemu svetu prečiščeno besedilo obeh aktov. — Potrjen je predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja z naslednjimi spremembami predloga: OBRAČUNSKE POSTAVKE a) Proizvodni delavci Za delovno mesto št. 2 — PK delavec se določi razpon od 5,80 — 6,30. Za DM št. 5 KV delavec II. se uvede nova skupina 5/a KV delavec III. (kovinski) z razponom od 8,50 — 9,20 in povprečkom 8,75. Delovni mesti št. 6 in 7 VK del. I. VK del. II. imata skupni povpreček 9,60 dočim ima skupina 8 (VK III. kovinski) povpre-ček 10,20. Delavcem zaposlenim v mehaničnem servisu, obdelovalnici in e-lektroservisu se izplačuje pavšalni učinek v povprečni višini do 12 % na efektivne ure glede na dosežen rezultat. To pa iz razloga, ker ti obrati nimajo možnosti za uvajanje dela in nagrajevanja po u-činku. Pogoj za to pa je izboljšana storilnost in pozitiven finančni rezultat. Tu bodo upoštevani zaposleni v navedenih delavnicah, ki ne bodo prejemali učinka organizatorjev. b) režijski delavci Delovno mesto 33 — blagajnik naj se izenači z DM št. 30 — vodja odseka. TERENSKI DODATEK TD se izplačuje v višini po prvotnem predlogu t. j. 15 din — delavcem, ki delajo in bivajo na terenu na koledarski dan, vozačem pa na delovni dan. bišča s težjimi pogoji dela, ki bodo prikazala večje stroške, določa za vsak konkretni primer odbor za organizacijo in razvoj. ZNIŽANE DNEVNICE Delavcem proizvodnih obratov pripadajo znižane dnevnice in TD kot sledi: 1. za čas dela v delavnici TD delavcem ne pripada 2. za delo na terenu oddaljeno od sedeža sektorja proizvodnih o- bratov 0 — 12 km pripada gradbiščni terenski dodatek — 15 din 13 — 25 km pripada znižana dnevnica v višini 21 — din 26 — 40 km pripada znižana dnevnica v višini 25 — din 41 — 55 km pripada znižana dnevnica v višini 31 — din 56 — 75 km pripada znižana dnevnica v višini 39 — din nad 75 km pripada znižana dnevnica v višini 45 — din DELO V PODALJŠANEM DELOVNEM ČASU Pogoji za delo v podaljšanem delovnem času so definirani v statutu in pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih. OD PRIPRAVNIKOV Predlagana višina OD pripravnikov se lahko zmanjša do 20% glede na delo in prizadevnost pripravnika. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov GIP Ingrad se dopolni še z obstoječim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov zaposlenih v bifeju Ingrad. Bife Ingrad ima že več let vpeljan svoj sistem nagrajevanja, ki je zelo stimulativen, zato bo tak ostal še naprej. Spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov stopijo v veljavo 5 dan po objavi, uporabljajo pa se od 1. 1. 1973 dalje. Od 1. 1. 1973 dalje veljajo tudi nove cene hrane in stanovanja. — Delavski svet je potrdil pravilnik za delo v republiki Avstriji. — Potrjen je bil plan in program varstva pri delu za leto 1973. — Za pridobitev garancije za kreditiranje uvožene opreme iz Francije je delavski svet odobril Ljubljanski banki vezan depozit v višini 373.355,00 din. — Delavskemu svetu je bil predlagan nakup zemljišča za ureditev počitniškega naselja v Novalji na Otoku Pagu. S tem nakupom pa se delavski svet ni strinjal zaradi prevelike oddaljenosti in vezanosti na prevoz s trajektom. DS je naročil, da iščemo bližjo lokacijo (Umag ipd.) — Potrjen je samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Po sporazumu je določena naj nižja stopnja prispevka za stanovanjsko izgradnjo 6% od bruto osebnih dohodkov. — Potrjen je samoupravni sporazum za izločanje sredstev za otroško varstvo. Višina prispevkov delovnih organizacij v te namene Je 0,45 % od bruto osebnih dohodkov. Novi koraki v projektiranju Strokovno posvetovanje v Opatiji Decembra meseca lani je bilo v Opatiji strokovno posvetovanje po temi »nove metode in organizacijske oblike v projektiranju«, v organizaciji Gradbenega centra Slovenije. Za posvetovanje je bilo veliko zanimanje, saj se ga je udeležilo preko 300 strokovnjakov iz vseh republik. Teme, ki so jih podajali strokovnjaki iz domovine, zvezne republike Nemčije, Francije in Avstrije, so bile kot povzetek posameznih področij dejavnosti v gradbeništva Nekateri predavatelji so pokazali današnji pristop k gradnji kakor, tudi sam način gradnje kot zastarelo in že skoraj ne več dopustno. Široke množice prebivalcev menijo, da se znižanje stroškov in boljša kvaliteta lahko doseže z racionalizacijo in industrializacijo gradnje na isti način kot na drugih področjih proizvodnje potrošniških dobrin. Medtem pa, po mišljenju tujih strokovnjakov, še ni iznajdena industrijska proizvodnja stanovanj, ki bi ustrezala našim znanjem s tega področja. Vsekakor so upravičena sumničenja, če bodo današnje stavbe opravljale svojo pravo funkcijo še čez 30 ali 40 let. Ni nam znano, kakšne spremembe v načinu življenja in kakšne zahteve se bodo porodile morda že v letu 2000. Dokaz za to so ceste, ki že sedaj ne ustrezajo več zahtevam prometa. Niti današnje uničevanje zdravih čistih voda kot zraka ni v skladu z našim zdravim razumom. Zaradi tega se postavlja vprašanje, katere mere smo zavzeli v stanovanjski izgradnji. Pod tem pojmom je potrebno razumeti proces planiranja novih naselij in sanacije obstoječih tako, da bi svoja spoznanja koristili za izgradnjo stanovanj v taki meri, da bodoče generacije v tem pogledu ne bi bile upravičeno kritične. Po zelo izčrpnih poročilih posameznih predavateljev je prišlo na dan, da je v toku proces radikalne spremembe metod projektiranja. Karakteristika teh novosti je v kompleksnosti pristopa interdisci-pliniranosti dela, vse večja u-poraba računalnikov in z druge strani ekonomsko usmerjanje projektantskega dela v vseh fazah njenega razvoja. Vse večje naloge ter vse ostrejši ekonomski pokazatelji zahtevajo od nas čim hitrejše integralne metode projektiranja po najnaprednejših osnovah in s končnim ciljem kompleksne racionalizacije stanovanj. Z ozirom na omenjene momente, je nujno potrebno spremeniti mišljenje, kakor tudi delo projektantov na eni strani ter sam odnos do tega dela na drugi strani. Zato je potrebno izdelati skupni akcijski program, kar je bil namen tega posvetovanja. Na osnovi vseh referatov in pripomb, ki so bile podane, sp bili sprejeti naslednji zaključki: Industrializa- cija stanovanjske graditve 1) Cilj posvetovanja je bil splošni napredek projektiranja visokogradnje s posebnim poudarkom na optimalizaciji projektnih rešitev in ekonomsko usmerjanje dela projektnih grup, posebno pri večjih in pomembnejših projektnih nalogah. Družbeno najpomembnejše področje v visokogradnji je stanovanjski problem, v katerega se sedaj uvajajo zelo važne novitete, to se pravi, v pripravi je stanovanjska reforma. Potreba po tej reformi se je pokazala iz kritične situacije na področju stanovanjske izgradnje, v kateri je bila doslej skoraj nerešljiva rešitev stanovanjskega problema za delavske družine s povprečno nizkimi dohodki. Zaradi tega je bilo nujno, da je Predsedstvo ZKJ definiralo izgradnjo delavskih stanovanj kot eno najvažnejših nalog, ki jo je potrebno rešiti. Na posvetovanju je sodelovala velika skupina strokovnjakov — projektantov iz cele države, ki je ugotovila, da lahko prav nove metode v najširšem smislu besede vplivajo na kompleksno racionalizacijo in znižanje stroškov. Zaradi tega je to posvetovanje značilno, saj vključuje akcijski program strokovnih akcij v smeri reševanja problemov standardnega stanovanja za potrebe naših delavcev. 2) V nekaterih državah (švedska, Anglija) so rezultati dosledne industrializacije v stanovanjski izgradnji definitivno rešili vprašanje okrog teh problemov. Popolne, moderne metode projektiranja so zelo zahtevne in so zato logično ekonomsko u-pravičljive le pri velikih projektnih nalogah, to je prav v industrializirani stanovanjski izgradnji. V teh primerih imajo praktično vse projektantske odločitve izreden ekonomski vpliv. 3) Stanovanjska izgradnja je v svojem bistvu najširšega družbenega pomena. V razvitih deželah se daje temu poseben poudarek. Enako so upoštevani e-konomski pokazatelji kot socialni aspekti. Pri nas je bilo veliko težav v zadnjem času zaradi tega, ker so se problemi obravnavali enostransko in na pretežno komercialnih osnovah. Z ozirom na to pa je lahko odgovor edino v sta- tusu družbenega projektiranja. Sistem družbenega projektiranja je sistem, ki se odraža skozi koordinacijo dejavnosti, interesa vseh sodelujočih: projektantov, investitorja, izvajalca, šol, strokovnih in družbeno političnih organizacij, uporabnika, raziskovalnih inštitucij in drugih. Projektant naj spremlja delo ves čas Pri definiranju najbolj perečih nalog za napredek v projektiranju visokogradenj, posebno stanovanjske izgradnje, je potrebno vsekakor izhajati iz današnjega stanja. To stanje je po eni strani karakteristično v vrhunskih storitvah, a po drugi strani v popolnoma zapostavljenem ekonomskem vplivu gradnje. Znanstveno delo je pri potrebah projektiranja skromno in nezadostno koordinirano. Projektantom manjkajo uporabne strokovne osnove, ki bi pomagale pri hitrejšem pro-gresu in uvajanju integralnih metod projektiranja. Prav tako kot projektantom, tudi ostalim sodelavcem v stanovanjski izgradnji manjkajo objektivne strokovne informacije. Že zaradi tega so projektanti vezani v svojem praktičnem delu več ali manj na improvizacije. Končno pa tudi status projektanta in projektivne organizacije pri nas ni definiran, kakor bi zahteval značaj njegovega dela. Posledica tega je, da vpliv projektanta običajno preneha ali izgine, čim je projekt izdelan. Na ta način ne more spremljati celega razvojnega ciklusa kot ne more koristiti praktične izkušnje v projektu, katerega je projektiral. Dokazano pa je, da je prav v tem glavna smer napredka. Na osnovi podanih referatov in mišljenj naših in tujih strokovnjakov, se je izluščila potreba, da je podvzeti vse za napredek v visokogradnji, tako operativno kot projektantsko. Kje Iskati rešitve Zaradi tega bi bilo potrebno na posameznih področjih narediti naslednje: 1. Izpopolnitve v organizaciji projektiranja a) legalizacije statusa sistema družbenega projektiranja, b) formiranje in aktivnosti interdisciplinarnih grup za integralno projektiranje, c) formiranje in delovanje sistema informacij, namenjenega sistemu družbenega projektiranja, d) reguliranje financiranja v sklopu družbenega projektiranja, e) stimuliranje projektantov na osnovi ekonomičnosti in kvalitete posameznih rešitev. 2. Uvajanje novih metod projektiranja, izpopolnitve in racionalizacije dela a) uvajanje metode integralnega projektiranja, b) vpeljava metode vrednostne analize v: — razvoju popolnih tehnoloških sistemov gradenj, — projektiranju naselij, — projektiranju objektov, c) racionalizacije projektivnega dela — uporaba računalnikov, — uporaba popolnega sistema informiranosti, — metoda fotoprojekta, 3. Strokovno dviganje in šolanje projektantov zahteva a) aktivno in odprto šolo novega kolektivnega duha, b) angažiranost predavateljskega kadra za spremljanje sodobnih metod, c) uvajanje novega sistema stalnega dopolnilnega izobraževanja. 4. Ekonomske usmeritve projektiranja a) formiranje znanstvene ekonomske grupe za ekonomijo graditve (uporaba analize vrednosti, programiranje stroškov, optimalne rešitve projektov, itd). b) obdelava ekonomskih parametrov za tipske stanovanjske objekte, c) obdelava ekonomskih parametrov za idejne urbanistične projekte in komunalno u-rejanje zemljišč, d) programiranje stroškov gradenj na znanstvenih osnovah, e) obdelava hitrih metod kalkulacije za posamezne faze projektnega procesa, f) obdelava ekonomskih parametrov za tipične visoko produktivne sisteme gradenj, g) metoda ekonomske optimali-zacije projektantskih rešitev idejnih urbanističnih planov, h) metoda ekonomske optimali-zacije ureditve gradbišč vvi-sokogradnji. 5. Znanstveno delo za potrebe projektiranja a) koordinacija in usmerjanje dela naših znanstvenih institucij na interdisciplinarni o-snovi, b) uvajanje novih metod projektiranja v smislu razvojnih programov, c) uvajanje vrednostne analize kot sistema pri izdelavi programa, d) ustvarjanje mednarodnega znanstvenega sodelovanja in izmenjava izkušenj, e) utrjevanje programa prioritetnih raziskovanj — utrjevanje optimalnih ekonomskih parametrov v prostornem planiranju, — metodologija programiranja, — novi sistemi projektiranja vključno z uporabo računalnikov s posebnim poudarkom na idustrializaciji proizvodnje, — izpopolnjevanje in uporaba metodologije integralnega projektiranja, -j ■mvtvm ...mm. EbZE — izdelava praktičnih primerov novih sistemov metod projektiranja, — proučevajne koncepcije stanovanja in zgradbe, — proučevanje stanovanjskih navad in njihovih potreb 6. Izvajanje investicijskih priprav v visokogradnji a) družbeni dogovori za realizacijo srednjeročnega programa razvoja, b) samoupravni sporazumi vseh akterjev, ki sodelujejo v realizaciji pomembnejših investicijskih storitev, c) izdelava kvalitetnih konkur-snih podlog, d) obvezna uporaba metodologije integralnega projektiranja pri pomembnejših projektnih nalogah. 7. Družbeno usmerjanje stanovanjske izgradnje a) uvajanje kataloga racionalizacije), b) limitiranje stroškov na znanstveni osnovi, c) državni (družbeni) program razvojno znanstvenega dela z zasiguranjem njegove materialne neodvisnosti, d) združevanje sredstev za fi- naciranje skupnih nalog, e) definiranje programskih zasnov, opredelitev standarda stanovanja in naselja, f) zagotavljanje objektivnih strokovnih informacij, g) vodenje verificiranega indeksa cen, h) posebne mere za doseganje industrijske akcije (javna priznanja in drugo) i) verifikacija statusa demonstracijskega gradbišča. 8. Regulativa Najboljše je koriščenje znanstvenega dela takrat, ko služi za neposredno osnovo pri izdelavi predpisov. a) koriščenje razvojnega dela kot sistemskega faktorja b) zagotoviti krog kvalitete na celi vrsti: — modularne mere — internacionalna standardizacija — garancija proizvajalcev materiala, prefabrikatov, — diferencirana garancija izdelovalca stanovanj, c) verifikacija zaključnih sistemov graditve d) definiranje statusa in odgo- vornosti projektanta v celem razvojnem postopku. Zaključek m. Referati, ki so bili podani na tem posvetovanju so prikazali nedvomno, da so dežele, ki se ponašajo z velikimi uspehi na področju stanovanjske izgradnje, dosegle te uspehe z navedenimi smernicami v sodelovanju med strokovnjaki in znanstvenimi inštitucijami; Ta proces je pri nas v začetku razvoja. Popoln proces družbenega dogovarjanja na vseh nivojih bo vsekakor daljši proces, ki bo verjetno trajal več let. Vendar je nujno proces koordinacije organizirati istočasno v merilu cele države in to 'zelo hitro in paralelno na vseh nivojih. Kot osnova za dogovor v merilu cele SFRJ bi bilo potrebno hitro izdelati program vseh pomembnejših skupnih nalog, s posebnim' poudarkom na hitrem in racionalnem razvoju industrijske stanovanjske izgradnje. Leon Črepinšek, dipl. gradb. ing. OD na hranilnih knjižicah Že nekaj časa poteka akcija banke in ostalih zainteresiranih institucij pri organizaciji (vanjo se vključuje tudi sindikalna organizacija) za vlaganje dela (ali vsega) OD na hranilne knjižice. To je poseben, na zahodu že močno uveljavljen, način izplačevanja OD, ki pa ima za posameznika, podjetje in banko velike prednosti. Tudi v našem podjetju bi morali tak način izplačila OD bolj razširiti. Za zaposlene nov način izplačila ne predstavlja dosti dodatnega dela, prinaša pa mu o-tipljive koristi. Posameznik dobi za znesek, ki ga daje na hranilno knjižico obvestilo o knjiženju. S tem obvestilom gre na katerokoli banko ali pošto, ki mu znesek varčevanja vpiše v knjižico. Na katerikoli banki ali pošti se lahko tudi dviguje denar. Obresti na varčevanj znesek se zaračunajo od izplačilnega dneva (petnajstega v mesecu), ne glede na vpis v hranilno knjižico. Kje so torej »otipljive« prednosti? 1. Za vsak dan, ko leži denar v banki, ne pa v denarnici ali predalu, dobimo obresti. 2. Če imaš manj denarja v gotovini, ga tudi manj porabiš za tekoče potrebe. Dosedanje izkušnje članov našega kolektiva to potrjujejo — saj po njihovih lastnih izjavah tisti, ki že vlagajo OD na hranilno knjižico, veliko več prihranijo kot so prej, o čemer smo že pisali. 3. Zaradi teh razlogov delavec lažje zbere denar za večje nakupe. To velja tako za delavca z višjimi kot tudi nižjimi OD. 4. Podjetje dobi, kadar potrebuje, za izplačilo OD premostitveni kredit v višini 100 % od zbranih vlog. To je jamstvo več za redno izplačilo OD. Za nakazilo OD na hranilno knjižico se lahko odloči tudi vsak sam. Dodatna pojasnila bo dobil v gospodarsko-računski službi, ali pa seveda pri banki. vesti iz komune Slednja na vsakem koraku Javna razprava o oblikovanju dohodkov občine Celje v letošnjem letu ter o ukrepih na področju proračunske potrošnje se bliža končuj Po predvidevanjih se bodo proračunski dohodki letos povečali za 6%, sicer pa sloni letošnji dotok posameznih vrst dohodkov na vseh stabilizacijskih ukrepih. Zato se bo tudi letos nadaljevala počasnejša poraba proračunske potrošnje od rasti nominalnega družbenega proizvoda. Tudi za letošnje leto bo značilna manjša obremenitev gospodarstva. Pri trošenju proračunskih sredstev pa velja načelo, da se morajo izdatki vskladiti s planiranimi dohodki. Prav tako bodo morali vsi koristniki prora- čunskih sredstev vnovič proučiti svoje zahteve in se prilagoditi stabilizacijskim ukrepom. Pri koristnikih proračunskih sredstev se predvideva povečanje o-sebnih dohodkov za 5, materialnih stroškov pa za 10 °/0. Vsi ostali izdatki za izobraževanje, družbeno prehrano in rekreacijo se zagotavljajo v višini družbenih dogovorov. Pri razporedu sredstev za posamezne namene se predvidevajo večji izdatki za socialno in zdravstveno zaščito občanov, za razširjeno redno in investicijsko dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja ter za nove namestitve v državni upravi, zlasti na področju inšpekcijskih služb. Vrh tega ostanejo v veljavi že sklenjene obveznosti. Predlog občinskega proračuna ima torej vse stabilizacijske znake. Ob skrajni štednji na vsakem koraku pa zagotavlja zadostna sredstva za vzgojo in izobraževanje ter za socialno in zdravstveno zaščito ljudi. (fitaznik rtu aeLika pomeni &cecan^e pced 8. maccem Pravzaprav mi je bilo malce nerodno, saj sem jo zmotil sredi dela oziroma kmalu za tem, ko so iz kuhinje postregli približno 400 gostom, članom kolektiva. To pa je bilo zahtevno in naporno delo. Tudi za pridne ženske roke. Ivanka Pavič, kuharica v obratu družbene prehrane našega kolektiva. Že 21 let se vrti poklicno okoli loncev in štedilnikov, okoli pripravljanja hrane. Prvo srečanje in krepek stisk roke. Odločnost in poštenost! Ivanka je poročena in ima dvoje otrok. Oba hodita na četrto osnovno šolo. Sta pridna u-čenca. »In kako je doma, vas otroka zaradi dela pogrešata?« »Pravzaprav ne. Četudi imata otroka izmenični pouk in jaz prav takšno delo, smo naše delovne in učne obveznosti ter prosti čas vskladili. Tako sem vsaj pol dneva z njima pa tudi sicer se z možem zavzemava, da smo skupaj, kar se le da.« Iz njenega pripovedovanja, odkrite besede, sem povzel, da se doma dobro razumejo, da je skratka srečna družina. »Bliža se praznik osmega marca. Kako gledate vi na ta dogodek, na svoj praznik?« »Veste, nosim ga v srcu kot nekaj velikega. Cenim in spoštujem ga. Veliko mi pomeni. Zato bi rada, da bi ga tako sprejeli vsi. In prav zato odklanjam enkratne proslave, ki se mnogo-kfe končujejo s pijančevanjem. Tako bi praznik osmega marca ne smeli počastiti! Po mojem bi morali vsebino osmega marca nositi s seboj in jo spoštovati vse dni v letu. Potem bi bilo veliko lepše in potem bi tudi praznik bolj dojeli, po njegovi vsebini, ne pa površinsko.« »Kaj vam pomeni prosti čas?« »Smo družina, ki je našla svoje bistvo in če hočete tudi svoj cilj, srečo. Zato prosti čas, če se le da, preživimo skupaj. Tudi na izletih ali pa doma. Pred kratkim smo kupili avto In zato proste dneve ali ure tu in tam preživljamo tudi na krajših izletih.« »In kako ste zadovoljni z delom v kuhinji?« »Poklic me veseli, delo tudi. Moram pa reči, da se je zlasti v zadnjih treh letih marsikaj spremenilo na bolje. Imamo lepo in moderno urejeno kuhinjo z mnogimi pripomočki, ki nam lajšajo delo. Včasih je bilo to težaško, danes je nekoliko bolje, čeprav naporov ne manjka. Po zaslugi strojev se je tudi v kuhinji marsikaj spremenilo.« »Kaj sl želite, recimo ob prazniku osmega marca?« »Nič drugega kot zdravja. To želim vsem in seveda še zlasti moji družini!« Prvi odloki na področju stanovanjskega gospodarstva Člani obeh zborov celjske občinske skupščine so na prvi seji v letošnjem letu sprejeli nekaj pomembnih odlokov s področja stanovanjskega gospodarstva. Četudi družbeni dogovor o združevanju dela sredstev za razširjeno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu še ni podpisan, so odobrili tudi program graditve stanovanj v občini do 1976. leta. Številke so porazne, zahteve izredne. Ob koncu 1976. leta bi namreč morali imeti okoli 4.200 novih stanovanj , če... Zaradi zahteve, da naj bi vsako leto zgradili najmanj 500 stanovanj, je bil tudi prispevek za stanovanjsko graditev povečan od 4 na 6 %. Osnovo za pospešeno graditev stanovanj pa bo vsekakor dal družbeni dogovor o združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo na področju stanovanjskega gospodarstva. V zahtevi — več stanovanj delavcem, se bo uveljavljala tudi težnja po močnejši blokovni gradnji. Razmerje med blokovno gradnjo in graditvijo individualnih hišic naj bi bilo poslej 80 : 20 v korist blokovne gradnje. Celjsko vodno vozlišče Četudi se na prvi pogled zdi, da so regulacijska dela na celjskem vodnem vozlišču, zlasti pa z regulacijo celjskega ovinka Savinje končana, govorijo dejstva drugače. Po srednjeročnem programu nadaljnjih regulacij bi morali v naslednjem obdobju še podaljšati regulacijo Hudinje preko mostu v Škofji vasi in zavarovati kratek odsek ob izlivu, urediti vse potoke, ki jih bo križala nova hitra cesta (teh pa je deset), nadaljevati z regulacijo Sušnice in Voglajne in zlasti še nadaljevati z regulacijo Savinje do Levca v dolžini 2.8 km. S tem bi pridobili nove površine za stanovanjsko graditev ter zaščitili vire za pitno vodo. Da bi uresničili ta načrt, se je občinska skupščina odločila za uveljavitev družbenega dogovora za dokončanje del na celjskem vodnem vozlišču. Pri tem pa gre tudi za nekatere zastarele obveznosti, ki jih delovne organizacije še niso poravnale. Spored prireditev Celjska turistična zveza je že izdala okvirni spored večjih turističnih prireditev v letošnjem letu. Tako povzemamo, da bo celjski pustni karneval v torek, 6. marca po celjskih ulicah. Sicer pa spored zajema zanimive prireditve v vseh večjih turističnih in zdraviliških krajih na širšem celjskem območju. Celje je v tem načrtu bolj skromno zastopano, saj opozarja le na operno predstavo na prostem (meseca julija) ter na tradicionalni obrtni sejem od 28. septembra do 7. oktobra. Danes si ne moremo zamisliti človeka, ki ne bi bil v sodobni družbi kot tvorec delovnega procesa dispipliniran. Načini, kako se to doseže, so različni kar pa nima namena obravnavati ta članek. Za nas je važno, da se seznanimo z nekaterimi pogledi na delovno disciplino v lastnem kolektivu in o možnostih, kako doseženo disciplino izboljšamo. Novi gospodarski pogoji zahtevajo od nas vse bolj odločno, da se jim skušamo čimbolj približati. Zato bo potrebno, da sleherni član kolektiva k temu uresničevanju prispeva svoj delež. Da bi lahko te deleže iskali, moramo seči nazaj v leto 1972 in to v čas, ko je delavski svet na eni izmed svojih sej imenoval tudi odbor za izrekanje ukrepov. Ta odbor bi moral o svojem delu vsaj enkrat letno poročati tudi delavskemu svetu, ker pa se ni sestal, je izostalo tudi omenjeno poročilo in tako ni izpolnil nalog, ki so mu bile zaupane. Ne vem, če bi odbor za svojo nedelavnost našel primemo opravičilo? Kaj pa trije namestniki? Prijave so prihajale, kršilci so bili zaslišani, predlogi, ki so bili posredovani odboru pa so zaradi omenjenega pomanjkanja čuta odgovornosti zastarali. Morda bi bilo potrebno še posebej poudariti kako daleko-sežne posledice lahko ima v kolektivu prav nedisciplina. Slabi odnosi, zamujanje, vinjenost, izostanki in temu podobno vplivajo tudi na odnos do dela na preostale sodelavce. Vsako nedisciplinirano dejanje je kot bolezen, ki se zagrize globoko v jedro, ga načenja in uničuje. Nediscipliniran delavec, ki za svoje ravnanje ni bil kaznovan, spodbuja marljivega delavca k spoznanju, da bi lahko tudi zanj bil tak način lagodne j ši in udobnejši. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti in prezreti tistega nadrejenega delavca, ki je kršilca prijavil, ki pa je ostal zaradi o-menjenega odnosa odbora nekaznovan. Kaj lahko še ukrene? Mar naj mimo prenaša kršitve svojih podrejenih! Ker je v o menjeni situaciji nemočen, lahko izbira dvoje in to: ali kršilca ponovno prijavi (že prej pa je ostal nekaznovan) ali pa se sprijazni in tako ravnanje tolerira. Ni odveč podčrtati, da imajo nadrejeni s takimi kršilci nemalo težav, sami odnosi pa se znatno zaostrujejo. Zato moramo imeti nenehno pred očmi in se tega tudi zavedati, da lahko le ob upoštevanju delovnega reda dosegamo boljše rezultate dela in, da le uspeh vsakega posameznika ustvarja in pripomore k uspehu celotnega kolektiva. In kdo je potem odgovoren za delovno disciplino? Iz opisanega sledi, da je delovna disciplina potrebna na vseh ravneh in da se mora zahtevati od vseh in vsakogar. Zaključim naj z mislijo, naj bo konec mrtvila odbora za izrekanje ukrepov in naj prične izpolnjevati svoje naloge, v kolektivu pa naj bi se utrdila taka zavest, da ne bo potrebno uporabljati sredstev prisilnega ukrepanja. Slovensko ljudsko gledališče Celje na novi poti Kdorkoli je v zadnjih letih zasledoval repertoar celjskega gledališča, je lahko ugotovil, da u-bira povsem nova pota, da je temeljito prelomilo s prakso prejšnjih let. V čem se kaže ta sprememba in kako jo sprejema občinstvo, ki se je kot »odjemalec« gledaliških predstav posredno opredelilo za novo smer. Na kratko povedano: v celjskem repertoarju ne najdemo več poceni komedij, tistega potrošniškega blaga, ki po dveh urah površne zabave, pogrošnega razvedrila spuhti v zasluženo pozabo. Na mesto buivame komedije, kakor to zvrst zabave tudi imenujemo, stopa klasična komedija in pa vselej dobrodošla sodobna komedija, ki služi resničnemu kulturnemu razvedrilu. Gledališče je poklicano, da zadosti tej želji. Večina publike si po napornem delu vsekakor želi kulturne sprostitve. Ta sprostitev prihaja s kvalitetno komedijo, prinaša pa jo tudi dramsko delo, klasična tragedija, sodobna igra, vsako delo, ki ima kaj povedati in ki daje igralcem možnost živega odrskega ustvarjanja, ki mu pravimo s preprosto besedo nova gledališka umetnost. Na kratko poglejmo, kaj nam je dala letošnja sezona do danes. Začeli smo s »Stalinovimi zdravniki« celjskega rojaka Miloša Mikelna. Delo bo še v programu in na voljo vsem, ki si te svojevrstne zgodovinske drame še niso ogledali. Avtor se je s pošteno in zagrizeno vnemo lotil nehvaležne snovi, saj je črpal vse znane podatke iz verodostojnih zgodovinskih pričevanj, pri tem pa »dal na svetlo« marsikaj, česar doslej nismo poznali. Tako Leninovo oporoko, smrt prve Stalinove žene, umor Tuhačevskega in drugo. Kar je zgodovinskih dejstev, je vključil kot del nikoli pozabljenih dejstev, ki živijo v zavesti ljudi, v našem primeru Stalinovih zdravnikov, ki so jih poklicali v Kremelj iz njim neznanega vzroka. Zgodbo o zdravnikih si je avtor izmislil, so pa v okviru zgodovinskega dogajanja docela verjetni. Miloš Mikeln je to delo napisal kot obračun s stalinizmom, izzveni pa kot opomin in svarilo. Delo je zrežiral Miran Herzog, Branko Grubar, ki igra v zdravnikih glavnega junaka, pa je prejel za to vlogo pomembno nagrado na gledališkem festivalu v Mariboru. — Drugo uprizorjeno delo letošnje sezone je slikovita srednjeveška igra o znamenitem doktorju Faustu, ki se, naveličan znanosti in filozofiranja, zapiše hudiču in njegovim posvetnim radostim. S hudičem napravi pogodbo, da mu bo le-ta nudil vse zemske radosti in odkril vse skrivnosti vesolja, čez 24 let pa bo Faustova duša dokončno in nepreklicno last pekla. Iz te srednjeveške igre, napisal jo je Christopher Marlowe, sodobnik velikega Shakespeara, ne veje le duh srednjeveških vraž in verovanja, delo postane neverjetno sodobno, brž ko začnemo primerjati Fausta z učenjaki našega časa, ki preizkušajo svoje znanje in moč z atomskim o-rožjem in namesto človeštvu začno služiti peklenskim silam vsesplošnega uničenja. Igro je zrežiral stalni režiser celjskega gledališča Franci Križaj, v naslovni vlogi pa igra Sandi Krošl. — Kot tretjo premiero smo u-prizorili Cankarjeve »Romantične duše«, politično satirično komedijo, ki je bila v Sloveniji zadnjikrat na sporedu pred natanko 50 leti. To je Cankarjev dramski prvenec in zanimivo je, da se mu je sicer neuklonljivi Cankar tudi sam odpovedal. Ko je delo ponudil gledališču v Ljubljani, ga je odklonilo kot šibek dramski poskus; tudi natisnjeno ni bilo. Vsi so zatrjevali, da je Cankar v drugih delih, tako na primer v Hlapcih in v komediji Za narodov blagor in še drugje, vse tisto, kar je v Romantičnih dušah, veliko bolje povedal. Danes, ko smo v režiji Dušana Mlakarja to že pozabljeno Cankarjevo delo ponovno odkrili, se nam zdi skoraj neverjetno, kako je moglo ostati tako dolgo neuprizorjeno. Štiri leta po avtorjevi smrti ga je edinkrat uprizoril že pokojni Milan Skrbinšek. Potem pa nič več. Sodba iz prejšnjih dni je obveljala: delo je nezrelo. Posebna naloga celjskega gledališča pa je prav odkrivanje po krivici pozabljenih slovenskih tekstov. Pred Cankarjem smo tako oteli pozabe Župančičevo »Veroniko Deseniško« — z velikim uspehom jo je zrežiral Franci Križaj — in pa Levstikovega »Tugomera«, prav tako v Križajev! postavitvi. Tugomera namreč uprizarjajo le v Kreftovi predelavi, tokrat pa smo segli nazaj k izviru, h kleni in sočni govorici starega Levstika. — V mesecu decembru smo uprizorili kakor vsako leto tudi letos pravljico z dedkom Mrazom. Letos je bila na vrsti duhovita igrica »Figole Fagole« popularnega mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana, ki živi in dela v Prevaljah. — Pred kratkim smo krstili novo slovensko igro, ki jo je napisal Smiljan Rozman — tudi celjski rojak — »Zvonovi«. S tem delom smo odprli oder Herberta Griina, ki je bil dolga leta uspešen celjski dramaturg in umetniški vodja. Na tem odru bomo uprizarjali predvsem tista slovenska dela, ki na kakršen koli način zasledujejo moderen način igranja, drugačnega, kakor smo ga sicer vajeni. Zvonovi — režiral jih je Dušan Mlakar — pripovedujejo o tem, kako je človekova ustvarjalnost, njegovo delo le takrat svobodno in zares dragoceno, kadar se neodvisno odloča in da vsako posilstvo nad človekom rodi le neustvarjalno kreaturo, ki lahko služi le svojemu strahu za svojo eksistenco, nikakor pa ne družbi in njeni zdravi prihodnosti. — O zadnjih dveh delih letošnje sezone in o načrtih za drugo leto bomo spregovorili prihodnjič. Janez Žmavc ALI SEM ALKOHOLIK? Piše dr. ANTON KOS zdravnik obratne ambulante (II. nadaljevanje) Alkoholna pijača je vsak napitek, ki v kakršnikoli koncentraciji vsebuje etilni alkohol. Ce ima pijača etilnemu alkoholu, ki je v običajnem napitku zelo red-kočist, primešan metilni alkohol ali ciklične alkohole (šmarnica, doma pripravljene in zvarjene alkoholne pijače), je taka pijača še posebno nezdrava. Običajne alkoholne pijače pri nas so: vino, žganje, likerji, aperitivi, pivo itd. V zgodovini človeštva je alkoholizem star pojav. Lahko beremo, da je že v 14. stol. makedonski knez odredil, da se na njegovem področju posekajo vinogradi. V 16. čl. kazenskega zakonika Carja Dušana piše: »Če pijanec koga napade, zakolje ali rani do krvi, a ga ne ubije, se mu iztakne oko in odseka roka. Če kdo sname komu kapo, ali ga sune in mu pri tem prizadene kakšno sramoto in nikogar ne rani do krvi, se kaznuje s sto udarci in temnico, po odpustu izječe pa spet z udarci.« Beseda alkoholizem se uporablja od leta 1852. Ni še dolgo, ko je lastnik podjetja delil svojim najemnikom njihov zaslužek v svoji lastni gostilni. Tako je največ za-sluška delavec pustil že v gospodarjevi gostilni. Ostanki tega so danes še biffeji ob delovnih organizacijah, ki točijo alkoholne pijače. Tu se te delavcem z dobičkom prodajajo, delavcem, ki so težko delali ves mesec do izplačilnega dne. V sodobni zgodovini človeške družbe prihajamo počasi do spoznanja, da je alkoholizem odvečen) da pa je prodaja alkoholnih pijač potrebna, ker od dobička živijo milijoni ljudi. Davki na promet z alkoholnimi pijačami so občinam in državi ogromen in nenadomestljiv vir dohodkov. Zato pa je borba proti alkoholizmu tolikanj otežko-čena. V Sloveniji imamo 25000 hektarov vinogradov (20 % samorodnic). V Sloveniji 170 000 ljudi (vsega nas je nekaj čez 1,5 milijona) živi direktno od proizvodnje alkoholnih pijač, namenjenih za trgovino. Od celotnega dohodka od davkov na promet je v neki slovenski občini 45 »/o te vsote pridobljene od prometa z alkoholnimi pijačami. Dosegljiv mi je bil podatek za leto 1967: Slovenija je krila 20 % proračuna z davki na promet z alkoholnimi pijačami, kar je znesklo 12,5 milijard dinarjev. Tak dohodek na eni strani bogati nekatere ljudi, organizacije oz. institucije, na drugi strani pa osiromašuje potrošnike alkoholnih pijač. Slednji so torej žrtve, ki so prispevale o-gromne vsote denarja, ki se izkoriščajo za različne družbene potrebe, ko pa govorimo o njihovem osebnem alkoholizmu zanje ni denarja za zdravljenje, ni prostora v bolnici in razumevanja tistih, ki so jih pahnili v alkoholizem s svojo brezbrižnostjo do tega problema. Alkoholizem je produkt družbe, alkoholik pa produkt alkoholizma, tako pravijo. Brez pridržkov dopuščamo vsakodnevno propagando za alkohol in alkoholne pijače, naš vsakdan je prežet z alkoholizmom, polni so ga ljudski običaji. Nisem še videl kupčije ali praznovanja brez alkohola. Marsikje dajejo celo otrokom v alkohol namočeno krpo, da niso sitni in da prej za- spijo. Med gradbinci je ukoreninjeno, da alkohol daje moč. Proti zmernemu pivcu v naši družbi npr. v Celju, nimamo ničesar. Ko pa postane napadalen, preglasen, nedležen, ko celo stori kriminalno dejanje, pa nam ni prav. Ko začne zanemarjati družinske obveznosti, družbene obveznosti, delovne dolžnosti, ko začne duševno in telesno propadati, pa ga obsodimo, pijanec postane izobčenec, garjeva ovca, moralno obstojen, in če ostane brez tuje pomoči, je odpisan od družbe, ki gradi svet naprej. Iz -sredstev, ki jih je »ustvaril« s pitjem, ko je kupoval pijače in plačeval davke na promet, se ne daje denar za njegovo zdravljenje in ponovno rehabilitacijo. Strokovni krogi, predvsem zdravniki in socialni delavci, so danes že osvojili moderno gledanje na alkoholizem kot bolezen. Mnogi pa še ne, predvsem pa ne tisti, ki od alkoholnih pijač živijo in jih propagirajo. Ti slednji še imajo alkoholizem za moralno napako in proti alkoholu uvajajo disciplinske postopke, ga zavračajo in kaznujejo. V zadnjem času se je torej znanstveno gledanje na alkoholizem bistveno spremenilo. Uvideli so, da alkoholik ne pije, ker to želi, temveč zato, ker se je pri njem razvila bolezenska odvisnost alkohola v taki meri, da mora piti. Če s pitjem preneha, dobi takoimenovane abstidenčne težave in si sam brez zdravljenja oz. tuje pomoči ne more pomagati. To je bolezen posameznika, ker jo nosi bolnik sam, ker pa trpi z njim tudi njegova družina, sodelavci in vsa družba, je to torej tudi socialno bolezen. Torej: Kot vsaka druga bolezen ima tudi alkoholizem svoj vzrok, začetek (ki ni točno ča- sovno opredeljen) potek, vpliv na okolico in konec. Ker ima e-nako lastnost kot na primer tuberkuloza kot bolezen, ga je možno, kot to vemo za tuberkulozo, preprečevati, zdraviti, omogočiti rehabilitacijo in preprečevati ponovno obolenje ali recidiv. To sodobno gledanje na alkoholizem moramo prevzeti vsi ljudje, predvsem pa alkoholikova družina, alkoholik sam, njegovi sodelavci in uprave podjetij. Med našimi bolniki tu, v obratni ambulanti, že imamo zdravljene alkoholike, katere je družba že »odpisala« kot izgubljene duše. Ti so sedaj zvesti člani našega Kluba zdravljenih alkoholikov. Mod svojim zdravljenje so osvojili današnjo predstavo o alkoholizmu kot bolezni. Ne sramujejo se, da so se zdravili v Vojniku in da obiskujejo enkrat tedensko sestanke Kluba zdravljenih alkoholikov; nasprotno, pravico imajo, da so ponosni na to, ker so s tem dokazali svojo močno osebnost. Ohranjena osebnost, še ne prehudo načeta od alkohola, pa je pogoj za uspešno zdravljenje. Tak je K. K. »Hvala«, reče, ko mu ponudijo pijačo. »Res, včasih sem veliko pil, odkar pa sem se pred leti zdravil, več ne popijem kaplje«. Na svojo abstinenco je očitno ponosen. Velikokrat S. F.-u sodelavcu, ki ga poznajo kot pijanca, zanalašč ponujajo pivo in to taki sodelavci, ki so od nekdaj znani kot skopuhi. Ti to delajo iz čiste škodoželjnosti. Dvomim, da se bo zgodilo to, kar si ti »prijatelji« želijo, ker S. F.-ju verjamem, da ne bo več prijel za kozarec. Če je kdo prisostvoval letni skupščini Klubov zdravljenih alkoholikov, je videl in slišal marsikaj. Sam sem slišal izpoved neke žene, ki je povedala, da je očka dobil za roj. dan od svoje hčerkice lončnico. Prej da je zalival sebe, sedaj pa, od kar so srečna družina, pa raje zaliva rožico. Alkoholizem ima torej svoj vzrok in začetek. Danes samo nekaj besed o vzrokih oziroma začetku. 1. 80% alkoholikov izvira iz družin, kjer je vsaj eden od staršev pil. Večinoma je res, da se alkoholizem razvije pri posamezniku iz navade, ker se posameznik že z malega navaja na uživanje alkoholnih pijač, če se temu pridružijo še kakšni družinski problemi oz. življenjske težave, pa se alkoholizem razvije še mnogo lažje. Nekdo, ki čuti notranjo napetost zaradi življenjskih težav, bo v alkoholu našel zdravilo, ki mu to napetost omili. Tak je na pravi poti do alkoholika. V puberteti se mlad človek rad enači z odraslimi. Misli, da bo izgledal bolj odrasel, če bo pil, da bo uglednejši, sodelavci in prijatelji ga celo vzpodbujajo k pitju. Ta nevarnost, da nekdo postane alkoholik, je največja pri gradbeniških vajencih. 2. So tudi bolezjm, ki podpirajo željo po uživanju alkohola. Taki so: a) ljudje, operirani na želodcu ali imajo premalo želodčne kisline; tem alkohol prija, zato jih je ve- liko zabredlo v alkoholizem. Nekateri celo po krivdi njihovih zdravnikov, ki so jim alkoholne pijače priporočali za zdravilo za kislino. b) nekateri ljudje, bolni za nekaterimi vrstmi duševnih bolezni. Nekateri duševni bolniki in nekatere vrste psihopati, imajo nezadržno željo po pijančevanju. Torej: Za tuberkulozo zboli človek, ki je vdahnil tuberkulozni bacil. Ta je vzrok, bolezen pa se razvije le pri tistih, ki so k njej nagnjeni npr. neodporni oz. oslabeli pod pogojem, da razvoj bolezni podpirajo tudi fizični in družbeni faktorji iz njihove okolice. Vzrok za razvoj alkoholne bolezni pa je pitje alkohola. Da pitje postane trajno, to je dnevno ali ponavljano, da se alkoholizem pri posamezniku razvije, morajo obstajati kot pri nastajanju tuberkulozne bolezni, posebni pogoji v človeku samem bodočem alkoholiku in v družbi v kateri živi. (o vzrokih ozir. začetku alkoholizma glej zgoraj) Akutna pijanost še ni alkoholizem. Enkratna ali nekajkratna pijanost ni bolezen Alkoholizem, če pa se vedno pogosteje opija, je na najboljši poti da postane alkoholni bolnik. Akutna, to je enkratna pijanost, je zastrupitev z alkoholom. Primerjamo lahko pijanost z zastrupitvijo npr. s tabletami ali plinom. Kot je kemikalija, s katero se zastrupimo, lahko v obliki tablet, tako je alkohol kot kemikalija etilni alkohol — brezbarvna tekočina. Pridobiva se s pomočjo vrenja (mošt — vino) in z destilacijo. Zaradi izboljšanja okusa dodajajo različne primesi in prodajajo pod različnimi imeni. V kri pride alkohol iz prebavil, iz ust, želodca in črevesja zelo hitro. V kri lahko pride tudi skozi kožo. Če bi dajali dojenčku alkoholne obkladke, bi nežna koža alkohol prepuščala in dojenčka bi opili. Alkohol, krožeč po krvi, povzroča razne motnje, pač glede na to, v kakšni koncentraciji je. Najbolj znani učinek na možgane, verjetno ga vsi poznamo: motnje ravnotežja, govora, sluha, mišljenja, čustvovanje itd. Te motnje so, dokler je koncentracija alkohola v krvi do 2 %0, pivcu in okolici v zabavo. Ko pa se koncentracija poveča do 5 in 6 %o nastopi smrt. Taki slučaji smrti niso redki in posebno pogosti pri mladini, ki pije za stavo po ves liter konjaka naenkrat. Na krvne žile deluje tako, da jih širi. Razširjene krvne žile v koži vsebujejo več krvi, ki prihaja iz notranjosti telesa in je topla. Ta kri ogreje kožo in to nam povzroča lažni občutek, da nas je alkohol ogrel. Pri pijancih, ki so bili najdeni pozimi v snegu, je alkohol pospešil smrt prav s tem, ko je razširil žile v koži, pospešil ohladitev vsega organizma. Kri iz žil v koži se je namreč na površini telesa o-hladila in se vračala v notranjost telesa, v notranje organe ohlajena in s tem pospešila pod- hladitev. Alkoholno delovanje je hitro oz. močno, bolj ali manj, odvisno od tega, če pijemo močne koncentracije, če pijemo na prazen ali poln želodec, pijemo hitro ali počasi, če smo navajeni na alkohol ali ne. Popiti alkohol se večinom razgradi v jetrih, ostalo pa izločimo s sečem skozi kožo in skozi pljuča v zrak. Razgradnja alkohola, ki je v krvi v določeni koncentraciji, je skoroda stalna in enaka pri vsakem človeku. Iz krvi izgineva počasi in to povprečno po 0,1 %„ na uro. Zato bo nekdo, ki ima dva promila potreboval o-krog 16 ur, da mu pade na 0,5 %o, to je na koncentracijo, katero zaenkrat še tolerira prometna milica. Ni ga enostavnega sredstva, ki bi pospešil razgradnjo alkohola v krvi. Niti spanec, niti kava, niti hitro dihanje, niti mrzla voda, niti pitje mleka ne pospešijo hitrosti zmanjševanja koncentracije alhohola v krvi. Zato je zmotno, da bo voznik, ki ima zvečer 2%0 alkohola v krvi, zjutraj že trezen. Ta stalnost padanja koncentracije alkohola v krvi omogoča sodišču dokazovati, ali je bil nekdo, ki ima npr. v času pregleda 0,6 %o v krvi in urinu, pred dvema urama, ko je povzročil nesrečo bolj vinjen in bolj kriv ali manj. Pijanost sama, torej še ni bolezen, je le zastrupitev, ki pa je odvisna od količine, koncentracije in hitrosti pitja, različno huda, celo smrtna. Kakšne posledice ima akutno pijanstvo ve marsikateri bralec več kot jaz. Poslovni objekt v Aškerčevi ulici je lepa pridobitev za Celje Kulturna akcija Smo v času intenzivnih razprav o razvoju kulture. V posameznih občinah so kulturne skupnosti že izdelale srednjeročne programe razvoja kulturnih dejavnosti in v sleherni je zajeta tudi kulturna akcija. Kaj pravzaprav pomeni? Prišli smo v obdobje, ko se odkriva vrsta spoznanj v družbeno političnem delovanju naše družbe in prav gotovo je eno najpomembnejših — tudi kulturno delovanje. In če že govorimo o ugotovitvah, se moramo pri tem ustaviti ob najpomembnejši, čeprav ni optimistična ali kako drugače vzpodbudna. To je ugotovitev, ki razsvetljuje določeno stanje v kulturi. Konkretneje — ugotavlja, da je kultura mnogo premalo povezana s tistimi ljudmi, katerim je tudi prvenstveno namenjena. To pa je delovni človek, a ne tisti, ki se poklicno ali ljubiteljsko s kulturo ukvarja, ampak tisti, ki dela dan za dnem za strojem in nima širših možnosti »koriščenja« kulturnih dobrin, čeprav jih je najbolj potreben, ravno zaradi svoje fizične ali psihične obremenitve pri svojem delu. Ob tej ugotovitvi se takoj zastavlja vprašanje, kaj je bilo storjenega, da bi se ta takoime-novana kultura lahko približala delovnemu človeku in kdo vse je poklican, da to poslanstvo o-pravlja? Nikakor ne moremo trditi, pa čeprav je položaj vse prej kot vzpodbuden, da na tem področju ni bilo ničesar narejenega. Bilo je, a premalo in na neustrezen način. Zato se sedaj pojavlja kulturna akcija, ki seveda ne bo čez noč rešila problemov, ki so se nakopičili v nekaj letih, ampak bo na sistematičen način v okviru realnih potreb in možnosti sedanje stanje sanirala in postavljala osnove za nadaljnje razvijanje najrazličnejših kulturnih dejavnosti v tem smislu, da bodo te dejavnosti dostopne slehernemu med nami. Kakšna je torej pot? Prve osnove so bile dane že s tem, ko je kultura stopila na pot samouprave, to je z ustanovitvijo kulturne skupnosti. Po ugotovljenem stanju je bilo takoj razvidno, da sama kulturna skupnost, ki združuje vse poklicne in amaterske dejavnike, ne bo mogla sama reševati vseh problemov. Zato je pozvala široko družbeno skupnost k sklenitvi družbenega sporazuma o izvedbi kulturne akcije, med prvimi in najvažnejšimi pobudniki za ta korak pa so bili sindikati. Le tako lahko računa kulturna skupnost na kontinuiran razvoj kulturne akcije, ki, kot sem že omenil, mora prodreti do vsakega posameznega člana naše družbe. Ravno v tem času potekajo intenzivne priprave v celjskem občinskem sindikalnem svetu, pa verjetno tudi drugod, o realizaciji programa kulturnih animatorjev. To bodo ljudje v posameznih delovnih in družbenih organizacijah, ki bodo neposred- no vzdrževali vez med svojim kolektivom in »kulturo«. Toda tudi kulturni animatorji ne bodo nikoli zmogli svojega dela, če ne bo širša družbena javnost sodelovala. Veliko vlogo bodo odigrali tisti, ki nam bodo urejevali knjižni trg in še vrsto drugih področij. Tudi po materialni plati je treba omogočiti delovnim ljudem uživanje kulturnih dobrin. Toda tudi to bi bilo zmotno, če bi mislili, da bodo sedaj le sredstva, ugodnejši finančni položaj tisti, ki bo- V skladu z občinskim odlokom je bila pred dnevi ustanovna skupščina občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. Skupščina tega samoupravnega organa ima 54 članov. Pri konstituiranju so za predsednika skupščine izvolili Vlada Ramorja iz Metke, za njegovega namestnika pa Milana Krašovca iz bolnice. Vtem ko bo na čelu upravnega odbora Vili Skrt (Toper), bo Majda Šeruga (krajevna skupnost Pod gradom) njegova namestnica. do »deus et machina« — rešitelji gordijskega vozila. Splošna zavzetost in prava beseda bosta pripomogli k doseganju uspeha. In če bo v delovnih kolektivih za kulturo toliko propagande in zavzetosti kot je v zadnjem času za rekreacijo in Trim, potem, se tudi kulturi obetajo boljši časi — a ne v svetlih salonih in poklicnih kulturnih institucijah, obnovIjenihikadmmtV ampak tudi za strojem in v obnovljenih kulturnih domovih. DRAGO MEDVED Že ustanovna skupščina je pokazala, da gre za res, saj bo sklad že letos razpolagal z okoli dvema milijardama starih dinarjev. Prav zato so že na ustavni skupščini sprejeli sklep o takojšnjem razpisu nakupa oziroma graditve 150 delavskih stanovanj. Ob zaključku dela so za vršilca dolžnosti direktorja sklada imenovali Alojza Pavliča, zaenkrat še načelnika za gradbene in komunalne zadeve pni skupščini občine Celje. VABIMO TEHNIKE, INŽENIRJE IN DIPL. INŽENIRJE, KI SO PRIDOBILI POGOJE ZA OPRAVLJANJE STROKOVNEGA IZPITA, DA SE PRIJAVIJO V PRIPRAVLJALNI SEMINAR. ZADNJI SEMINAR V POMLADANSKEM ROKU ORGANIZIRA ZVEZA DIT SLOVENIJE 26. MARCA 1973. Letos 20 miljonov... JN" sr* adne ki>i Opisi za posamezne križanke so v pomešanem vrstnem redu. Vodoravno: 1. manjše naselje; egipčanski bog sonca; nasad okoli hiše; 4. mesto ob Savinji; dan v tednu; tekoča voda; 6. kemični element (J); atletska disciplina; čebelji proizvod; 7. čar; strupena kača; rovt; 9. osvežujoča pijača; nevarna padavina; upanje; 10. del gledališča; reka v Švici, musli- mansko m. ime; 12. veznik; oranje, ral; gora v Švici; 13. medmet bolečine; znak za silicij; medmet priganjanja; 14. spodnja okončina; nočna ptica; predmet pogovora; 17. spodrsljaj; naša reka; del roke; 19. jašek; stena; geometrijski pojem; 20. reka v Bosni; domača žival; števnik; 21. južnoameriški ples; vrelec v Rog. Slatini; del vijaka; 23. tišina, pokoj; večno mesto; tuje ž. ime. a.n.Jke trojčice Navpično: 1. pristanišče ob Jadranu; znanost; brezbarvna tekočina; 2. arabski žrebec; konec polotoka; znak za aluminij; 3. država v Afriki; klicno zrno; vrsta žita; 4. del vodovoda; tla; grelna naprava; 5. ocet; vek, doba; velika posoda; 6. igra s kartami; pogonski stroj; moško ime; 8. tanek ploh; jarek; značaj, karakter; 9. ptica pevka; zvok, glas; sukanec; 11. ruski veletok; zver iz rodu mačk; ime pevke Sršen; 15. vojaška formacija; tišina, pokoj; nagon; 16. pri kartah najmočnejša barva, ki jemlje vse; Ober; del molekule; 17. sum, skepsa; filmska zvezda; država v srednji Ameriki; 18. hrvaški »Petrol«; goveja mast; skrajšano ameriško m. ime; 22. osebni zaimek; nikalnica; rimska šestica. Rešitve pošljite do 20. marca 1973 na uredništvo glasila. 1 2 3 k 5 b f 8 9 10 12 13 1V it 16 1? 18 1P lo 2/I IX ii r ~ 2 3 M 9 C 7- g 9 'lo 11 12 13 14 1S 17 18 19 lo X* ii ii