CELJSKI TEDNIK GLASIL0 SOCiALiSTiCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE, 30. JULIJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 30 — CENA 30 DIN INVENTURA Nova gospodarska refor- ma je v pogledu korekture cen prinesla pravcato po- slovno zmešnjavo. To seve- da iii slabost reforme, pač pa v prvi vrsti trgovine, ki s prodajo blaga po novih cenah očitno ni hotela nič zamuditi. Medtem ko je ve- čina prodajaln na primer v Ljubljani normalno po- slovala, smo si v Celju, pa tndi kje drugje, na veliko »dajali duška« z inventujco. Tako so si celjske pekarne, ki so s preskrbo s kruhom ob sobotah in nedeljah že tako na slabem glasu, naj- brž temeljito oddahnile pred vsiljivimi potrošniki, ki jim je kruh še vedno osnovni življenjski artikel. V soboto popoldne in ne- deljo namreč nikjer v me- stu ni bilo kruha (z delno izjemo na periferiji), izo- stalo pa je tudi obvestilo o iem, da ga ne bo, če iz- vzamemo objavo v RTV Ljubljana, ki jo je po vsej verjetnosti slišalo bolj malo |)otiošnikov. Najmanj, kar bi pričakovali, bi bilo re- cimo učinkovitejše sporo- čilo na vratih pekarn, zla- sti pa boljša poslovna orga- nizacija in kulturnejši od- nos do potrošnikov! Seveda se upravičeno vprašujemo, zakaj zopet problem s kruhom? In išče- mo odgovor: morda ,zato, ker je zmanjkalo moke, morda pa tudi zato, ker jp je podjetje zadržalo, da bi iz nje speklo kruh po viš- jih cenah. Ce je res prvo, tedaj inventure ni moglo biti, če pa drži drugo, smo lahko kvečjemu ogorčeni! Podobno ležernost in brezbrižnost do potrošni- kov so pokazali v trgovi- nah s prehrambenimi ar- tikli, kjer se jim prav nič ni mudilo sneti z vrat iz- veske »inventura«. Mnoge prodajalne so bile zaprte še v ponedeljek, med tisti- mi, ki imajo v tem pogledu najbrž posebna pooblastila, pa smo še v torek našli 7 poslovalnic zaprtih. Vsekakor je treba razu- meti objektivne okoliščine in težave, ki nastopajo ob spremembi cen. toda vsi- ljuje se pomislek, da bi mo- ralo bili to razumevanje obojestransko: predvsem pa se nam zdi, da ni nikakrš- nega opravičila /.a poslovni odnos do potrošnikov, ka- kršnega je pokazala inven- tura! Zvezni tržni inšpektorat bo na osnovi člena o zadr- žavanju blaga ustreznega zakona sprožil postopek zo- per vsa trgovska podjetja, ki niso pravočasno odprla svojili prodajaln: prav bi bilo. če kazni ne bi ušla tudi celjska podjetja! I dhr OBVESTILO naročnikom in bralcem Gospodarska reforma in z njo v zvezi vsi ukrepi; postavljajo v ekonomski položaj tudi časopisno dejav- j "ost. Spričo dosedanjega sistema financiranja (dotira- ] "I«) so bila v zadnjem času v dokajšnjih težavah zlasti ■ pokrajinska glasila. Reforma je te težave že zaostrila,, (^"jti spremembe v naših materialnih odnosih bodo- "»("le, povsem logično, za posledico zmanjšanje občin-j ^^'ih proračunov, i« katerih so bila določena sredstva; "'unenjenu lokalnemu tisku, v konkretnem primeru j ^''^eda tudi v občinah, ki ustanavljajo Celjski tednik.; ^ V takšnih okoliščinah se je porajala težnja, naj bil ''^sopisi predli na ekonomske cene. To pomeni, da bi; ^^Ijnl izvod Celjskega tedniika pri obstoječi nakladi! " (linarjtVk. Izdajateljski svet CT, ki je v četrtek do-j ^'^jflne obravnaval ekonomsko problematiko lista, je- '^•"išel do zaključka, da bi bila takšna podražitev spričo j jMošnega položaja za naročnike in bralce nesprejem-^ "^H in zato meni, da bodo morale del materialnih bre-| še vedno nosili občine, ki ustanavljajo Celjski^ '"'injk. |>o sklepu izdajateljskega sveta naj bi s 1. av-' ^Knstom veljal izvod ('eljskega tednika za naročnike; ^'in. v kolportaži pa 50 din. Letna naročnina bi torejl "|»ša|„ 2.000 dinarjev. Del sredstev bi si mogel tednik| l'r'*lobJti /, zmanjšanjem obsega, kar sicer ne morej ugodno, vendar pomeni vsaj dodaten izhod v sili,' '*'^Pv. ki naj bi bila začasnega značaja. I^repričani smo. da bodo naši nuročuiki in bralci! Po'/'^" razumeli, saj je od njihovega razumevanja in; I ' |H)i». v največji meri odvisno, ali bomo nastale; '^^t' prebrodli ali ne. TUDI V SAVINJSKI DOLINI JE ŽETEV" V POLNEM TEKU. KMETIJSKI KOMBINAT V ŽAL- CU JE NA POVRŠINAH, KI JIH OBSEGAJO NJEGOVI OBRATI, LANI ZASEJAL 232 HA S PLEME- NITIMI SORTAMI PŠENICE. STROKOVNJAKI PRAVIJO, DA DOSEDANJI PRIDELEK KAŽE NA LEPO LETINO. POSNETEK PRIKAZUJE DVA IZMED KOM- BAJNOV. KI ŽANJETA PŠENICO NA PLANTAŽI PŠENICE. KI JE V LASTI ŽALSKEGA KMETIJ- SKEGA KOMBINATA. KAKO DAT.EČ JE GRADNJA DOMA UPOKOJENCEV V CELJU? M MRTVI TOČKI O tem razpravljamo že skoraj desetletja. Tudi ob koncu maja letos je bil sestanek vseh merodajnih činiteljev v društvenih prostorih DU na Muzejskem trgu. O čem smo razpravljali in kaj smo novega sli- šali? Nič. - Prav nič. Slišali smo tipično ponavljanje starih oguljenih fraz, ne* konkretnih želja in načrtov z nedoloče- nim konceptom itd., itd., torej abstrakt- no izživljanje dobronamernih ambicij in podobno. Sestanek oziroma posvet ni bil primerno pripravljen, še manj pa je bil strokovni referat ustrezno izdelan. Celo predstavnik občinske skupšči- ne ni bil pravočasno in zado- stno informiran. Nekateri od navzočih so zahtevali »neke analize« — češ da lahko šele potem razpravljamo o potre- bi takšnega doma v Celju. — Torej!? K temu pripominjam, da so izdelovali za celoten okraj skoraj sleherno leto vsestran ske analize (torej približno 18 analiz), ki pa so bile žal le redkokdaj ustrezno uporab- ljene. Prav za celjsko občino je bila taka analifea priprav- ljena decembra lani, — verjet- no tudi za nekatere ostale ob- čine. O lokaciji, kjer naj bi stal ta dom, je bilo že večkrat de- finitivno določeno — pa zopet ne — in zopet da — in zopet ne itd., itd. Da ne omenjamo še razpravljanje o tipu in ka- paciteti doma; o tem ni nikoli enotnega stališča in končnega koncepta. Končno je fu še problem finančnih sredstev, kar je spričo težkih ekonom- skih problemov, posebno se- daj, še eno pomembnih vpra- šanj. Pripomnimo še, da je bi- lo pred nekaj leti to vpraša- nje načelno rešeno /in sicer naj bi Zavod za socialno zava- rovanje prispeval 20 milijo- nov dinarjev iz 4 odstotkov sklada za stanovanjsko iz- gradnjo^ Republiški svet za socialno varstvo pa bi pod po- gojem, če bi okraj prispeval 10 milijonov, tudi dodal enak znesek — torej za začetek 40 milijonov, kar je l?ila za ta- kratne razmere kar lepa vso- ta. Ti razgovori p^ so se kon- čali — v zraku, končali so so se pri zahtevku borih tristo do štiristo tisoč din za adap- tacijo društvenih prostorov na Muzejskem trgu. Takšna je situacija — ki pa je sedaj postala še bolj kritič- na. Upajmo, da ne za vedno. (Nadaljevanje na 2. strani) Uspela razstava Kadarkoli <,'ovbri»no o higi- ehsko tehnični zaščiti v naših gospodarskih organizacijah, iigotoAimo, da je ta služba v večini podjetij še vedno pa- storek. To pa se žal očituje v vse večjem številn nesreč in nezgoTt pri delu kakor pri pri- hodu ali odhodu lia delo ter navsezadnje v dokajšnji izgu- bi narodnega dohodka. Izpo- stav Ijenost^ nezdravim pogo- jeni, premala zašč.Ha in pre- nuila preventiva za-zaščito de- lavca pri delu porajata po ne- potrebnem visoko število ljudi v staležu. Vendar pa povsod ni tako. Pred dnevi je HTV tehnik Jo- že BeHoncelj pri Vegradu v Velenju priredil zanimivo in poučno razstavo higiensko tehnične službe v podjetju. Na razstavi je prikazal zaščitna sredstva v gradbeni industriji, prikazal sredstva, s katerimi opozarjamo, način poučevanja delavcev in statistične pregle- de, ki kažejo, koliko nam ne- pazljivost ali zanemarjenost higiensko tehnične zaščite ško- duje. Razstava je bila odprta 10 dni v razstavni avli občin- ske • skupščine v Velenju, se- daj pa jo bodo odt>rli v pro- storih družbene prehrane »Ve- grada/ v Velenju. LASKO SLOVESNOST OB DNEVU VSTAJE Dan vstaje slovenskega ljudstva so v ob- čini Laško letos praznovali v hribovski vasici Lažiše. Proslave so se udeležili po- leg predstavnikov . občinskih političnih forumov še številni (gostje, ki so s svojo navzoč- nostjo počastili spomin na slavne dni revolucije. V Lažišah so ob tej prilož- nosti odkrili spomenik bor- cem, ki so v času NOV padli v bližini tega kraja. Svečano-^t je začel predsednik združenja borcev o )čine l.aško. ki je go- voril o padlih. s|)omenik pa je nato odkril Stane Terčak in ga |)() krajšem govoru predal v varstvo osnovni organizaciji .\()V Nlarija gradeč. Komemo- rativno slovesnost so df)polniIi recilatorji, penski zbor upo- kojencev iz Laškega ter godba na pihala. Po končani slovesnosti je bilo še srečanje borcev Koz- janskega odreda in Štirinajste divizije.'^ Mladinski klub ^ | PRENOVLJEN) v teh vročih poletnih dneh, l^o jel večina mladih na počitnicah, ali pa preživljajo dneve na kopanju, je mla-j dinski klub »Center« zaprt, saj bi bi-j lo obiskovalcev /elo malo. In ker soj dobili v tem času tudi manjša financ-^ na sredstva, so klub lepo preuredili« ter ga opremili / novo opremo. Na-] mesto starih preluknjanih in na pol' polomljenih mi/, ki so kvarile ugled kluba, so df)bili nove, ki so bistveno spremenile notranjost kluba. Poleg tega so sobo na novo prepleskali. Je- seni, ko bo klub na novo odprt, bo pra\' gotovo privabil več mladih, ka- kor ji je doslej. Poleg novega pohištva bodo uredili tudi prodajo nealkohol- nih piiač. Upamo, da finančna sredstva, ki so bila porabljena za to preuredtev, niso bila vržena proč in da se bo v klubu zbiralo \eč mladih, kakor do- slej. Sedaj bo tudi odpadlo negodo- vanje nekaterih, češ da .njim, mladim ne nudimo nobenega prostora, kjer bi se zabavali v večernih urah. Res je, da že tolikokrat obljubljenega mla- dinskega doma še ne bo, zato bo pa mladinski klub =Center« nadomeščal lo pomanjkanje. VREME Prevladovalo bo sončno ia po^topoula toplejiše vreme. ; POJASNILO K ZGODBI OTROK NAPRODAJ V zadnji šlevllkl smo pod gornjim naslovom priobčili zgodbo o nialeri. ki jo je ne- moralen in brezdušen odnos moškega spravil v težke so- cialne razmere. Z dvema ne- zakonskima otrokoma je osta- la sama, ker pa obema ne nio. le nuditi if»treznih življenj- skih pogojev, se je, čeprav razumljivo, *> težkim srcem, odločila, da bi mlajšega odda- la — nikakor pa ne prodala! — komurkoli, ki bi zanj lahko skrbel. Ne gre torej za ni- kakršno kupčijo, pač pa za rešitev iz stiske, za rejništvo! To poudarjamo zato, ker so se ne glede na tragiko te zgod-; be, ki jo je naslov morda ne- spretno, a upravičeno še po- tenciral, v okolju, kjer mati živi, znašli ljudje, ki so v ne- kakšnem »lovu na čarovnice« zagnali vik in krik. čes^ »po- glejte jo. otroka prodaja!« Ra- zumljivo, da so takšne zlona- merne govorice mater dveh nezakonskih otrok izpostavile posmehu. Naš namen pa je bil predvsem, da bi ji pomagali! Zato so obsodbe vredni vs4 tisti, ki niso mogli ali pa nisd hoteli tega razumeti. V skraj- nem primeru bi lahko zgodbff prebrali vsaj tako. kot je bila napisana! ,^ Nekaj podatkov o novih cenah CE^E ŠE ZAČASNE MED OBČINAMI NAJ BI NE BILO PREVELIKIH RAZLIK v preteklem tednu je bilo na se- dežu celjske občinske skupščine, pa tudi na regionalnem združenju za obrt, gostinstvo in komunalo več razgovorov o novih cenah življenj- skih potrebščin. Dokončne odločit- ve še do srede, ko smo zaključevali redakcijo časopisa, ni bilo. Cene bodo ostale začasne — do zasedanja občinske skupščine, ki bo o tem ob- čutljjivem problemu razpravljala verjetno še ta teden. V nekdanjem celjskem okraju prevladuje tudi mnenje, da bi cene osnovnim živ- ljenjskim artiklom — če že ne u- sklj^dili, pa vsaj približali — višini, V,i t^. v posameznih občinah naj ne bii'pj'eveč občutno razlikovala. y zadnjih dneh je založenost celj- skih špecerijskih trgovin že nekoli- ko boljša. Zdaj spet lahko kupimo sfi^dl^^^! l<^i ga PJej potrošniki v pravi nakupovalni mrzlici pokupili dq, zadnjega kilograma. Tudi kak- št^ii; pralni prašek več je že na osa- i^eiiM policah. Toda artikli, ki so še ^meraj po starih cenah, gredo ne- verjetno v promet. To velja v dolo- čenih trgovinah zlasti za pravo ka- vo, pa tudi za nekatera druga živi- la. To je seveda s stališča potrošni- ka razumljivo, na preskrbljenost trgovin pa ne vpliva najbolje. Po sta/i ceni — 95 dinarjev za liter — prodajajo v Celju tudi mleko, ka- teremu bodo zvišali ceno po prvem avgustu. Cene kruhu so v zadnjih dneh že trikrat spremenili in so ga tako v sredo prodajali po 192 dinar- jev — belega, po 122 črnega in po 20 dinarjev zemljo. Temu primerno se je zvišala tudi cena peciva- V Celju vodi maloprodajno mrežo dvoje trgovskih'podjetij — Merx in Center. Čeprav v njihovih pro- dajalnah v cenah ni občutne razlike, pa potrošniki opazijo tudi malenko- sti. V Merkxu prodajajo odprt kri- stalni sladkor po 250 dinarjev, pa- kirauffega pa po 256 — od prejšnjih 218 oziroma 224 dinarjev kilogram. Tudi v Centru je pakiran sladkor po 256 dinarjev kilogram, i^edtem ko so kocke po 286 dinarjev. Olje so v Merxu podražili od 591 na 479 dinarjev — odprtega, vstekleniče- nega pa pa od 415 na 508 dinarjev. V Centrovih prodajalnah je vste- kleničeno olje po 512 dinarjev. Podražili so se tudi pralni praški in to kar občutno. Kilogram Kadio- na »Special«, ki je prej stal 470 di- narjev, je zdaj 685; kilogram Pla- vega radiona je zdaj po 770 dinar- jev — prej 550: Oskar novi pa se je od prejšnjih 575 dinarjev podražil na sedanjih 550 dinarjev. Poglejmo za primerjavo, kakšne so cene nekaterim življenjskim po- trebščinam , v Ljubljani. Crn kruh je po 148 dinarjev kilogram, polbe- lega prodajajo po 180 in belega po 212 dinarjev kilogram. Sladkor je v kristalih po 276. v kockah pa po 508. Mleko prodajajo v Ljubljani f)o 145 dinarjev liter, nevstekleniče- t»o olje pa 476. vstekleničeno pa po 510 dinarjev. Cene so, kat smo dejali, še začas- ne. V prihodnjih dnehi torej lahko pričakujemo še nadaljnjih spre- memb. I. B. Anica Berlisk šesldesetletnica Ko letos proslavljamo dvajset- letnico narodne osvoboditve, je prav, da se poleg herojev in bor- cev spomnimo tudi na tiste za- vedne Slovenke, ki so s svojim trdnim prepričanjem v zmago našega osvobodilnega gibanja za- vestno spremljale ta boj, ga vse- stransko podpirale in vneto so- delovale Anica Berlisk je bila rojena 27. julija 1905 v šmart- nem ob Paki. šolo je dovršila v Šoštanju in je pozneje delovala v tamošnji občinski administra- ciji, 2e od leta 1922 jc bila zapo-. slena kot poslovodkinja pri slaš-J člčarni Rudolfa Golcža. V njego-l vi Celjanom priljubljeni slašči- čarni »RU-GO« v Stanetovi uli- ci je Anico zatekla okupacija. Tu so se zbirali partizani, kurirji in aktivisti OF. Z njeno pomočjo in pomočjo sestre Marije je bila or- ganizirana tajna obveščevalna služba, s katero je tesno poveza- no ime narodnega heroja Miloša Zidanška. Zaradi izdajstva so sle- dila preganjanja in celo zapori. Po premaganem trpljenju in po začasni blagajniški službi v celj- ski Cinkarni je zopet prevzela posle poslovodkinie slaščičarne »RU-GO« do leta 1962, ko je mo- ral lastnik zaradi bolezni lokal zapreti. \ Ob teh kratkih spominskih .vrsticah se k Tvojemu jubileju poleg sorodnikov, prijateljev in znancev z iskrenimi čestitkami pridružujemo tudi ostali Celjani. J. K. Zgleden patronat Celjsko podjetje »Ingrad« je prevzelo pal- ronat nad osnovno šolo v Frankolovem. Pi- orarje je delovni kolektiv »Ingrada« letos pre- senetil z magnetofonom in popolno opremo 7ii fotokrožek, poleg tega pa so učencem pri- redili še lep izlet v Skocijanskc jame in Pi- ran. Pionirji Bračičevega odreda in delovni kolektiv osnovne šole Frankolovo se za zgled- no pomoč zahvaljujejo. GOSTINSTVO IN REFORMA j ŠE MIASIVOSTI " Tja posvetovanju, ki so ga sklicali na združenju za obj-t, gostinstvo in komunalo v Ce- lju, so razpravljali predvsem o novem položaju gostinstva, zvišanju • cen prehrambenih artiklov in novem tečaju do- larja. Jasno je, da bo treba cene gostinskih uslug povečati, vendar pa za sedaj točnih cen še no morejo določiti, ker se ni dokončnih cen ostalih artiklov in pijač. Največ se bo si^veda povečala cena piva, ker (}e sedaj podvržen zvež- nekiu ])roinetnemu davku. Prav zaradi tega so se udele- ženci posvetovanja zavzeli, da bi bilo treba ta zakon spreme- nit!, saj je bilo pivo pri nas že nacionalna pijača. Z višjo ceno in s sprostitvijo promet- nega dav|o podelila ZB. Res je, da bi ga mo- ral dohiti od tiste strani, saj sem se vse svoje življenje boril, če- prav ne pri nas. toda sovražnik je bil povsod enak. Zadnji čas bi že bil, da se konč- no uredijo življenjski pogoji borcem NOB in internirancem, saj o tem že res toliko govorimo, da bi že moralo biti vse urejeno. Tako pa na žalost še vedno ča- kam in upam. Saj drugega mi ne preostane. Oto Prislan CESTA NI SMETIŠČE Prostor vzdolž ceste, ki pelje iz Ro- gaške Slatine, proti vasi Topole, se je)/ zadnjem času spremenil v — smetišče. Kupi nesnage, ki jo dovažajo iž Rogaš- ke Slatine, se iz dneva v dan večajo in iz dneva v dan seveda tudi bolj zaudar- jajo. Ker je to ena izmed turističnih po- ti v okolici zdraviliškega in letoviškega kraja, človek težko razume, zakaj si jo je podjetje, ki skrbi v Rogaški Slatini za snago — ali kdorkoli že — izbralo za (^laganje odpadkov! Franci Kralj, Male Rodne v »kolodvorski restavraciji« Po opravkih sem bil v Celju. Ker sem bil v tem poletnem vremenu precej že- jen sem šel v Kolodvorsko restavracijo, bil sem edini gost in obstal sem kar pri prodajnem pultu ter naročil brizganec in šunkarico. Brizganec sem kmalu do- bil, in -ko rne je natakarica še enkrat vprašala, kaj še želim, sem ji ponovna povedal, da šunkarico, ob enem pa sein ji takoj plačal: brizganec, katerega sem že dobil in šunkarico, na katero sem čakal. Potem je odšla pb svojih oprav- kih, šunkarice pa ni bilo od nikoder. .\i se mi zdelo vredno še enkrat prositi zanjo, ker sem že preje dvakrat ponovil svojo željo. S slabim vtisom sem odšel in sklenil, da dmgič ne bom šel več v Kolodvorsko restavracijo, ampak kam drugam. Ivan Lakner Gornja vas 26 Grobelno kar dajte me v časopis Za praznik dneva borca smo se odpra- vili na Paski Kozjak. Ko smo se pribli- ževali koči, je neusmiljeno deževalo in mokri ter utrujeni smo si želeli počitka m okrepčila. V koči smo si zaželeli ne- kaj toplega, kar pa je upravnik smatral za žalitev in nas je že ob sprejemu grdo ozmerjal. Močno vinjen ni mogel razu- meti, da si želimo samo toplega čaja in na vprašanje, kako dolgo bo treba nanj čakati, nam je kratko odgovoril: »Tako dolgo, kolikor^ se pač kuha!« Ker smo videli, da bi morali le malo predolgo ča- kati, smo raje naročili konjak in kislo vodo. Kisla voda je zopet povzročila upravniku hudo jezo. Dejal nam je, da kisle vode nima, navadno pa si lahko po- iščemo sami. Tak sprejem je tudi nas spravil v slabo voljo. Rekli smo mu, naj nam prinese zaželjeno pijačo, nato pa nas naj pusti pri miru. Ta pripomba je povzročila plaz besed, ki-vse sploh ne ajo_na papir. ».Mularija«, »smrkavci«, ,/:ia študentarija« in še cel kup osta- lih žaljivk so kar padale na nas. Želimo pojasniti, da nismo nobena »mu- larija«, ampak skupina odraslih ljudi v starost od 24 do 26 let. Vsi smo stal ii obisJcovalci naših planin in vajeni pri- srčnega planinskega zdušja v planinskih domovih, katerega pa očitno upravnik do- ma na PaSkem Kozjaku ne pozna. Kot nam je znano, je planinski dom na Paškem Kozjaku pod upravo PD Ve- lenje. Sprašujemo se, čemu PD Velenje ne posveča več pozornosti poslova.iju te- ga doma, kajti tudi zunanjost tega doma kaže na neodgovornost do družbene last- nine. Upravik, kot odgovorna oseSp te- ga doma, posluje skrajno malomarno ter z nehumanim odnosom do obiskovalcev povzroča veliko škodo gorskemu turizmu. PD Velenje naj se čimprej pozanima za stanje in poslovanje doma na Paškem Kozjaku, ter osebo, ki pod vplivom alko- hola upravlja dom, pokliče na odgovor- nost. , Članek, ki ga objavljamo ni zloname- ren, ampak naj služi le kot opozorilo ijAi nepravilnosti ter odgovor na cinično iz-j rečene upravnikove besede: »KAR DAJ-^ TE ME V ČASOPIS«. ^ Malis Vida, Naraks Dolfe, Stropnik Mi- lena, Stropnik Zdravko, /adobrova i2 Škofja vas. i POZABILI SO NANJ Dne 15. 6. smo v Jurkloštru po- kopali Jožeta Senico — Redneč- kega očeta. Pokojni je bil vedno zaveden Slovenec ter je nudil na- šim prvoborcem že od leta 1942 vsestransko pomoč in zato ga ni- so zaman imenovali partizanski oče. Njegove poslednje poti so se udeležili številni prijatelji in znanci ter darovali cvetje in ven- ce. Prisotni so bili tudi zastop- niki množičnih organizacij iz so- sednih občin tako zastopniki ZB Sevnica, ZB Zabukovica, ZB Pla- nina pri Sevnici in LD Jurklošter. Zelo sem-bil začuden, da je na tako aktivnega člana pozabila matična organizacija ZB Jur- klošter in Občinska organizacija ZB NOV Laško. Prepričani smo Jahko, da se je marsikateri član • te organizacije mnogokrat zate- kel k pokojniku, ki je-imel vedno odprte roke za vsakega borca. Ob koncu pogreba smo se vprašali, ali pokojni Senica res ni zaslužil niti poslovilne besede svoje ospovne organizacije ZB NOV? Stane Jazbec Planina pri Sevnici PRETIRANA VSTOPNINA Mladi Celjani smo se v teh poletnih dneh zelo razveselili novice, da bo na celjskem bazenu vsako soboto ples, saj je bilo do sedaj res premalo zabav v poletnih večerih. Toda veselje se je pri vhodu spremenilo, ko si zagledal, kakš- na je vstopnina, saj stane! vstopnica 200 dinarjev, poleg tega pa je še obvezna konsumacija 300 dinarjev. Iz tega vidi- mo,ida je dejansko vstopnina 500 dinar- jev.S kar je vsekakor pretirana cena. S tako visoko ceno resno konkurirajo naj- bolj znanim primorskim hotelom, pa še tam ni povsod obvezna konzumacija, ka- kor so t(j» storili na našem bazenu. Zato tudi ni čudno, da so ti plesi slabo ooi- skani. 500 dinarjev je za takšen ples, na katerem je še cesto slaba glasba, res nekoliko preveč. Mislim, da so po sla- bem obisku prišli do takega spoznanja tudi organizatorji. F. Kramer vljudnost pa taka! P7T nas se gremo turizem in za raz- voj tega ni potrebna le dobra preskrba, prevozne ceste in drugo, ampak tudi vsaj malo vljudnosti s strani strežndga osebja ali prodajalcev. Mislim, da tega pri nas še nimamo. Vsaj po teh dveh primerih sklepam, da je tako. družbo sedimo na vrtu pri Kopru in po dolgem čakanju — to je pač običa- jen pojav v naših loTialih — nas je obi- • skal natakar. Naročil sem marelični sad- nik sok, toda natakar mi je pojasnil,' da ga nimajo. »Imamo samovribezov sok, drugi bi se nam vsi pokvartli.« Ko sem ga vi^rašal, zakaj se jim ne pokvari sa- mo ta, mi je. »vljudno« odgovorik »Mi že vemo, kaj delamo! Ta se nam ne pokvari in tega lahko dobite.« V nedeljo sem hotel kupiti »Športska novosti« v kiosku poleg zajtrkovalnice Zvezda. Ko mi je prodajalka dala časor pis sem ji dal v roko 30 dinarjev: dva kovanca po 10, enega po 5 in pet po 1 dinar. Ko je videla denar se mi je zadrla: »A že zopet sam drobiž — zopet: kljub temu, da sem ji ga dal prvič — če še pridete enkrat, vam ne dam več časopisa.« Mislim, da ta dva primera dovolj zgo- vorno kažeta, na kakšni višini je vljud- ^lost -pri celjskih prodajalcih in gostin- cih. Seveda stvari ne gre posploševati, kajti med temi je tudi mnogo takih, ki so resnično vljudni. In taki bi morali biti vsi, prav vsi. Ce že -ne zaradi nas pa vsaj zaradi turizma. ■ F. JCramer ...IN NJEN OD M EV 1 URESNIČEVANJE GOSPODARSKE REFORME Racionalno žk^oslovanle POMfZJMBNAfREZERVA V;;N0VIH POGOJIH Kakor smo žc večkrat slišali, je pod novimi ekonomskimi instrumenti razumeti poleg osta- lega tudi racionalno zaposlovanje delovno sile. iMelvatere delovne organizacije so temu vpra- i^aiiju posvetile precej pozornosti. v dosedanjih razpravah v delov- nih kolektivih so največ govorili o višku delovne sile in njenih možno- stih zaposlovanja na drugih delovnih itiestih, da bi proizvodnjo razbre- nienili nepotrebnih stroškov. Toda opaziti je, da so ponekod ta pro- blem obravnavali dokaj enostran- sko oziroma^ da so edino rešitev vi- deli v odpuščanju nezadostno zapo- slenih delavcev. Višek delovne sile dejansko pome- ni veliko breme za gospodarstvo. V preteklih letih smc> beležili zelo in- letizivno zaposlovanje, ki ni bilo ^- kononisko upravičeno. Tako se jb na primer 1960. leta število zaposle- nih povečalo za 259 tisoč, leto dni Kasneje za 170 tisoč, lansko leto pa celo za 260 tisoč. Posebne težave je povzročilo dejstvo, da je bilo med novuzaposlenimi tielavci največ ne- kvaliliciranih, kar pomeni, cla je go- spodarstvo dobilo listo delovno silo, ki mu je najmanj potrebna. Podob- ne težnje so prišle do izraza tudi le- tos, kar kaže podatek, da je med delavci, ki iščejo zaposlitev, vsega okrog 10 odstotkov kvalificiranih. Seveda'pa bi bilo ne glede na to narobe, če bi problem viška delovne sile reševali samo z odpovedmi. Ne samo zaradi tega, ker bi bile takšne »metode« v nasprotju s splošnimi načeli naše družbe, pač pa tudi iz ekonomskih vzrokov. Delovne orga- nizacije naj bi zato skrbno preučile možnosti za aktivizacijo viška de- lovne sile, saj so številne možnosti, tudi ekonomsko utemeljene. Predvsem bi bilo mogoče višek delovne sile aktivirati z uvedbo več izmen. Po nekaterih podatkih dela skoraj 80 odstotkov podjetij samo^ v eni izmeni, tako da so kapacitete' nezadostno izkoriščene. To seveda ovira napore za hitrejši razvoj pro- izvodnje, podjetjem pa povzroča ob- čutne težave, posebej ker stroji za- stari j o prej, preden so sploh amor- tizirani. Razširitev dejavnosti, uva- janje skrajšanega tednika lahko prav tako zagotovi racionalno zapo- slovanje. Določeno število delavcev bo seveda moralo poiskati zaposli- tev v drugih panogah gospodarstva. Prekvalifikacija teh_delavcev in njih zaposlitev bo v prvi vrsti nalogako- mun, zavodov za zaposlovanje, Sin- tlikalnih in drugih organizacij. kak.šen je ta problem Vri nas? Zlasti na območju celjske občine in v občinah bivšega okraja smo bi- li glede zaposlovanja zadnja leta in tudi v začetku letošnjega leta da- leč nad republiškim povprečjem. Za- to so občinske skvipščine priporoči- le, da je potrebno večje rezvdtate na področju materialne proizvodnje doseči le z izkoriščanjem notranjih rezerv. Ker pa ta priporočila niso bila upoštevana, je med delavci za- vladal preplah, da se bo začelo rpa- sovno odpuščanje ter da bo nastala pri nas brezposelnost. Zato si po- glejmo, koliko je takšna .bojazen upravičena. '].••'" "' Po podatkih, ki"AVt ,,f' r-,[v i iM KAJ lE TRF.RA NA.IPRE ' UGOTOVITI, DA WJ — n ♦ r--, ST-v\fvji — »JCINEK PEFORME KAR NAIVF.CJI — VA M^i (i OA SE BODO Gr)SPOI>AIl- SKE ORGANIZACIJE V NOV POLOŽAJ CIMPRE5 VŽIVELE. ^ 1 (Ivadn 'Vnih razpravah je zvezna sku> ščina sprqjcla- vrsto zakonov in odločitev, s VrUr-rirni je postavila temelje drugi fazi [?osr)oMarske reforme: sprovajanju predpisov v življenje, izvajanje reforme v praksi. Iz prvega obd6bja preračunavanj, preizkušerij in raz'aj. katerih posledica je zdaj že izde- Irna politika, smo pre.šli v fazo reševanj konkretnih vpra.šanj. Od uspehov tega del;) je od\isen položaj delo\nih organizacij in njhovih kolektivov. To drugo obdobje — ki bo!: prav gtktovo - dolgoročnejše — bo tudi težje. . - ■ Dfflovn." organizacije stoje torej pred od- (vivfjri.Jmi nalogami. Najprej bo treba najt' n.Ttbol^še re.šitve v tehnološkem procesu in organizaciji poslovanja, da bi tako v vsaki organizaciji posebej in skupaj v vseh zajio- lovili vi.šjo produktivnost dela. Predvsem bo torej treba zagotoviti večje kori.ščenje notra- njih rezerv. Kako velike so te možnosti, po- vedo tudi tile podatki: kapacitete industrije 'n.n-darstva na primer so izkort.ščene manj kot 70, .ponekod celo 60 odstotkov. Ce pa bi bile kapacitete izkori.ščene vsaj z 80 odstot- ki, bi briito proizvod industrije in rudarstva nnrasel — v državi za okrog 340 milijard mrari'V letoo. Med diskusijami o gospodar- ski r"formi ie kot problem .številka ena sto« ,nil v ospredje \išek delovne sile. Toda č"; bi polno izjioristili zmogljivosti, bi kljub lemu potrebovali še nadaljnjih 75 tisoč kva- lificiranih delavcev. Z ukinitvijo različnih prispevkov se bo utrdila tudi materialna osnova delavskegi samoupravljanja, kajti delovnim organizaci- iam bo s temi ukrepi ostalo več stotin mi- lijard dinarjev. Liberaliziral pa se bo tudi pvnz surf)vin in reprodukcijskega materiala, s čimer bo izboljšano tudi že kronično po- manikanje, kar je bilo doslej resna ovira pri boljšem izkoriščanju kapacitet. w Tudi štednja bo v delovnih organizacijah pridobila na veljavi. Niso namreč redki pri- meri neodgovornega trošenja velikih finanč- nih sreilstev. Zrnimiv je podatek, da na pri n+er letni izdatki za službena potovanja v industriji in rudarstvu znašajo okrog sto milijard dinarjev, za osvajanje nove proi':- \or!nje pa izdamo samo osem milijard! Ko- likšni so šele izdatki za potovanja v vseh panogph? Tudi na stroških za administraci- jo bi Inhl^o prihranili. V industriji in rudar- stvu pride na vsakih pet delavcev že en ad- minif^trator! Drusa kompleksna na4oga delovnih organi- zacij je, da sc vključijo v nove cene in no> o delitev. To pa seveda ne pomeni, da bi mo- tali cene povečevati, teniveč si prizadevati ■ Tretja naloga je prav tako odfo\-orn.i, 0.?e- njeno je namreč, da se bodo zavoljo izvr.šene korekcije cen zvišali življenjski stroški za okrog 22 odstotkov, s povečanjem st;inarin pa še za nadaljnjih i.5 odstotkov. Delovne organizacije so torej pVed odgovorno nalogo, i-iko i/.vršiti revalorizacijo osebnih dohodkov. To pa je treba storiti v skladu s produktiv- nostjo in dohodki delovne organi:'.acije. Ta- ko bodo torej delovne organizacije v. per- spektivi morale menjati tufli pravilnike o d litvi dohodka, predvsem proporce med o'■ nim dohodki in skiadi. Delo, ki ga bo treba opraviti, je torej od- govorno in veliko. Pii tem pa ne bi sme- li pozabiti, da so pravice iri odgovornosti neločljive. Obrtništvo bri»z kontrole cen v ponedeljek je bil na-sedežu združenja za obri, gostinstvo in komunalo sestanek, na katerem so razpravljali o predlogih, kak- šno stališče naj bi zavzele občin- ske skupščine pri kontroli cen obrtnih in komunalnih uslug. Prisotni so bili mnenja, da kon- trola cen za obrtniške usluge ni potrebna in da bi bilo potrebno odpraviti dosedanje nadzorstvo cen teh uslug. Do tega sklepa so prišli, zaradi tega,, ker obstaja možnosf, da pridobi pravico do obrti vsak, ki je za to sposoben. To pa bo kmalu pripeljalo do te- ga, da bo ponudba večja od pov- praševanja. In ravno zato bodo tisti obrtniki, ki bodo imeli viso- ke uslužnostne cene imeli manj strank od tistih, pri katerih bodo cene uslug manjše. Prav zato je vsaka kontrola cen pri obrtni- ških uslugah nepotrebna, saj bo že sama konkurenca preprečeva- la previsoke cene pri posamez- nih obrtnikih. Cene komunalnih uslug so na nekaterih področjih že urejene (Celje.), drugod pa še niko dolo- čene. Po mnenju zdrtiženja bi morale občinske skupščirie spre- jeti takšne cene teh uslug, da bi bil vanje vključen del razširjene reprodukcije in da bi se čimbolj približale ekonomskim cenam. _ Ti sklepi združenja so bili predloženi občinam, ki se bodo j morale odločiti zanje ali pa pro-j ti. •! ____________E,KJ REVALORIZACIJA STANOVANJSKIH ZGRADB IN STANOVANJ V PRISTOJNOSTI OBČINSKIH SKUPŠČIN , v okviru številnih zakonskih predpisov, ki so stoj)!li/^ v" V^lj^avo z novo p;ospo(larsko i-efornio. je med najpomembnejšimi tiiuji predpis p revalorizaciji stanovanjskih zgradb in stanovanj. S tem' piedpi.sbm ize- načujemo stanarino v podobnih stanovanjih in določamo realno vied- nost stanovanjskej^a londa na nivoju cen gradenj v decembru leta Vrednost stanovanjskih zgradb pred tem časom namreč znatno zaostaja za vrednostjo kasneje grajenih stanovanjskih zgradb. ^ Cena gradbenih del je po letu 1960 v stalnem porastu. Toda le-te se ni- so formirale povsod na podlagi istih kriterijev. Zaradi tega je v zakon- skem predpisu rečeno, naj korektu- ro vrednosti objektov opravi občin- ska skupščina, ki naj s svojo odlo- čitvijo določi povprečno vrednost za posamezne kategorije zgradb, stano- vanj in poslovnih prostorov. Občin- ska skupščina bo torej sama ocenje- vala pogoje gradenj, urbanistične rešitve, položaj stanovanja v zgrad- bi in še celo vrsto drugih elemen- tov. Tako bo treba voditi računa o vseh zadevah, ki vplivajo na udob- nost in pogoje prebivanja, računati bo treba z dotrajanimi napravami, novograjenimi instalacijami in po- dobno. ^ Zavoljo vsega tega je realno pri- čakovati, da bo revalorizacija dolgo- trajen postopek. Zato je predvide- no, da bi uvedli akontacije novih stanarin, ker je to rešitev, zavoljo katere bo razlika med sedanjimi in novimi stanarinami za potrošnikov žep manj občutljiva. I Po vsem tem je torej o^itiid, ^ako velika pooblastila daje novi pretS- pis občinskim skiipščinarn. Občire^ ske skupščine lahko to deld poverjj jo občinskemu skladu za stanovanj- sko izgradnjo ali stanovanjskim podjetjem, ki bodo nastala: "Si^-S*" fCOMUNALNI PROBLEMI KRAJEVNIH SKUPNOST! KRAJEVNA SKUPNOST OTOK Otok je še v celoti nedograjen. Ob novih stolp- "i^'ah med Trubarjevcf ulico in Savinjskim na- '^fežjem je bil del površine urejen že lani v je- leni, ostali del pa se ureja sedaj in so dela v ^eku. Zapadno od Čopove ulice na kompleksu •Montažnih stanovanjskih gradenj so dela na |""cjanju stanovanjsikh cest in zelenic tudi v '^'i^u. S to izgradnjo je potrebno urediti tudi P'"t'del zapadno od Čopove ulice, in sicer Trubar- J^'Vo, Vinterjevo ulico in Ulico Tončke Cečcve, ^ kateri mora biti prej zgrajen kanal. Potrebni ^^'^ni in ostala tehnična dokumditacija je že ''•delana, z deli pa so te dni že pričeli. |. C)oslej rteurejena večja površina okrog kopa- jl^^a je dobršen del nasipa z rH|aterialom, na ..''^t.^rega bo potrebno navoziti še humos in povr- ^"^0 kuliiviratiTu odlagajo odvečni material pri J^'JanJLi drugih gradbenih površin na Otoku. ta način dobiva tudi okolje kopališča lepši ,',^5-^. Drugo leto po bodo v tem predelu nasa- lepotična drevesa, ki bodo pozneje nudila ^nco predvidena parkirišča avtomobilov. ^I^^v tako bodo* v bližini kopališča drugo leto ^'•Jili zeleno trato. , ^ spodnjem delu Otoka ob Malgajevi ulici p severni strani stanovanjskih blokov večja f^^.'"šina, ki tudi še ni povsem urejena. Grobo 1^'^'Pan teren že omogoča nasip humusa, kjer Pj,M?" pozneje zelene livade. Tudi to bo moralo 1^ v program javnih del šele prihodnje leto. Je fr^^^^^ni del ulic na Otoku I — vzhodni del ^hk " lansko jesen asfaltiranih: vzhodni del žih '^^^ ulice, Jurčičeva, Kopitarjeva in Pre- tgj,?^'a ulica. Ni pa še asfaltiran južni del Kopi- Jeve ulice, ki bo prišla še letos na vrsto. I^^^gornji del Kajuhove ulice je preurejen v Jo ^T^.^^^ ploščad ter ves prostor pred gimnazi- ^' ^jer stoji Kajuhov spomenik. Na Otoku bodo. zgrajeni zbirni kanali v več- jem obsegu z zbirnim kolektorjem na levem bregu Savinje s svojim začetkom pri izlivu Lož- nice do Sušnice bo zgrajenih 5 zbiralcev, ki bo- do odvajali odpadke in površinsko vodo s spod- njega dela Dobrove. Najnujnejši zbiralec bO ob Čopovi ulici do železniške proge. Ta bo rnoral biti zgrajen še letos zaradi izgradnje Otoka III odnosno kompleksa med Ljubljansko cesto in železniško progo. Tu bodo nekateri stanovanjski objekti zgrajeni že do jeseni in tudi vseljivi. tega časa bd moral biti izdelan zbiralnik. Ra- zumljivo je, da bodo morala biti za taka dela na razpolago potrebna sredstva. Nujna izgradnja zbiralnega'' kanala v strugi Sušnice in ob Ipavčevi ulici do severno od Deč- kove ceste nastopa tudi zaradi gradnje tovarni- ških objektov tovarne Aero ter zaradi pravilne- ga odvajanja vod^ s podr/)čja stanovanjskih zgradb na Dolgem polju II — severno od Dečko- ve ceste. V Liscah bo v kratkem nastalo večje grad- bišče stolpnic na sedanjem Lunovem posestvu. Pred tem mora biti urejen spodnji del Li.sc, kjer sc^-že zgrajene številne nove stanovanjske hiše. Posebno poglavje je Partizanska cesta od parka in skozi Lisce. Od mostu v Čopovi ulici -skozi naselje Lisce do Lunovega posestva bo cesta v najkrajšem času posipana in utrjena, ne bo pa še asfaltirana. Napeljava lokalnega vodo- voda ^a 7 hiš nad Seidlovirn studencem bo še le- tos izvršena. Stroške bodo krili iz ustreznega sklada. V teku so priprave za načrt novega železobe- tonskega mosta čez Savinjo v podaljšku Čopove ulice. Poglavje zase je Levški most, ki ga je uničila lanskoletna jesenska povoden j. Lega mostu je bila taka, da je del mostu pripadal žalski občini, drugi pa celjski. Most so uporabljali številn prebivalci s področja žalske občine, med njim zemljiški posestniki, ki imajo gozdove na des nem bregu Savinje. Nekateri prebivalci iz žalskt občine so zelo zainteresirani za izgradnjo tegi mostu, ker so zaposleni v celjskih podjetjih. \ zvezi z izgradnjo novega mostu je bilo že ve( razprav in tudi sestankov na terenu. Vendar se dan je razprave niso ustvarile pogojev za grad njo novega mostu. Vsekakor se bosta moral obe občini dokončno dogovoriti, če bosta začel graditi na tem mestil novi most še pred sestav Ijanjem delovnih in investicijskih programov za prihodnje leto. ^Oseben problem predstavlja zemeljski plclJ na desnem bregu Savlhje oB Partizanski cest; med bivšo gozdno restavracijo in mestnim par kom. Za odstranitev tega rievarnčga plazu b bilo potrebno odvoziti okoli 30.000 m' materi ala, ki se pretnika proti cesti in ogroža promet Zaradi nrepičlo odmerjenih sredstev v prora čunu k tem delom letos ne bo možno pristopiti To vprašanje bo rešeno, vsaj tako računajo, ta krat, ko bodo potrebovali za večje hovogradnjt nasipni material, ki bi ga odvažali s tega plaza Predvidevajo, da bo to izvršeno prihodnje lete in tako bo tudi ta problem rešen brez posebne visokih stroškov. Prebivalce zapadnega dela krajevne skupno sti Otok —'zapadno od Ložnice močno prizade ncjo večkratne poplave. Za popolno odpravo te nevšečnosti bo potrebno regulirati strugo Sa vinje od sedanjega zaključka regulacijskih del to je pri izlivu Ložnice v Savinjo do iznad lev škega mostu s podaljšanim nasipom od levega brega Savinje do železniškega nasipa. Ta regu lacijska dela zahtevajo velika sredstva, ki jih pa spričb drugih neodložljivih hidrotehničnih del v kratkem času nt bo mogejče določiti v te svrhe. CrCLARSKO TEKMOVANJE V Ljubečni so prvikrat že leta 1952 priredili tekmovanje v ročnem izdelovanju opeke., Pomerili so se najboljši »ciglarji«, kot pravijo ročnim oblikovalcem opeke, iz ce- ljskih in okoliških' opekarn. V ne- deljo bodo znova priredili ciglarsko tekmovanje na Nagličevi poljski opekarni v Ljubečni. Pod pokrovi- teljstvom ljubečenske opekarne na- meravata s tem prosvetno in gasil-, sko društvo v Ljubečni uvesti tra- dicionalno prireditev s manifesta- cijo dela, ki ga tamkajšnji ljudje opravljajo že iz roda v rod. Tek- movanje se bo pričelo ob 14. uri, nakar bo ciglarski piknik ob godbi kvinteta »Slavček«, če bo slabo vreme bo tekmovanje drugo ne- deljo. i kamen h kamnu — cesta KRUH TAMBURICA- SAMOUPRAVLJANJE ZADREčKA DOLINA IN OZKA, ČRNA ČRTA, ASFALTNA CESTA, KI VIJUGA PO NJEJ, JE OSTAJALA DALEČ PRED NAMI. FRA- NJO, KI JE V BOČNEM NEJEVOUNO OBRNIL AVTOMOBIL NA OZKO, PRAŠNO CESTO, SE JE CEZ NEKAJ STO METROV RAZ- VEDRIL, KLJUB TEMU, DA JE SLO NENEHOMA V — HRIB.IN TO STRMO'vTKrib. NA MENINO PLANINO. NA VSEJ POTI NISMO SREČALI NITI ENEGA AVTOMOBILA; RAZEN DEBELIH IN VISOKIH SMREK, ČEBEL, KI ROJIJO NA LIVADAH IN dveh skupin HRIBOLAZCEV, SMO EDINI VZNEMIRJALI spokojnost teh predelov. Iz zavoja v zavoj samo smreke, na levem robu skalnati useki, na des- ni strmo padajo^ pobočje in spo- daj relief v soncu se kopajoče doli- ne z Bočno. Ko se po nekaj kilo- metrih vožnje svet znova za trenu- tek odpre, lahko vidiš dvoje troje barak, krušno peč in nekaj žensk, ki hodijo naokrog, verjetno okrog kuhije. Ce nadaljuješ vožnjo, srečaš po nekaj kilometrih cestni valjar in nato skupine delavcev, ki grade ce- sto. Tega sobotnega popoldneva, ura je bila nekaj čez dvanajsto, ni bilo rm cesti delavcev, razen dveh, ki sta sedeč na nasipu zvijala cigareti. Bi- la sta dva izmed sedemdesetih se- zonskih delavcev, ki grade cesto na Menino planino. Ko smo se vračali smo se ustavili v njihovem naselju in čez čas navezali pogovor o delu, življenju,, plačah in samoupravlja- nju. Delavci, s katerimi smo se pogo- varjali, so bili skoraj vsi iz okolice Slavonske Požege. Kot smo izvedeli, je najmlajši star 17, najstarejši pa 60 let. Sedeč na klopeh v njihovi jedilnici smo polagoma le uspeli na- vezati pogovor s temi redkobesed- nimi možmi, ki so prihajali in od- hajali. Bila je sobota, mladi so se od- pravljali v dolino, v Gornji grad is- skat zabave, starejši pa so sedeč pred barako pomenkujoč zrli v ku- harico, ki je pravkar jemala iz pri- ročne krušne peči — kruh. »Kaj boste pisali o nas,« nam je rekel 23 letni MARKO ŠTIMAC, medtem ko se je umival ob vodo- vodni pipi, ter se pripravljal za od- hdd v dolino. »Naše življenje ni bur- no, delamo in — živimo.« Marko je bil nekoč traktorist, vendar kot sam pravi — kot traktorist je malo zaslužil, z9to se je raje pridružil skupini, ki že nekaj let gradi ceste za. GG Nazarje. ij;xtZaslužimo kot delamo V- enkrat v^,—, enkrat maijj, toda še vedno več kot v marsikaterem podjetju, ki z;^posliije sezonske delavce.« Med njimi je že marsikateri, ki je skleaiL 5 .podjetjem stalno delovno razmerjerMed te spada tudi najsta- rejši med njimi, 60 letni PETER TOMAC, doma iz Brodskega Dre- . novca. V podjetju je že deveto leto, po poklicu je zidar in vodja delov- ne skupine. . »Zdaj, ko izvajamo nova določila o sezonskih delavcih, so se razmere izboljšale. Tu mislim predvsem na določilo, ki nam je omogočilo, da se več kot osemurno delo šteje v dobo, ko se sezonsko delo končuje. S tem so se sezonski delavci pribli- žali potrebni delovni dobi za — upo- kojitev.« »Naše življenje v teh pogojih je celo dobro urejeno,« nam je pove- dal starejši delavec. »Pred leti smo morali vso hrano in življenjske po- trebščine znositi iz doline do na- selja na hrbtih. Sedaj nam hrano prevažajo, tu imamo celo svojo majhno pekarno. Edino, kar je sla- bo, to je, da moramo na kosilo z delovišča v naselje. Ce bi še to ure- dili bi nam omogočili uro počitka, kajti pol ure gor in dol je tudi za nas »gorjane« precej. Večina delavcev je ostala to so- botno popoldne v naselju. Ob bara- ki so posedli v travo ter poslušali harmoniko in tamburico. Mlajši so celo zaplesali Žikino kolo. Nenavad- na slika na pobočju Menine plani- ne ob domovih, ki se iz leta v leto selijo. Žene so v kuhinji priprav- ljale večerjo, po naselju pa je pri- jetno dišalo po sveže pečenem kru- hu. . »Pri nas imamo samoupravljanje v tistem pravem smislu,« nam je povedal BOŽO GALIč. »Imamo svoj starešinski zbor, ki skupno rešuje vse probleme, ki se v naselju pora- jajo. Sami imamo disciplinsko ko- misijo, ki sicer poredko razpravlja, toda kadar — tedaj nas po navadi nekdo zapusti. Tu ne pridejo v po- štev nobene pritožbe. ,Vsak ve, da nihče ne more delati za dva, zato pri nas ni lenuhov. Zgodi se, da je^ včasih kdo kakšen dan bolehen za- radi obiska v dolini, toda to je po- redko. Žal pa za naše samouprav- ljanje še nimamo finančnih sred- iq Bp o>[Bj« 'l^pop nijsuis a st 'asjs imeli popolno samoupravljanje«. Med našim obiskom se je večina delavcev že prelevila v popoldanske obiskovalce doline. Po poti v doli- no so v manjših skupinah odhajali mladi delavci. V dolini bodo poiska- li nekoliko zabave, pozdravili dekle- ta in se jutri zvečer zijova vrnili v naselje. Mladim je premalo samo harmonika in tamburica,- s kateri- ma si poživljajo svoje življenje. Kljub temu ju pogosto uporablja- jo, saj trde, da je ob njima življenje lepše. To sobotno popoldne je mir v naselju zmotila harmonika in tamburica, ob kateri so mladi celo zaplesali Žikino kolo. Z njima si delavci pod Menino planino poživljajo sobotne popoldneve in večere. S sredstvi, ki jih tu prislužimo in prihranimo, prehranjujemo čez zime vso družino. Ni mnogo, toda če- imaš še nekaj zemlje, se živi. NA TRGU ŠE PO STAREM Kljub različnim pričakovanjem so cene na celjski tržnici ostale v glavnem nespremenjene. Čeprav bi v teh dneh moralo hrti sadje po vseh izkušnjah že dosti cenejše, je mor- da v vsesplošni podražitvi že ohra- nitev sedanjega stanja pomirujoče. Celjska tržnica je poleg tega še le- po preskrbljena, tako da obiskova- lec res ne dobi tako poraznega vti- su kot pri obisku v celjskih trgovi- nah. Krompir se je v zadnjih dneh za dvajset dinarjev podražil. Zdaj ga prodajajo po 120 dinarjev kilogram, Solata je po 160, špinača pa po 400. ( vctačo prodajajo po 280 dinarjev, oliro-vt po 350, kolerabo pa po 250. I'r()(hjjalci paradižnika so še zmeraj trdovratni iji ga cenijo na 300 do 400 dinarjev kilogram. Kumare so po 250, stročji fižol po 200, breskve po 300 do 400 in borovnice po 250 di- narjev. Nova jabolka prodajajo po 300 dinarjev, prav tako tudi hruške, medtem ko je boljša kvaliteta tudi |)o 400 dinarjev kilogram. In še dve zanimivi ceni: jajca so po 45 do 50 dinarjev, gobe pa po W) do 800 dinarjev. Funkcionarji kot občani o potrebah občine Ob našem srečanju z nekateri- ihi vodilnimi delavci v mozirski občini smo jim postavili eno sa- mo vprašanje. Nanj so odgovorili predsednik občinske skupščine JOŽE »EBERŠEK, predsednik občinskega odbora SZDL HINKO COP in tehnični sekretar občin- Iskega sindikalnega sveta — HU- BERT TERCAK. Vprašanje se je gladilo: 0 Kaj kot občan v občini naj- bolj pogrešate oziroma kaj vas moti? Predsednik JOŽE DEBERŠEK: »Obrtno - uslužnostno dejavnost Vseh vrst, ki bi lahko zadovolje- vala potrebe občanov. Tu mislim tudi na tisto drobno dejavnost, ki jo naj nudi razvita obrtniška oziroma terciarna dejavnost, da ne bi občani morali te usluge iskati v oddaljenih in večjih kra- jih, kot je Celje in Ljubljana«. Predsednik občinskega odbora SZDL HINKO COP: »Dobrih cest, ki bi nas enakopravno zbli- žale z ostalim .svetom«. Tehnični sekretar občinskega sindikalnega sveta HUBERT TERCAK: »Na vseh področjih kulturnega življenja — organi- zirauo delo. ki bi občanu nudilo fveč kot samo občasii^ prireditve«. OD REKE DO DUBROVNIKA V tem času je bilo v Dubrovniku mnogo do- mačih turistov in tudi številni ožji rojaki, ki so v časopisni poleniiJjj — za ali proti K15 ugo- tavljali, da se bo z morebitno ukinitvijo zmanj- šala možnost spoznanja lepot naše domovine. In vendar smo ravno današnji generaciji s to ugodngostjo vzbudili ljubezen do potovanja ter tudi s tem dosegli razširitev obzorja in spošto- vanje do drugih kultur, narodnosti in običajev. Verjetno bomo našli obliko, ki bo uskladila^ možnosti enkratnega, cenenega potovanja —" neokrnjene daljave — in tako v tem družbenem finančnem »bremenu« videli tudi ogromne ko- risti, ki jih ima ta izdatek pri oblikovanju člo- veka. Ob blesteči besedi Dubrovnfk se pri nas šte-. vilni dopustniki obotavljajo. In vendar živiš v Dubrovniku s prav nič večjimi izdatki kakor skoraj povsod drugod. Občinska skupščina Du- brovnik je z odlično samopostrežno restavracijo dobro rešila problem prehrane. Po zmernih ce- nah je vsak dan na razpolago do osem različ- nih jedil. Mlečna restavracija nudi razno do- polnilno prehrano zelo ugodno. Slaščičarna z od- ličnim sladoledom in pecivom od 20 do 40 din — torej ceneje kot drugje. Sadja je bilo dovolj. .Pri zasebnikih ležišče od 400 do 800 dinarjev, slednje z uporabo kopalnice. Cene v trgovini z živili so enake našim. Kruh odličen, maslo vsak dan sveže (četrt kilograma 380 dini). Novo letališče je Dubrovnik približalo vsej Evropi. Potrebne bodo še razne izpopolnitve v impozantni zgradbi, da bo bolj funkcionalna. V njej namreč (po letu dni) še ni poštnega na- biralnika, niti zemljevida, nobenega kioska za nakup razglednic ali cigaret. Vse to je prav go- tovo pomanjkljivost, posebej, ker pripelje avto- bus že kako uro ali več pred odhodom letala. Cene v supermdderni restavraciji so astro- noikske! Morda zato, ker se dvigneš tudi sam v višine? Pj-i sosednji mizi .se prerekata angleški turist in natakar. V roki drži tridecilitrsko stek- lenico vina. jo ogleduje in zavrn«, ker je vse- bina v njej motna. Po dolgem dokazovanju prinese natakar drugo, ki jo odpre pred gostom^ S tem je stvar sicer urejeito, ostane le madež na naši postrežbi tik pred^ odhodom iz lepe Jugoslavije. Mi, Slovenci, smo pili kokto po 200 dinarjev. Soseda jo je zavrnila, ker je di- šala po plesrtohi. Tudi meni se je zdelo tako, pa sem i.z patriotičnin čustev opustila rekla- macijo. To so bile gostinske meditacije pred odhodom številnih potnikov na vse strani sveta. Zelo ugodno učinkujejo na potnika »čudovite« informacije, ki jih dobiš na JATU ali pri AT- LASU (za Adria-avion). Medsebojne nerazčiš- čene konkurenčne pretenzije, ki so v na.šem letalskem prometu popolnoma nepotrebne, ker so vsa mesta vedno že vnaprej zasedena, so ^zraz ozkosti in lokalnih ambicij. Začudila sem se tujcem, ki oh prihodu prispeli v Zagreb (iz Anglije. Amerike, Francije itd.), dasiravno so želeli videti vse po vrsti: Slovenijo (pred- vsem Bled, postonjsko jamo itd.). Hrvatsko, Dalmacijo, Dubrovnik. Ob povratku iz Dub- rovnika jim je za obisk Slovenije zmanjkalo časa. Torej nekaj ni v redu! Z reaktivnim letalom Adrio avio-promets pcdetiš s K 15 za skromnih 4.500 dinarjev v uri in petnajst minut na. Brnik. Da bi bil dopust lepši, potuješ v eno smer z ladjo in uživaš le- pote našega modrega Jadrana, vračaš pa se to- rej z letalom. Sediš recimo na obzidju starodavnega Lovri- jenca. spodaj po Stradunu se vali reka ljudi raznih narodnosti, med njimi naše lepe Konov- Ijanke v narodnih nošah ... V Konovljah se j^ v času osvobodilne vojne formjrala prva parti- zanska četa tega območja. Četudi pisana mno- žica ljudi na Stradunu nosi v sebi različna ho- tenja, prizadevanja in misli ob izpolnjenih i" neiz4)olnjenih željah človeškega srca. ti neiZ' merna modra gladina širnega valujočega morj* spokojno prepleta preteklost Dubrovniške re- publike s sedanjostjo Dubrovnika. Oboje j* oblikoval človek. PAVLA ROVAJV Ob jubilejnem dvajsetem praznovanju osvo- boditve in prazniliu mozirske občine česti- tajo ViSem svojim občanom v želji za dosež- kom čim-večjiK delovnih zmag: Občinska skupščina Mozirje Občinski odbor SZDL Mozirje Občinski komite ZMS Mozirje Občinski komite ZKS Mozirje Občinsko združenje borcev NOV Mozirje Občinski sindikalni svet Mozirje celjske grajske igre KULTURA m TURIZEM zapis o nemogoči simbiozi Po iiekcin splošnem spoznanju bi mogli reči, da se simbioze v naravi obnašajo nekoliko dru- gače od tistih, ki jih je skušal umetno ustvariti človek. Zlasti so težave s simbiozo, ko se na primer ljudska kultura oprime steklenice, ko se torej duh, ki je knltnren. zdru|i z duhom, ki je hkrati tudi turističen. Če se to zgodi na kulturni prireditvi s turističnim obeležjem, je kul- tura vsekakor v nevarnosti, da podleže »turizmu«; pride, kratko- malo, do vsega tistega, kar smo imeli priložnost videti in slišati med obiskovalci letošnjih graj- skih iger. Kakor pri igrah na gradu, ki jih je pred leti priredil celjski Delavski oder, tako se tudi graj- ske igre v izvedbi SLG niso mog- le izogniti turističnemu elementu v njegovem najbolj vulgarnem smislu. Morda delno zaradi tega, ker je bila organizacija zamišlje- na drugače, kot je potekala, vse- kakor pa, ker je turizem preveč neusmiljeno posegel v kulturo, namreč turizem v gostinski pre- obleki! Očitno je, da gledališče in gostinstvo ne sodita skupaj, zlasti pa ne gledalci, ki so priha- jali na grad zavoljo predstave, in tisti del publike, ki je v pred- stavi našel zgolj izgovor za »tu- rizem«. Ne gre sicer obsojati ka- tegorijo med njim, ki jo je pot na vrh tolikanj utrudila, da je med predstavo enostavno zaspala in plačala kako uro spanja 300 ali 500 din, pač pa smemo izraziti vsaj pomisleke v kulturnost ti- stih dokaj številnih posamezni- kov, ki so gledališki ambient za- menjali za gostilno, oziroma ki se jim je zdela tribuna primer- nejša za početja, kakršna sicer sodijo v kakšno skrivnejše, če hočete, skrivnostnejše romantič- no okolje. Najrazličnejše pripom- be, s katerimi so nekateri gle- dalci povsem brez potrebe »so- delovali v predstavi« in motili sosede, dajejo slutiti, da je tu in ''tam kulturna praznina neizmer- na, če že ne tudi brezupna. Tu pa se pravzaprav srečujemo z deli- Katnim fenomenom naše dobe, v katerem je soudeležen celoten kompleks vzgoje, vključno dejav- nost oziroma delovanje kulturnih institucij. Kar zadeva težnjo, naj bi bile letošnje grajske igre uvod v vsa- koletno prireditev, je prav goto- vo razveseljiva, toda s pripombo, če bi odstranili etiketo »turistič- na« in — alkoholne pijače! Nav- sezadnje jfe turizem, kakršen se nam je pokazal ob grajskih ig- rah, zelo daleč od resničnega in celo vsakega/turizma! Tisti, ki so po tej plati sodelovali v prire- ditvi, bi to lahko vedeli! Grajske igre si namreč ne predstavljamo kot nekakšno veselico, čeprav seveda pri tem izvzemamo dobr- šen del gledalcev, ki jih tako tudi niso pojmovali, ampak kot kulturno manifestacijo, enako- vredno predstavam v gledališkij hiši. Prav v tem vidimo pomeni grajskih iger, a še posebej po- slanstvo v smislu aktivizacije tistega dela publike, ki sicer nej hodi v gledališče. j Drago Hribar j , DOMISLICE V življenju kakor v nogometu po- ^*^sreko vseh ustaljenih družbenih norm in se je poročila z Japoncem. Kot zve- sta žena ga je spremljala ves čas vojne. Oba glavna igralca sta odlično zaigrala, v neka- terih scenah druge svetovne vojne pa je upo- rabljen tudi avtentičen dokumentarni mate- rial, i, PREDPOGOJ ZA TU R IZEM IN G O^TINSTVO DOBRA KUHINJA PRAVI EMILIJA JBŽERNIK IZ GOSTIŠČA RADUHA V LU CAH Popotnik ali turist, Ui se prvič odpravlja v določen kraj, predhodno pri znancih poizveduje, kako je s prenočišči, oskrbo in drugim kar je potrebno za bivanje. Mi smo poiskali znanca, ki je več na cesti kot doma, naj nam svetuje, v kate- rem gostišču v Zgornji Savinjski dolini lahko dobimo okusno, domačo, predvsem pa poceni hrano. Zamislil se je, nato pa nam svetoval: GOSTIŠČE RADUHA V LUCAH Pozno popoldne smo se med pot- jo ustavili in si ogledali to gostilno. Kolega je previdno začel tipati ok- rog prehrane, gostilničarka pa je gledala na uro. Na pomoč je pokli- - cala še starejšo tovarišico — ppzne- je smo izvedeli, da je to mati; — začel se je kratek posvet. Obljubili so nam, da bo kosilo pripravljeno — kmalu. Med tem smo se^^kozi ozko, za strežbo namenjeno lino, ki povezuje okusno opremljeno kmeč- ko sobo s kuhinjo, zapletli v poeo- vor s kuharico EMILIJO JEZER- NIK. Glave, njena in naše so .se iz- menjaje prikazovale v lini. Sklonje- na nad ogromnim štedilnflcom nam je odgovarjala na vprašanja in spra- ševala. — Kako dolgo že kuhate za goste in kakšne goste imate najraje? — Odkar so me mati naučili ku- he, kuham samo za goste in zase. Zame so vsi gostje, tudi domači. Ra- da imam vse goste, spoštujem pa tiste, ki puščajo prazne krožnike, kajti to je zame priznanje. — Za dobro gostilno je poleg po- štenosti, dobrih vin — najbistvenej- ša kuhinja. Gostilničar si ne sme delati utvar, da je gostu vse dol^ro, kar mu serviraš na mizo. Gosta je težko pridobiti, medtem ka ga je iz- gubiti lahko. S salamo, sirom, gola- žem in vampi — ne bomo rešbvali ne gostinstva in ne turizma. - — Kaj mislite o gostilniški kuhi- nji? — Nekateri gostinski delavci trde, da je s kuhinjo preveč stroš- kov in dela, kaj menite vi o tem? — Imajo prav. Natočiti brizganec ali pa pripraviti okusno jed - v tem je razMka tako v stroških kot v pripravi. Toda po čem bo gost dalj časa pomnil gostilno? Drži, da je gotov denar - najboljši, toda... Kakšen občutek imate, ko vas go- stilničar lačnega odpravi: oprostite, zmanjkalo je ali pa še krajše: ni- mamo! Kolikokrat boste zavili v takšno gostilno? v- Pogosto očitamo gostilničar- jem, da nimajo domačih jedi. — Nekatere jedi so postale že ta- ko »domače« da jih povprečen gost sprejema za domače. Drži pa, da je le malo gostiln zaslovelo, po do- n-Kičih posebnostih. — Ali bi nam povedali, kakšen bi bil vaš jedilnik domačih jedil? — Po stari ali novi ceni? Eden bi bil: krompirjeva juha, mesni štruk- Iji (zmleto meso, zavito v testo), solata po izbiri in »bratci« (kvaše- no testo z orehi, prevlečeno z jaj- cem), ali pa: savinjski želodec za predjed, štajerska smetanova juha, presianinjen srnjakov hrbet dušen v zelenjavi, kruhovi cmoki in »/lan- cati« ali »hršeči krapi«, — Za kateri dan fe to? — Za takrat, ko pridete... ^ Tudi gostinstvo gre skozi želodec, pravi Emilija Jezeruik V Želim si miru JOŽE ŽUCKO JE EDEN TISTIH, KI SO ŠLI SKOZI DACHAU Danes jc težko govoriti o meji, ki ločuje dva naroda. Meje ni več in ljudje na obeh bregovih Sotle se otepajo z enakimi težavami, imajo podobne želje in cilje. Okupatorji pa so hoteli ločiti oba naroda. Ob Sotii so potegnili visoko žično ogra- jo, razpleli bodečo žico in pod njo zasejali smrtonosne mine. Danes meje ni več, tu in tam pa sp ostala še znamenja, kot na primer pred žučkovo domačijo v Dekmanci. žuč- kova sta se smeje postavila obenj. Jože Žučko še ni dolgo v hiši, pred katero stoji mejni kamen. Desetlet- je je ravnal obsotelsko cesto od Podčetrtka do Polja ob Sotli, a zdaj uživa zasluženo skromno pokojnino, »Kamen? Prav pride samo tedaj, če klestim tu, pa si hočem malo od- počiti. Bila je tu meja.« Trnjcvo pot je prehodil Jože, pre- den jc prišel v hišico ob Sotli. Je- seni 1941 mu Nemci niso prizanesli, temveč so ga z družino vred pregna- li v tujino in sc jc nazadnje znašel še v Dachau. »Težko je bilo zdoma,« pripovedu- je. »Znašli smo se sredi\tujih in na- dutih Nemcev. Na ušesa sem ujel, da se pri nas na Kozjanskem nekaj giblje in Nemcem ne gre tako glad- ko, kot so mislili. Gruntal sem, ka- ko bi jo ucvrl na Štajersko, pa se mi ni več posrečilo, ker so nas ge- stapovci vohali. Danes sem čisto zbit, živčen, da še porrtisliti ne smem, kako so ravnali z nami. La- se in zobe sem pustil v taborišču. Držati sem moral, ko je udrihal po meni, pljuval in mi pulil lase, pa bi mu najraje kosti zdrobil in se mu zagrizel v vrat z zobmi. Hudič, mor- da je bral moje misli: udaril me je po ustih s puškinim kopitom, da sem izpljunil vse sprednje zobe.« »Mimo jc, k sreči!« pravi danes upokojenec Žučko. »Spravila sva .se sem k reki, daleč od hrupa. Tu je mir, da lahko životariva: pokojnina ni velika, samo za silo gre. Le zdrav- je, živci, ti mi včasih drgetajo ...« R. L, BILI SO NA STENJAKU '7.0 drugo leto so velenjski pionir- ji letovali na ott^ku Slenjuku (na liri^nskeni otočju). Pred dnevi so se vrnili iz IS-dnevnej^a It^tovanja na tem tako čudovitem otoku blizu Pu- le. Požrtvovalno osebje kranjskef,'a mladinskega letovišča je 156 mladim ^ ))ionirjem pripravilo prisrčen spre- jem ter jim oinoj^očilo brezskrbno in nadvse prijetno bivanje na inor- Mi. Dnevi so jim ob kopanju, son- čenju, prijetnimi sprehodi v boro- vem in cipresovem {?ozdii, ob igri in zanimivih vožnjah po morju kar nreliitro minili. Najbolj jim je pri- rasel k srcu upokojeni kapetan Bar- ba. ki jp mlade radovedneže pre- važal z barko. Odlična hrana je mlade pionirje okrepila, doživetja na morju in lepi spomini pa so obo- gateli njihova spoznanja. Pionirji velenjske občine, ki so letovali na Slenjakii so hvaležni ob- činski zvezi prijateljev mladine, ki jim je omogočila tako l<'po in pri- jetno letovanje na morju. KLUB-ZA VZREJO PSOV Klub z.T v/rejo športnih in službenih psov v Cetjii je jiastopil v Laškem.. Prireditev si je ogledalo nad 250 ljudi. Preteklo nedeljo pa je klub nastopil v Rogaški Slatini, kjer je s posameznimi točkami požel buren aplav/. kak.šnih 650 gledalcev. Klub, ki ga uspešno vodi Ivan Žemljic, posluje za stranke ob pet- kih od 16. do 18. ure v^ Kopitarjevi ulici 2, redne vaje pa so na vežbališču. TV SPORED OD 1. DO 7. AVGUSTA • TV SPORED OD 1. DO 7. AVGUSTA • TV SPORED OD 1. DO 7. AVGUSTA • TV SP ORED OD 1. NEDELJA — 1. avgust 9.00 Kljukec in luna — lutkovna oddaja za otroke (Ljubljana); 9.30 Kmetijska oddaja (Zagreb); 14.00 Atletika — Sovjetska zveza: ZDA — prenos iz Kijeva (Evrovizija); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Solidarnostno srečanje: .Ansambel Balalajka iz Moskve (Skopje); 22.15 Poročila (Beograd). PiJNEDEI JEK — 2. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 film za otroke (Beograd); 19.15 Tedenski Športni pre- gled (Beograd); 19.45 Kaleidoskop — odd. zanimivosti (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (»Beograd); 20.30 Solidarnostno srečanje: Pesmi in plesi raznih narodov (Skopje); 22.00 TV obzornik (Ljubljana); 22.15 VI. jug. jazz lestival na Bledu (Ljubljana); SREDA — 4. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Potujte z nama — odd. za otrokč (Ljubljana); 19.15 Glasbena oddaja (Skopje); 19.45 Cik Cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Atanasije Mladenovič — odd. lirike (Be- ograd); 20.40 Dannv Kaye shovv — ser. filrn (Ljubljana); 21.30 TV obzornik (Ljubljana); 21.45 Grindl — ser. film (Ljubljana). ČETRTEK — 3. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Reportaža (Skopje); 19.15 Glasbena oddaja (Zagreb); 14.45 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnev- nik (Beograd); 20JO Glasbeni kotiček (Zag- reb); 20.40 Studio 13 (Zagreb); 21.40 TV ob- zornik (Ljubljana). PETEK — 6, avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Nasveti za piknik — izobr. oddaja (Ljubljana); 19.00 Britanska enciklopedija — poljudno znanst- veni film (Ljubljana); 19.15 (Aldaja narodne glasbe (Beograd); 19,45 T V Akcija (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Celo- večerni film (Ljubljana); 22.00 Gradovi ob francoskih rekah — franc. kult. film (Ljub- ljana). SOBOTA — 7. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Oddaja za otroke (Beograd); 19.30 Vsako soboto — pre- gled sporeda za prihodnji teden (Ljubljana); 19.45 Cik Cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevni!« (Ljubljana); 20.30 Glasbeni kotiček (Beo- grad); 20.40 S kamero po svetu (Ljubljana); 21.10 Humoristična oddaja (Beograd)- 22.00 TV dnevnik (Ljubljana); 22.15 Zgodbe za vas — ser. film (Ljubljana). CELJSKI PIONIRJI V LJUBNEM Od 5. do 22. julija so bili na počitnicah v Ljub- nem pionirji prve izmene višinskega letovanja, letovali pa bosta do 26. avgusta še dve skupini- Letovanje organizirata društvo prijateljev mla- dine in center za socialno delo pri skupščini ob- čine Celje. Prednost pri letovanju imajo soci- alno šibki in zdravstveno ogroženi otroci. Izmena enega letovanja tra- ja 18 dni, otroci pa so nastanjeni v osnovni šoli, kjer so učilnice spre- menili v spalnice. Višinsko letovanje se v marsičem razlikuje od obmorskega. Kopanja je manj, zato pa otroci tem pogo- steje hodijo v naravo. Skoraj vsak dan hodijo na krajše izlete v bliž- nje gozdove, kjer skoraj pozabijo na kopanje, saj so prezaposleni s teka- njem po gozdu, kjer vedno odkrijejo kaj novega. Gozdovi pa so .sedaj še posebno privlačni, ko so polni jagod in borovnic. Tudi igrišče je vsak dan polno otroškega živžava. Igrajo se, tako da so zaposleni po ves dan in jim ni nikdar dolg čas. Prve dne- ve jim je malo ponaganjalo vreme, tako da so ostali kar v šoli, kjer pa imajo televizor, gramofon, knji- ge, šah in pišejo pisma. v prvi izmeni jc bilo 51 otrok. Razporejeni so bili v tri skupine in vsaka jc imela svoje ime: Čebelice, Polhi, Vidre. V skupinah fantje in dekleta niso bili ostro ločeni, am- pak so bile skupine mešane. -OJ Ofcppo ipm os cd TltAT?jdl.IJ kaži kaj znaš, ki je bila privlačna in je lepo uspela. Dan vstaje slo- venskega naroda so proslavili sku- paj z ljubenskimi pionirji, na pro- slavo pa so povabili tudi nekdanjega borca, sedanjega ravnatelja osnovne šole tov. Hafnerja, pripadnike JLA ter druge. Pionirji so pokazali veli- ko domiselnost in izvirnost. Svoje letovanje so zaključili s ta- bornim ognjem, ki je bil na pred- večer njihovega odhoda. Bil je to prisrčen poslovilni večer otrok, ki so se navezali drug na drugega in jim je ob odhodu, čeprav k staršem, bilo vseeno hudo. V sproščenem in lepem programu so pokazali, da jim je v Ljubnem všeč in da so doživeli mnogo lepega. Sodelovanje z ljuben- skimi pionirji pa hočejo nadaljevati še naprej in ga še poglobiti. Omeniti moramo še tehnično o.sel> je, predvsem kuharice, saj so bili otroci s hrano zelo zadovoljni. Pa tudi mladi vzgojrtelji, po večini srednješolci, so pokazali, da jim lah- ko zaupamo otroke. Janez Pirš KULTURNO ZGODOVINSKA PODOBA ŠMARJE PRI JELŠAH I Za potnika, ki se pelje iz Gro- I belnefja proti Rof?aški Slatini, se ( • na llalcrjevem brt^jju odpre ču- ;] I (lovit razgled, V dolini leži sta- I rodavno .'dinarje, v,ozadju Boč z ] > Douačko goro, levo grad Jelše, i > desno Rokov hrib. Mnogo gene- i • racij je že občudovalo ta edinst- * veni razgled. Mi bi pa želeli o- > pozoriti,obiskovalca na kulturno * zgodovinske znamenitosti tega ' kraja. I Iz časa naše predzgodovine v I tem kraju ni najdb. Rimsko oh- ( (lobje pa je zapustilo značilne I sledi: skozi trg je peljala rim- i ska cesta, ki je vezala ('eleio in i Petovio. a v Mestinju je bil od- i cep na hrvaško stran. V trgu in i okolici je najti sledi rimskega i naselja. Znana je (bila Rustica v i Dvoru ob Dvorskem potoku v i bližini rimske ceste. Arheolog — i domačin Dr. Fran Lorger je pred i desetletji izkopal temelje ome- i njene vile. Le-ta je bila bogato i opremljena z mozaiCn,im tlakom, # stene so bile freskirane in deko- ^ rirane v štuku. Fragmenti tega ^ gradiva so bili prepeljani v ma- # riborski muzej, iz srednjega ve- f ka je v trgu še ohranjen zvonik š iz časa romantike, vse ostalo v r tej farni cerkvi je bilo poznc dandanes kaže značilnosti got- <' skega stavbarstva. Iz te podruž- f niče je ohrajen lep poznogotski < Marijin kip, ki ga danes hranijo f v župnišču. Baročni kip Sv. Bar- f bare jc nadpovprečno kiparsko f delo. Ta kip krasi danes zbirko * mariborskega muzeja. V seda- \ iijcMu času pa so prišli razisko- \ valci celjskega Zavoda za spome- \ iiiško varstvo na sled srednjeve- škili fresk v tej.cerkvi. Ko^)odo \ le-tc odkrite, so niožna velika \ presenečenja. Umetnine so ne- \ (Ivomno iz časa Celjanov. Morda J bodo odkrili kak srcj^lnjeveški J zapis ali pa prizor iž življenja i Celjanov, morda celo portrete z |i grbi. kar bi neizmerno pobogatU lo kult.urno sliko kraja in zgo- i (lovino Ccljiinov. Iz 2, pol. 17, stoletja pa je e- i linstven križev pot v cerkvi Sv. # ^oka, dostopen četrt ure iz trga. # Tu je zanimiva arhitektura ka- i jelic in cerkve. Edinstvene so # iku|)ine baročnih kipov ili sten- # ikih slikarij. Zlasti bogata je no- f ranjščina c»erkve, v enoviti de- i coraciji iz dobe rokokoja. Po- ^ 5oriu)sii vredna je izredna štu- r ■catura stenskih in obočnih deko- f racij. V stari Avstriji je bilo kaj f nalo podobnih značilnih in po- f ^sem ohranjenih ustvaritev, ka- f kor tudi po unu^tniški vrednosti, f kot je naš .Sv. Rok. Povod za po- f /:iVODSTVA Podružnica v Celju želi skleniti redno delovno razmerje s kandidati za naslednje delorno mesto: _ ____ ___pVE^SNAŽILKI Pogoj: starost najmanj 18 let. Stalni del osebnega dohodka 31.000 din ter dohodek po periodičnih obračunih. Kolkovane prošnje v rokopisu naj kandidati predlože najpozneje do 14. avgusta 1965 Službi družbenega knjigovodstva, Podružnici , v Celiu. ^ Obvestilo Skupščina občine Celje razgrinja po sklepu svoje 5. skupne seje dne 14. 7. 1965 predlog urbanističnega programa za območje občine Celje. Osnutek urbanističnega programa je od 15. 7. do 31. 7. 1965 na razpolago za ogled občanom v prostorih zavoda za napredek gospodarstva Celje, Vodni- kova ulica št, 3, od 1. avgusta do 15. oktobra 1965 pa bo javno razgrnjen v stranski dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode št. 9, I. nadstropje. V tem času ga lahko vpogledajo občani, gospodarske in politične organizacije, zavodi in drugi in dajo v smislu 14. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58) svoje pismene pi-ipombe v knjigo pripomb, ki je priložena urbanistični dokumentaciji. Številka: 350-6^2-2/S Predsednik Celje, 27. 7. 1965 . Skupščine tibčine Celje Marjan Učakar PodlagJ 81. člena Statuta in Pravilnika o štipendiranju in kreditiranju rednega študija delovne organizacije RAZPISUJE OBVESTILO Podružnica Združenja šoferjev in avtome- haiiikov Celje obvešča kandidate ženskega in moškega spola, lu želijo opraviti izpit za priznanje kvalifikacije v prometni stroki, da se lahko vpišejo v tečaj za pripravo stro- kovnega znanja na omenjeni Izpit v pisarni Avtomoto društva Slavka Slander Celje, Cuprijska ulica 1, kjer ima podružnica uve- deno dežurno službo vsak petek od 16. do 18. ure. Pojasnila o pogojih vpisa prejmejo kandidati v isti pisarni. Zadnji rok prtjave Jc 30. avgust ms. Odbor ZSAM Celje kadrovska komisija »Polzela, tovarna nogavic. Polzela« na Polzeli za šolsko leto 1965/66 naslednje štipendije: 1. Ekonomska fakulteta 1 štipendija 2. Srednja tehnična tekstilna šola Kranj 2 štipendiji 5. Ekonomska srednja šola Celje 2 štipendiji Prednost imajo kadnidati, ki so z odličnim uspehoin dokončali predhodno šolo, otroci borcev NOB in žrtev fa- šističnega terorja in otroci socialno šibkih staršev. Prošnje sprejema Kadrovska služba delovne organiza- cije. K prošnji je treba priložiti: — original ali overjen prepis zadnjega šolskega spriče- vala, — potrdilo o premoženjskem stanju ali potrdila o oseb- nih dohodkih, ki jih prejemajo zaposleni starši oziroma skrbniki. Razpis velja 30 dni po dnevu objave v časopifeu. Obvestilo Skupščina občine Celje razgrinja po sklepu svoje 5. skupne seje z dne 14. 7. 1965 predlog zazidalnega načrta za gradnjo družinskih hiš v Dobrni. Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen v domu dru- žbenih organizacij v Dobrni od 1. avgusta do 31. oktobra 1965. Vabimo občane Dobrne in zainteresirane organizacije, da v smislu 14. člena zakqna o urbanističnih projektih (Urad- ni list LRS, št. 22/58) dajo svoje pismene pripombe v knjigo pripomb, ki je priložena zazidalneniu načrtu. Predsednik Številka 350-15/65-2/5 Skupščine občine Celje Marjan Učakar ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ^ MEVEIIGOVŠEK se zahvaljujemo vsem, ki so jo spre- mili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrazili so-, čustvovanje. Posebna zahvala predsedniku or- ganizacije ZB Griže in tajniku dru- štva upokojencev za njune poslovil- ne besede, pevskemu zboru društva Svoboda Zabukovca, rudniški godbi. Iskrena zahvala tudi vsem sosedom, ki so nam v teh dneh nudili pomoč. žalujoči: sinovi Fric, Edi, Toni; hčerke Albi- na in Poldika z družina- ma ter ostalo sorodstvo. Griže pri Žalcu, 20. julija 1965 Komisija za razpis delovnega mestTovariš^<, »Večer«, Slovenski poročovalec«. »Ljud- ska pravica« in 14. julija 195? še Politika« ter ostali listi so vpra- ševali, kaj bo z »atomskimi top- licanji? »Politika; je v naslovu postavila: Da li je banja u slo- venačkoni sehi kraj Sutle radio- aktivna? Na stotine revmatičara i ljudi obolelih od raznih kož- nih i bolesti unutrašnjih organa, neprikidno (lolazu u samozvana ban ju.« Nazadnje nihče ni več dvomil, da topli vrelci pri Podčetrtku delujejo zdravilno, seveda ne pa univerzalno za vse bolezni, kot bi lahko zaključevali iz izjav in preveličevanja. Tudi osebno sem prepričan, da učinkuje. Moji ma- teri, ki je zaradi tromboze pre- ko 23 let skoraj nepremično le- žala v postelji, je prav topliška voda preprečila gnitje na hrbtu. Sicer to Se ni dokaz ampak samo primer. Zaradi ležanja je tkivo na hbrtu pričelo razpadati, dobi- la je maže. ki pa niso pomagale. Pod vplivom slovesa ,ki se je za- čel razvijati sem prinesel vode iz Harinih Zlak. in v treh dneh, ko smo ji z gazo rahlo izpirali hrbet, ni bilo več ran. Tudi po- novile se niso nikoli več, čeprav je po tistem ležala še deset let. Ob zaključku reportaže v »Slo- venskem poročevalcu« so mastno odtisnili nekatera vprašanja, ki še danes čakajo na odgovor. Kakšna je. če je zdravilna vred- nost te vode? In če je: katere bo- lezni je možno ozdraviti z njo? Za katere bolezni je voda škod- so doslej tako malo vlagali v Ijiva? Kako se je zdraviti? Zakaj ureditev zdravilišča? In če ni: ali je dopustno i)repustiti ljudi, da trosijo čas, denar in zdravje, pa se zavajajo, da so ali bodo ozdra- veli, lu prav tako: ali ni potem škoda denarja, ki ga investirajo v bazene in objekte? In do danes še nihče ni dokončno odgovoril na namilili.,: >iwtiš8; so pa in n trdno veru- jejo, da jim atomska voda« vra- ča zdravje in jih ])rijetno osve- žuje, čeprav okolje še ni ureje- no. Obiskovalci sami so se potru- dili in si mlako ogradili z l)eton- sko steno. Tudi iz^ir so oprede- lili od bazena, da po cevi nepo- sredno iz skale teče debel curek kristalno čiste vode. Tudi na slo- venski strani pod cesto so zajeli izvir v cev, ki v dokaj debelem slapu izliva vodo. Naval liudi je usahnil, ko so pričeli graditi ob- soteljsko progo. »Atomski vrelci« so namreč prav v tesni, kjer se Sotla plazi med strmim Pičevim bregom in Castrožem. Delavci so razstreljevali steno, gradili cesto in progo, to pa ni bilo prijetno za obiskovalce, ki so se namakali v vodi in valjali v močvirnem blatu. Zdaj je spet drugače: ce- sta lu proga sta utrli pot, Sotla se je ujela v novo s^triigo in gostje znova uživajo v zatišju pod ska- lo in zelenim bukovjem. , Leta 1958. je bil največji na- val gostov od vseh vetrov in je na vrhuncu doseglo celo do 1000 ljudi v dnevu. To je skoraj ne- verjetno! Zdaj obisk spet pora- šča, in ni dneva, da ne bi bilo ■ ob vrelcih nekaj desetin kopal-" cev, medtem ko vehko ljudi od- naša vodo v pletenkah. Domisel- no smo se lotili ankete, s katero smo hoteli izvedeti, kako se po ne-" kaj le^ih počutijo nekdanji »a- tomski pacienti«. Tako je na vprašanje o terapiji in uspehu pisalo 82 nekdanjih obiskoval- cev: 65 ali 79,3 ",j je dalo zelo po- zitivne odgovore in samo enega negativnega. Nekaj najzanimivejših odgovo- rov: Amalija Bevc iz Prelog pri Ve- lenju:, »V Podčetrtku sem bila trikrat in sem se skupaj zdravila 17 dni s kopanjem. Imela sem težji revmatizem, kopanje mi je zelo koristilo, da sem popolnoma ozdravela, škoda, da okolje ni u- rejeno! Vodo sem trikrat dnevno tudi pila in se počutila odlično.« Francka Celar iz Tupaličev: »Vrelce sem obiskala dvakrat po 14 dni. Zdravila sem revmatizem v rokah in nogah. Iz rok mi je bolezen popolnoma prešla, za no- ge pa mi še ni pomagalo.« Jakob Slivnik iz Podhoma: »Tam sem bil dvakrat. Imel sem težek zlom noge in sem 8 mese- cev trdo ležal. V bolnici so me hoteli še znova operirati, pa ni- sem dovolil. Primarij me je rotil, da bom šel v grob z veliko rano. Toda pri toplicah pri Podčetrtku mi je noga takoj zacelila.« Štefica Svoboda iz Zagreba: »V Harinih Zlakah sem bila 16 dni. Imela sem revmatizem, vnet- je sklepov; danes se počutim od- lično, nimam več nobenih bole- čin in nobenih težav. Zelo mi je ugajala tudi narava, čisti zrak. Uredite vendar bazen! Dora Kovač iz Radane vasi: »Bolujem za Cholecistitis chroni- ca, gastritis chronica in trombo- zo. Stanje na nogi, na kateri sem imela trombozo, se je zelo po- pravilo. Splošno stanje pa se mi je poslabšalo zaradi neprimerne prehrane, ker si nisem mogla urediti diete. Vendar pa »atom- ske toplice« omogočajo ceneno in mirno rekreacijo.« (Dalje) Akcija za večjo varnost pešcev in kolesarjev STROŽJI UKREPI V skladu s programom zveznega sveta za prometno varnost bodo letos občinslie komisije izvedle posebno akcijo za večjo varnost pešcev in kolesarjev. Na področju mesta Celja so pešci in kolesarji med najšte- vilnejšimi povzročitelji prometnih nesreč. Podatki z območja nekdanjega celjskega okraja kažejo, da so že v prvem polletju letošnjega leta po- vzročili pešci več kot 75, kolesarji pa več kot 120 prometnih nesreč. Ce pri tem upoštevamo še dejstvo, da je v istem času med petnajstimi smrtno ponesrečenimi kar pet peš- cev in trije kolesarji, ne moremo mimo misli, da je prometna vzgoja pešcev in kolesarjev pomanjkljiva Občinska komisija za prometno var- nost je že izvedla s pomočjo šol, av- to-moto društev, ljudske tehnike itd. vrsto vzgojnih ukrepov, vendar z manjšim uspehom. Zato se je zdaj komisija povezala s postajami ljud- ske milice, ki bodo v bodoče nedi- sciplinirane pešce in kolesarje strož- je kaznovali. Tako ni odveč, če ponovno opo- zorimo pešce in kolesarje, naj do- sledno upoštevajo predpise Temelj- nega zakona o varnosti prometa na javnih cestah. Pešci morajo hoditi po pločnikih, kjer ni pločnikov pa po skrajni levi strani cestišča (v smeri hoje). Cesto smejo prečkati le na preihodih, ki so posebej ozna- čeni, če niso od prehodov oddaljeni več kot 100 metrov. Kolesarji morajo voziti po skrajni desni strani cestišča. Ce jih je več, morajo voziti drug za drugim. Ko- lesa morajo imeti spredaj luči, za- daj pa rdeča refleksna stekla, ki so ponoči, kadar so osvetljena, vidna najmanj na razdaljo 100 metrov. Tudi vozniki motornih vozil po- gosto pozabljajo, da so dolžni pose- bej paziti na pešce, ki prečkajo ce- sto. Voziti morajo s tolikšno hitro- stjo, da lahko ustavijo vozilo pred označenimi prehodi, kjer imajo peš- ci prednost. v prihodnjih dneh bodo uslužben- ci ljudske milice in pionirji — pro- metniki ponovno seznanjali pešce, kolesarje in voznike motornih vozil s prometnimi predpisi, nedisciplini- rane uporabnike cest pa bodo mo- rah strogo kaznovati. Posledica neprevidnega srečavajna pri Laškem z REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE i\alelne zavore - nevarne KMETIJSKE IN GOSPODARSKE ORGANIZACIJE BODO MORALE DO KONCA LETOŠNJEGA LETA ODPRAVITI NA TRAKTORJIH IN PRIKOLICAH VSE TEHNIČNE PO- MANJKLJIVOSTL JIH PRAVILNO OPREMITI IN REGISTRIRATI. Z začetkom prihodnjega leta or- gani prometne varnosti ne bodo več upoštevali izjem glede registracije kmetijskih traktorjev in prikolic, ki so opremljene z naletnimi zavorami, ker so nevarne za vožnjo. Statistika je zabeležila številne prometne nesre- če, ki so se po večini končale s hu- dimi posledicami in katerih vzrok so bile naletne zavore. Dvoosnih traktorskih prikolic z naletnimi za- vorami ni mogoče šteti med tehnič no brezhibne in jih zato ni mogoče registrirati. Tako smejo biti zdaj •.raktorske prikolice, katerih največ ja dovoljena teža ne presega 3.500 kilogramov (enoosne prikolice) o- premljene z naletnimi zavorami, traktorske prikolice, katerih" največ- ja dovoljena teža presega 3.500 ki- logramov (dvoosne prikolice), pa morajo biti opremljene z zavorami, ki začno delovati sočasno s priti- skom na zavorno stopalko vlečnega vozila (traktorja). ■ EMKRATNO SREČANJE Z DOMINIKOM ZEMLJANKA NA ROBU GOZDA .Pred osmimi leti si je v treh dneli (prav- zaprav v dveh dneh in eni noči) postavil svojo domačijo — zemljanko. In ko smo ga obiskali, nam je pokazal domovanje, ki sc _ sestoji iz suro\ih že zdavnaj počrnelih desi^: streha njegove domačije komaj za laket aH d\a gleda na svetlo. Domi.nik Turnšek si je postavil zemljanko na robu borovega goz- diča dobrih dvesto metrov pod Lisjakovo kmetijo v Šentjurju pri Taboru v Savinj- ski dolini. Ob slovesu mi je dejal: »Veste, pusto'ovec sem in mika me vse tisto, kar drujti ne počenjajo.« Ko govoriš z ljudmi iz bljižne in daljne okolice, ki ga poznajo, zmajujejo z glavo, a ne vsi — pri Lisjakovih ga spoštujejo in s^iušajo razumeti. Svojstven jc. Bela brada in beli lasje obkrožajo rožnat nič kaj zguban obraz mi stisk njegovih rok je jeklen, poln moške moči. Sicer ima nenavaden odnos do živ- jenja in ljudi, toda komur zaupa, mu iZ' pove svoje pisano življenjsko pot in doka- zuje z dokumenti, ki jih hrani še izpod petdeset let. Rodil se je v Trbovljah. Na pragu sto- letja pa je skupaj s starši »odvandral« v tujino. 1913. leta je odšel preko luže v Ka- nado, v teh letih so gradili v Kanadi že- leznico proti Aljaski (proti skrajnemu seve- ru). Tu srečamo takrat mladega Dominika, ki mnogo popotuje — nenasiten v želji po spoznavanju tujh krajev. Kot tisoče drugiii ttidi njega zajame zlatokopa mrzlica S to- varišem sta zakupila prostor za kopanje zlata, toda zmanjkalo jima je sredstev za izkoriščanje. V tistih letih se je navadil sa- mote in še danes mu pomeni vse in se njej na ljubo odreka dobrinam, ki jih drugi ta- ko spoštujejo. Po sedmih letih se je vij:;! nazaj \' stari svet — Evropo. Pred odho- dom pa je ,še postal žrtev številnih veriž- nikov, ki so naivnežem izmamili dolarje za bajne vsote takrat hudo bolnih nemških riiark. Na Aljaski je Dominik kaj malo zvedel o. pi-\em svetovnem pokolu. In ko je terjal v Nemčiji in na Češkem, kamor ga je vodila pot pri povratku, s čeki za tiso- če in tisoče mark, denar za življenje, so ga po\sod sprejemali s smehom in porogoin _ in kmalu se je spričo' nevajenosti znaše' kot posebnež za rešetkami in kasneje v zc- vodu za vzdrževance. Trikrat je ušel in tri- krat so ga ujeli; tako je šele po 17 letih prišel nazaj v svojo domovino — Jugosla- vijo. Zaprl se je vase in ker je nosil pečat posebneža že iz tujine, so ga naprtili pri- stojni občini Tabor, od koder je bil don-a njegov oče. lu pa je Dominik po dolgih letih našel svoj pravi dom. Po številnih p;- ripetijah — dvakrat je odšel • v Beograd peš, da bi vendarle dobojeval svoje pravice: bil jc prepričan in še je, da mu Nemčij.i dolguje velike vsote denarja. Potem je prišel k Lisjakovim. Pred štiri- indvajsetimi leti. Tu je našel .svoj mir 1958. leta je dobil svojo pokojni.no, 21 tisoč dinar- jev; takrat se je zmenil z Lisjakom, da mu le-ta proda (za simbolično ceno) nekaj go- zda, v katerem si je zgradil svoje bivališče. Ko sem ga vprašal, zakaj noče stanovali pri Lisjakovih, ki mu nudijo v redu stano- \'anje, ie odvrnil: »Poleti je v moji hiši pri- jeten hlad, pozimi ja je prijetno toplo.« Dominik še kljub 72 letom pridno dela in, kot sam pravi, mu tako ostane celaj pokojnina, saj ima hrano pri Lisjikovih itii tudi še zaslužek. Toda prazniki in nedeljej nicgo\e — ('''o kuha si sam v -teh dneh.! Pravi, da si želi miru. J Menda jo DominiK kar edinstven -primer pri nks, ki si jc prostovoljno izbral zemljan-, ko za svoje domovanje. Toda pravi, da je srečen in še to, težko je srečati čistejšega čoveka. Skrb za zunanjost mu je pomemb-' na. v njegovi domačiji, ki meri 2 krat 2 metra pod zemjo, ima prostor ozek pograd,j malo ognjišče ter umivalnico ter drog, na katerem ima s\oja oblačila. Sicer pa se Dominik rad šali. Ko sem odhajal je dejal: »Dokler se še ne Isanim poročiti, je to stanovanje zamq kar dobro. Potem, no . . .« Pa tudi s potem ima želje. In nekateri jrh grdo izkoriščajo. Dejal je: »Veste, pred leti me je obiskal to\ariš Novak iz Celja ali Vojnika. Ne spomnim se več točno. Dejal mi je, da mi bo oskrbel večjo pokojnino in primerno stano\anje. Odšel je. Tega je že dve leti in jaz še vedno čakam nanj.* j Pred dvajsetimi leti v Narodnem domu Bombe, ki so padale na Celje, tudi Narodnem domu niso priza- nesle. Mnoga stopnišča so vezale deske. Toda nevarne, zasilne prehode smo v tistih dneh dobe- sedno sproščeni dosti preska- kovali deset in desetkrat smeje, ob eni sami zavesti — svoboda. Itiie Prg svobode je zasnovano prav v tistih junijskih dneh v Narodnem domu. kjer je domo- vala Okrajna ljudska prosveta za Celje mesto. Že v nuijn tistega lepega, nič deževnega leta, sta si v kletnih prostorih Narodnegči doma mimo- grede, z najpreprostejšimi rekvi- ziti ustvarila atelje Aladin Lanc in Karel Z(>l<'nk(). Pripravljala sta prvo razstavo likovnih doku- mentov in iskanj likovnikov celj- skega okrožja in ob tem vezala v svoj delokrog š(» kiparja Li- pičnika. mlado Anjo Mačkovo in druge. Radovan Gobec je našel svoj prostor z malim harmonijem v eni izmed sob vzdolž začetka Ljubljanske ceste. lOkrožni refe- rent za glasbo je v tistih dneh in nočeh - uradnih ur takrat ni bi- lo - suh in velik polnil z neugna- no vedrino vse, ki so prihajali k njemu izkušenenui kulturniku |)o nasvete, čeprav je vsak obisk jKunenil motenje med ustvarja- njem. Dramska sekcija je s Ilinkom l.eskovškom na čelu pripravila borove Raztrgance. Custi Gro- helnik in Milan Štante sta že ta- krat, poleg igranja glavnih vlog, kot domačina, zasnovala igralsko družino za kasnejše celjsko Ljudsko gledališče. Vsa dramska družina. likovniki, redaktorji lokalnega časopisa, knjižničarji, glasbeniki in vsi. ki nam je v tistih dneh hil Narodni dom var- no, skupno zatočišče prizade- vanj za razmah kulturne dejav- nosti in mnogi iz okrožne prosve- te v stavbi bivšega sreskega na- čelstva so sodelovali pri pripra- vah za premiero Raztrgancev. Prav v teh združenih silah je ostal nepozaben čar premagova- nja ovir za vsako ctMio. Agitprop je s Stašo — Ivanko Žagar je vo v vodstvu in z mno- gimi mladimi preselil redakcijo lokalnega časopisa tudi v zgor- nje nadstropje iNarodnega doma. Zavzetost ob pofajanju prvih številk lokalnega časopisa, ki smo mu v živahnih debatah iskali ime, s])remljajo imena Mate, Marko. Daša, Sonja. Slava, Ma- rica in druga petina stoletja je zabrisala nekatera — škoda! Najprej je na Tomšičevem tr- gu, nato v sedanjih prostorih Ra- dia Celje v pritličju Narodnega doma tovarišica Vera Levstikova pričela zbirati knjige za osnovo l)0(l()či Mestni knjižnici. Potem, ko so vse navedene ak- cije že zaživele, je bila za koor- dinacijo osnovana Ljudska pros- veta okrajnega odbora OF Celje- mesto s prostori v Narodnem do- uui. Začetno delo se je razmah- nilo ob j)ovezovanju priprav za mitinge, ki so jih takrat mno- žično prirejale skozi naše mesto prehajajoče partizanske edinice. Popolnoma uničen inventar Mest- ne knjižnice je bilo potrebno zbirati znova z darilnimi akcija- mi in s pregledi v hitrici prepu- ščenih okupatorjevih arhivov. 1'oleg teh njilog je uspelo takrat- ni Ljudski prosveti pritegniti iiiTiožieo k javnim nastopom ali k drugim oblikam aktivnega ljudsko-prosvetnega dela. Sim- bolični likovno-recitacijski na-f stop Živa kri je to dokazal. In več... Iz jedra igralske družine \ Raztrgancev je vzraslo kasneje tako plodno Ljudsko gledališče. Iskra za sedanje celjske pevske festivale je zagorela v takrat- nem delu Radovana Gobca, ki mu je na Trgu svobode uspelo pri- jiraviti prvi pevski festival mla- dine celjskega okraja. Kali ate- ljejev Aladina Lanca in Karla /.(^lenka v kletnih prostorih Na- rodnega doma so pojene z lju- beznijo mladih likovnikov vzra- sle v Likovni salon, ki kar sim- bolično živi zopet v Narodnem domu. Tako si po dvajsetih letih med kopico različnih nalog kličem v s|)omiu (hdpvno mesto referenta ljudske })rosvete za mesto Celje in me preveva misel na takrat oživele kapilare svobodnega ustvarjanja, v katerih jc rast za- metkov kulturnih dejavnosti bila v dneh oživetja tako radoslna. Darinka Vizjak-Fortunatova ŽIVLJENJE SE PRIČNE S ŠTIRIDESETIMI LETI KAJ JJi STAROST ? Ze od nekdaj velja pregovor, da je človek toliko star, kolikor se po- čuti. In kaj sploh, je starost? Ali morda doba, ko človek prekorači 50. ali 60, leto starosti, to je bolezen ali kaj? Medicina je ugotovila, da ločimo pri človeku dve starosti: dejansko starost, to je število let in biološko starost, ki je odvisna od harmonič- nega delovanja hormonalnega rav- novesja. Ti dve starosti se lahko ujemata: nekdo je na primer star 60 let in jih toliko tudi kaže, lahko pa jih nekdo drug pri isti starosti kaže samo štirideset. Stanje je la- hko seveda tudi obratno. JRazumlji- vo je, da si vsi želimo, da se ti dve starosti ne bi ujemali. Staranje ni bolezen, temveč samo posledica opešanja žlez — predvsem spolnih. To povzroči, da se prično procesi razgradnje, obnovitvena spo- sobnost tkiv pa močno pade. Posle- dica tega so tudi spremembe v du- ševnosti. Zmanjša se sposobnost koncentracije, spomin peša — pred- vsem iz nedavnih dni - ostane samo spomin na mladost. Star človek je močno razburljiv, vsaka malenkost ga razburi. Nenadoma lahko posta- ne močno potrt, negotov, mori ga občutek osamljenosti. Prej radoda- ren, postane skop in stiskav. Začne mu pešati vid, lasje osivijo in začno izpadati, koža postane suha in uvela. Pa kaj bi naštevali — saj prav dob- ro vemo kakšni bomo na starost. Značilne bolezni starejših let pa so: poap- nenje žil z znaki na srcu, možganih, ledvicah, poveča se krvni pritisk, vnamejo se sapnice, prebavila, pojavijo se bolezni v sklepih itd. Znanost je v zadnjih desetletjih tako napre- dovala, da je življenjska, doba ljudi — v po- \prečju — že za trikrat višja kot v preteklem stoletju. Se leta 1894 so pisali da je povpreč- na življenjska doba ljudi 28 let, na Norveš- kem pa je danes že 71 let za moške in 78 za žene. Tudi naša republika sodi med dežsic 7 visokim povprečkom. Povpreček za sloven- sko ženo jc 7i let, za moškega pa 66 let in smo tako /e med prvimi daselimi narodi v Evropi. Človek želi ostati mlad čim dlje. Kozmetika danes naredi preveč čudežev. So pa tudi dru- ga sredstva, da ohranimo telo mlado in dul' svež. O tem pa prihodnjič. Neka tuja revija jc pred kratkim objav ila te-ie tri fotografije. Na njih vidimo hčer pri dvajsetih, materi pri štiridesetih in babico pri šestdesetih letih. Vsaka je po svoje pri- kupna. NA IZLETU V GORE NE POZABIMO NA NEVARNOSTI! NA GORSKE IZLETE HODIMO N./VVAU^O V SKUPINAH, KAJTI V ODROcNE.M SVETU BI SI POSAMEZNIK MOKUA NE MOGEI. POMAGATI, CE lil SE MU KAJ ZGO- DIT O. PLANINSKI SAMOHODCI SO ZE IZKUŠENI IN HODIJO NA POT VEDNO Z Dot.OCENIM TVEGANJEM. KDOR SE V HRIBIH ŠELE POSKUŠA, NAJ SE NE OD- PRAVLJA SAM NA POT. ~ Med elementarnimi nevarnosti gora naj o- mcnimo najprej padajoče kamenje. Določeni deli poti so precej izpostavi jeni kamenju, zlasti, če gre pot skozi žlebove in kuloarje. Skozi nje gremo zgodaj zjutraj, preden sonce odtaja kamenje. Na vsaki stnni poti pa preti !;evarnosl tudi od kamenja, ki ga i sprožijo ljudje ali živali. V gorah je nevarno že tudi slabo vreme. Še posebej neprijetna in nevarna je megla, ki nam onemogoči orientacijo in oteži hoj^ po zaznamovani poti. Ce nas zaloti megla v snegu, je stvar še Jiujša'. Takrat išče oko iz- kuSenega planinca markantne predmete, ki jih pozna od prej. Opozoriti je treba tudi na nevarnost tavanja v krogu; do tega ne pride zaradi neenakomerne razvitosti človeškega te- lesa. Ne samo neprijeten, tenjveč nevarc.i utegne postati tudi veter. v gorah so lahko nevarne vse padavine. Zaradi dežja postanejo tla spolzka, pregled- nost pa slaba. Premočna obleka hitro odvaja telesno toploto. Nevarno je prečkanje strmih sncžišč, kor lahko zdrsnemo in pademo po strmini. Pla- ninec lahko tudi zdrsne v krajno- poč, to jc ozek prostor med skalo in robom odstopa- jočega snega. Take poči so včasih globoke po več metrov. Snežna slepota ni .levarna samo v novo za- padlem snegu, temveč tudi pri redki megli, ker so takrat žarki razpršeni. Mraz je poleti še bolj nevaren kot pozimi, ker smo manj pripravljeni. Ce ima človek za seboj utrud- ljivo pot in ga premoči dež, naj ne tvega bi- vakiranja na prostem. Prav v naših gorah smo imeli že veliko primerov, da so v takih pogojih planinci umrli od izčrpanosti in mra- za. Za prenočevanj'; na prostem pride prav poseben bivak — vreča. Spomladi in poleti so nevarne tudi nevihte, zlasti zaradi strele, ki so že tudi povzročila mnogo nesreč. Dolžnost vsakega planinca jc, da drugim v v nesreči pomaga. Ponesrečencu je treba nu- diti pomoč in ga zavarovati, nato pa hitro obvestiti o nesreči Gorsko reševalno službo. Gorski reševalci so pogosto v gorah, da lahko čimprej priskočijo na pomoč in ohranijo kondicijo. Obračajte se nanje za nasvete m jim poinagajte! Pomagajte jiVn tudi tako, da pied odhodom sporočite domačini smer ture in čas povratka, ia da natančno zapišete po- datke v vse vpisne knjige v kočah in na vr hovih (ime stanovanje,' odkod prihajate, smer nadaljne poti, datum, na vrhovih pa tudi datum odhoda). V sili kličemo na pomoč. Mednarodna zna- menja v sili, ki jih uporabljamo v gorah, so: šest znakov v eni minuti v enakih presledkiji. Po eni minuti znake ponavljamo. Znaki se lahko dajejo z žvižgi, lučjo, maha.ijem itd. Ponekod uvajajo tudi posebne signalne rake- te. Odgovor je dajanje znaka trikrat v eni minuti. Oddajamo lahko tudi znake SOS: tri pike, tri črte, tri pike. Tako opozarja in svetuje eden izmed avtor- jev knjižice »Gremo na izlet«, ki jc izšla pii Zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubila- ni. V knjižnici so zbrane izkušnje in napotki naših znanih športnih strokovnjakov o vse- stranskih pripravah za vse vrste izletov in dopustov: peš, s kolesom, s šotorom in v go- re, o prvi pomoči in o planinskih postojan- kah v Sloveniji, skratka, priročnik za re- kreacijo. DR. ROJNIK ALOJZ: O SRČNIH BOLEZNIH Revmatična srčna obolenja (II) Danes imamo Zelo učinkovita sredstva proti revmatični vročič- nosti. To so penicilin in sulfona- midi, s katerimi ubijemo strep- tokoke. Na same vnetne pojave na sklepih in na srcu pa deluje- jo povsem druga zdravila. Že 1. 500 pred našim štetjem so zdrav- niki vedeli, da ugodno vpliva na to obolenje skorja vrbe. V 19. stoletju se je kemikom posrečilo iz vrbove skorje izolirati salicilno kislino, ki jo še danes uporab- ljamo v obliki aspirina za zdrav- ljenje revmatične vročičnosti. Po- leg aspirina zdravilno vpliva tudi aminopirin. Med ljudstvom ob- stoja zmotno mnenje, da aspirin in amidopirin škodljivo vplivata na srce. Edina težava pri teh zdravilih je, da včasih dražijo želodec in silijo na bruhanje. Po drugi svetovni vojni pa so se pojavila v arzenalu sredstev pro- ti revmatični vročičnosti še nova zdravila. To je hormon nadled- vične žleze — kortison. Moder- nejši preparati, kot je pronison in deksametason, imajo še moč- nejše protivnetno delovanje, toda manj ali skoraj nič škodljivih stranskih učinkov. Če bolniki, zdravljeni s temi sredstvi, dolgo časa mirujejo, lahko popolnoma ozdravijo. Za otroke je najboljše, da jih po prestani akutni fazi pošljemo na zdravljenje v take ustanove, kjer so prisiljeni miro- vati in kjer lahko nadaljujejo s šolanjem. Takšna ustanova je v Sloveniji v Šentvidu pri Stični. Bolnik, ki je prebolel revmatič- no vročičnost, mora biti leta pod zdravniško kontrolo, zaradi ne- varnosti recidivov, to je zaradi ponovnčga izbruha bolezni. Re- cidive lahko preprečimo, če bol- nika trajno zdravimo s profilak- tičnimi — to je preprečevalnimi dozami penicilina. Le v slučajih, če bolnik postane preobčutljiv na penicilin, uporabljamo terami(;ia ali aureomicin. Bolnik mora leta in leta jemali dnevno eno do dve tableti penicilina. V novejšem ča- su pa imamo na razpolago tudi penicilin v injekcijah s podaljša- nim delovanjem do enega mese- ca. Važno je tudi, da pri bolni- kih kirurško odstranimo kronič- no vnetje mandeljnov in da sani- ramo zobovje. Vsako streptokok- no injekcijo v žrelu moramo tudi pri drugih članih družine teme- ljito zdraviti, da preprečimo po- novno okuženj.e revmatičnega. Revmatični bolnik pa mora v tem primeru povečali dozo peni- cilina. Zanimalo vas bo, kako ravna- mo z bolniki za časa dopusta. Tu' velja načelo, da revmatičarji v akutni fazi spadajo samo v po- steljo. Kadar je proces umirjeii, to pomeni, da je sedimentacija eritrocitov in druge laboratorij- ske preiskave normalna in če ni' dalj časa temperature, tedaj lah-^ ko gredo ti bolniki tudi na mor- je. Poleti jc primeren severni Ja- dran, v jesenskih mesecih južnr Jadran. Bolniki lahko večkrat na dan malo plavajo, ne srriejo pa dalj časa ostati v vodi. Intenziv- no sončenje jim je škodljivo. Mo- rajo biti pod stalno zaščito s p)e- nicilinom. Na koncu moram še ponovno poudariti, da zgodnja diagnoza, temeljito zdravljenje prvih napa- dov bolezni in preprečevanje po-; novnih infekcij, omogoča tudi revmatičnim bolnikom doseči normalno dolgo življenje z zelo majhno stopnjo invalidnosti. Arteriosklerotična srčna obolcnia Kaj je v bistvu arteriosklero- za — še vkljub številnim znan- .stvenim izsledkom — ni povsem jasno. Vsekakor so to bolezenski pojavi, ki so lokaUzirani na no- tranji steni žil — arterij. Zdrava arterija ima popolnoma gladko notranjo steno. Je elastična in se lahko širi in oži. Širi se takrat, kadar nek organ potrebuje več krvi, oži pa se takrat, kadar ta 1-elativno miruje. Krvne žile in srce so organi, ki skrbijo za pravilno porazde- litev krvi in kisika, kakršna je pač trenutna potreba organov. S starostjo se krvne žile pola- goma ožijo in postajajo neela- stične. V jihovih stenah se nala- gajo apnenčaste soli. Žile posta- jajo vedno bolj okorele in niso več sposobne, da bi aktivno so- delovale pri preskrbi organov, temveč so bolj ali manj pasivne dovodnč cevi. To je normalen po- jav staranja človeškega organiz- ma. Dmga stvar je arterioskleroza j pri ljudeh, ki so še v polni živ- j 1 jen j ski moči. Ta bolezen napada j ljudi že lahko od tridesetega le- j ta starosti dalje. Pri obdukcijah j v korejski vojni padlih ameriških i vojakov, katerih povprečna sta- ! rost je bila triindvajset let, so \ pri treh četrtinah že našli arte- i rioskleroslične spremembe na ži- i lah. Vzroki za to obolenje niso i enotni, pač pa sodeluje pri na- i Stanku te bolenzni mogo faktor-l i jev. Glavno vlogo igra nereden | način življenja, napačen način \ prehrane, motnje v živčnem rav- \ novesju, povišan krvni pritisk, | razne infekcije in motnje presno^ | ve, kot je sladkorna bolezen. Do i 50. leta starosti je odločilen' tiidl \ spol. Ženske namreč za to bolez- i nijo lahko zbolijo šele, ko se zač-' i ne mena. Tudi podedovana te- lesna in duševna konstitucija je večkrat odločilna za nastanek zgodnje arterioskleroze. Zelo,po- gosto namreč obolevajo telesni tipi, ki imajo kratek in širok pr- sni koš, zeio radi jedo, se malo gibljejo in se redijo. Izredno važno vlogo pri na- stanku te bolezni igra način živ- ljenja. Statistike povedo, &a naj- bolj pogosto obolevajo ljudje, ki so na zelo odgovol^ih i>oložajih" v družbi. Ti ljudje se stalno mi- selno naprezajo, preživljajo ve^ lik del dneva v pisarnah, na se- jah in sestankih. Duševna prena- petost in umska preobremenitev \ namreč povečujejo potrošnjo ki- ; sika in obremenjujejo krvni ob- \ lok mriogo bolj kol telesno delo. i Zato ljudje, ki živijoveč ali .: manj brezkrbno in ki nimajo od- .i govornosti, za to bolezen zelo ■ redko zbolijo. Raziskovalci so tudi odkrili, da ' ima po.sebno važno vlogo pri na- stanku bolezni način prehrane. VLsoko kalorična hrana, posebno, če ta še vsebuje preveč maščob, povzroča pojave zgodnje arterio- skleroze. Znano je, da revni na- rodi iz Afrike in Azije skoraj ne i poznajo le bolezni, dočim je ta bolezen najbolj razširjena v bo- gatih državah zapadne in sever- ne Evrope, da je v Angliji, Šved- ski in Norveški, kjer je med voj- no močno primanjkovalo hrane, ,, število umrlih za arteriosklerozo ' padlo za dve tretjini predvojne vrednosti. Po vojni, ko je bilo zopet dovolj hrane, se število zo- pet strmo dviga. Obsežne ameri- ške statistike so potrdile domne- vo, da povečana količina maščo- be v hrani močno pospešuje arte- riosklerozo. (Se nadaljuje) BOJ NA KAČJEKU PETER KRIVEC Ilauptmaii VVegel je s skupino zaostajajočili PiištokJjal k Raiiišaku Konj ni in ni hotel čez i«'ek in Wef;el je pogledal šiinna, ter mu uka- ''d: Takoj mi pripelji konja!« šinuMi je bil ves na trnjih, kajti. Švabi so zbirali okrog čebeljnjaka. .še slabše pa se je godilo Jožetu. Bil je skrit nad panji in v vročici in obi^pu, da ga ne odkrijejo, si jc lomil roke in znova zagrizal v že zagrizene in razpokane ustnice. Bal se je, da bi se izzvil stok. Šimen je počasi vodil hanptmanovega konja in vročično razmišljal. Potem pa se je domislil. Peljal ga je v c d., čebelnjaka. In res, kmalu so čebele opravile svoje. Konj je uprizoril tak- .šen rilajoči ples, da so se švabi in varniani umaknili k hiši, kjer so na hitro roko skovali l)lan umika proti Lnčani. OljNeŠčcNabia pa ni počivala. Poročilo o pre- miku je daleč, pred švidii potovalo k zasedi ua Kucjeku. PAJKI SO »BOLJŠI«, KOT LJUDJE MISLIJO. OD 30 TISOc VRST PAJKOV so SAMO TRI TAKO STRUPENE, DA BI MOGEL BITI UGRIZ ZA ČLOVEKA SMRTEN. KOLIKO ZNANSTVENIKOV SE UKVARJA S PAJKI, JE POKAZAL TRETJI NAJVEČJI KONGRES ARAHNO- LOGOV V FRANKFURTU. VEC KOT STO ZNANSTVENIKOV SE JE SESTALO V MUZEJU SENCKENBERG, KI VELJA ZA NAJVEČJI ARAHNOLOSKI CENTER NA SVETU. ŽIVALI, KI PRENESEJO 80 TISOČ RENTGENOV_ PAJKI BI PREŽIVEII ATOMSKO VOJNO Eden najbolj znanih zapadnonem- ških aranhologov dr. Kraus je sku- šal rehabilitirati pajke v očeh jav- nosti. »Raje bi imel, da bi me pičil pajek kot čebela«, je rekel. »Pajki nikoli ne napadejo človeka, ampak sc samo branijo.« . Dr. Kraus je zavrnil govorice, da bi se v južnoafriških pragozdovih tarantele z dreves spuščale na lju- di. Med nevarne pajke sodi »črna vdova«, njen ugriz je v treh odstot. smrten. Najnevarnejši so pustinjski škorpioni. Arizonski škorpion je prav tako nevaren kot kakšna stru- pena kača. O pozitivnih lastnostih pajkov so imeli strokovnjaki na kongresu marsikaj povedati. Tako veljajo mnoge vrste pajkov za odlične »le- talke«. Kadar želijo »potovati«, se obesijo na kakšno suho bil j ko z gla- vo navzdol, nato pa iz zadka izloči- jo daljše pajčevine, v katere se upre veter in jih odnese. Tako »pre- letijo« tudi po nekaj tisoč kilomet- rov, »Ni nikakršna zgodba,« meni dr. Kraus, »da so pajki v non stop letu preleteli Atlantik še preden je Ko- lumb odkril ameriško celino. Zato poznamo v Evropi kolonije pajkov, ki potekajo iz Severne Amerike. V hladnih močvirskih predelih Harza v Nemčiji pa so našli pajke, ki iz- virajo iz arktičnih krajev. Poleg tega so pajki seveda odlični tkalci. Na Madagaskarju živi vrsta pajka, katere zlato obarvane niti so prebivalci še do nedavna uporablja- li za izdelovanje delov oblek. Znanstveniki so prav tako dogna- li, da sodijo pajki po svoji zgradbi med redka bitja, ki bi mogla preži- veti atomsko vojno. L^hko namreč prenesejo 80 tisoč rentgenskih enot, medtem ko bi človek podlegel že pri tisočinki takšne doze žarčenja. KLJUB TEMU, DA BEATLESOM PRAV- ZAPRAV REKLAMA NE BI BILA VEC POTREBNA, SE ZDI, DA NE MOREJO BREZ NJE. NJIHOVA IDEJA: PRESE- NETLJIVO, NENAVADNO, GROTESKNO. NA NAŠI SLIKI SE IGRAJO VOJAKE.. . ..^ . ZARE& £MHM)Bm . SI ŽELITE DOČAKATI VISOKO STAROST ? Recept je zelo preprost, zaupa- la pa sta nam ga SINKOVIC JERA in STRAŠKOV ATA, ki ži- vita v okolici Podčetrtka in sta oba, čila in zdrava, dočakala de- vetdeseto leto. Sinkovič Jera je bila rojena 2. marca 1875 v Imenem. Z dvain- dvajsetimi leti se je poročila in odšla z možem v Nemčijo. Tam sta devetnajst let trdo garala. Prva svetovna vojna ji je vzela rr^oža in tako se je "^Jera sama vrnila v rodni kraj, kjer zdaj živf pri hčerki. Njeno pravilo: »Delaj, bodi skromen pri hrani, uživaj dosti mleka, hodi redno k počitku, od- klanjaj alkoholu Straškov ata pa nam je pove- dal takole: »Rojen sem bil 9. maja 1874 v Kristan vrhu pri Mestinju. Imel sem šestnajst bratov in sestra. Odkar mi je umrla žena, živim pri hčerki. Nikoli nisem brez d^- la.' Po poklicu sem krojač. Lani sem sešil za vse naše mlade ga- silce uniforme. Šivam in berem brez očal. Redno prebiram časo- pise, seveda tudi Celjski tednik, ki -^em nanj naročen. Dve vojni sem srečno preživel.« Njegovo pravilo: »Ne živi v brezdelju, bodi zmeren pri jeda- či in pijači, ne kadi preveč!« S cigaretami se' je spri že v mladih letih. Čutil je, da mu škodujejo, pa jih je meni nič te- bi nič vrgel v peč. Pozneje si je kdaj pa kdaj prižgal cigaro. Zabeležil Jože Brilej Aparat za oživljanje Skupina ameriških znanstvenikov je skonstruirala tako imenovani re- animaior »tamper«. ki je v primeru, če srce preneha utripati, nadomesti masiranje prsnega koša, srčni utrip in umetno dihanje »usta — usta«. Kardio pljučni reanimator je na- menjen istočasni izpostavitvi krv- nega obtoka in dihanja. Deluje s pomočjo komprimiranega kisika, ki ga dvanajstkrat v minuti pošlje v dihalne organe bolnika, medlem ko posebna vzmet pritisne šestdeset- krat v minuti prsni koš in srce ter vdisne iz njega kri K'o se vzmet (Ivj^ne, se srce razširi in vanj pri- teče krL IloU.vvoodski »gangster«, ki si je s filmskim razbojništvom nabral čeden ku|)ček dolarjev, je bil v resničnem življenju raje morski razbojnik. V prostem času se je šel pirata na svoji jahti, s katero je križaril po Pacifiku. Tik pred smrtjo si je omislil posadko, ki jo vidite na naši sliki. »EVROVAPOR« živimo v času hitrega tehničnega napredka. V vse smeri življenja se uvajajo vse bolj in bolj izpopolnje- na tehnična sredstva. Tako je tudi na področju železnic. Parne lokomo- tive jemljejo slovo, saj jih izpodriva Diesel ali električna lokomotiva. Zato si prijatelji parnih lokomo- tiv prizadevajo, da bi se primer kak- šne posebne serije hranil za poznej- še rodove. Razumljivo je, da ni mo- goče takoj zgraditi tehnični muzej. Zadostovalo bi že, da bi določili pri- mere, ki ne bodo končali kot staro železo v j^larskih pečeh. Takšno lokomotivo bi lahko postavili v ob- liki spomenika pred kakšno želez- niško postajo, v park ali otroško igrišče. Skorajšna ukinitev parne vleke je priklicala prijatelje železnic in par- nih lokomotiv na delo. Zato so se nekateri švicarski prijatelji železnic odločili formirati posebno združe- nje, ki nosi naslov EVROVAPOR, s sedežem v Arbonu v Švici. EVRO- VAPOR pomeni Evropsko združenje prijateljev železnic za ohranitev in promet s parnimi lokomotivami. Z zbranimi denarnimi sredstvi je or- ganizaciji že uspelo odkupiti od nemških železnic lokomotivo DB-18. Letos je v marcu zasedala IV. ge- neralna konferenca te organizacije v Friedrichshafnu ob Bodenskem je- zeru. VI. Korun BOSONOGA VEČINA Laburistična vlada Harolda Wil- sona ima v parlamentu večino, toda tako neznatno, da bi ob glasovanju za kak zakon utegnila ostati v manj- šini, če ne bi glasoval vsak laburi- stični poslanec. Celo bolne poslance iz bolnišnic pripeljejo na glasova- nje. Prišlo je do takšnega glasovanja, toda nikjer poslanca Marcusa Lip- tona! Videli so ga sicer v dvorani, toda izginil je. Našli so ga v knjiž- nici parlamenta, kjer je zadremal. Zbudili so ga in mu rekli, da takoj pride glasovat. Mareus Lipton je po- hitel, toda v dvorano je moral bos. Nekdo iz konservativne opozicije mu je namreč skril čevlje. Na srečo laburistične vlade v pravilniku Spodnjega doma nikjer ne piše, da poslanec ne bi mogel glasovati bos. EPILOG »ROPA STOLETJA« Gaiigstcr pobegnil BEG RONALDA BIGGSA, ENEGA IZMED šEFOV TOLPE, KI JE OROPALA VLAK IN ODNESLA 5 MILIJARD Iz jet.Tišnipe Wandsvvordth v južnem prede- lu Londona je pobegnil Ronnald Biggs, eden izmed vodij tolpe, ki je med Glasgowom in Londonom oropala vlak in odnesla 5 mi- lijard dinarjev. Tako je »i-op stoletja« dobil najbolj neverjeten epilog. Biggs, ki je bil obsojen na 30 let ječe, je bil v eni najstrožjih temnic, od koder se je zdel beg praktično še celo nemogoč. Bil je pod najstrožjo kontrolo, vsako noč je spal v drugi celici, ključe pa so spravljali v di- rektorjev trezor. Pa ve.idar je pobegnil. Beg so organizirali v času, ko je Biggs smel s skupino štirinajstih zapornikov na dvorišče jetnišnice. Stražili so jih štirje paz- niki. Kaže, kakor da je večina zapornikov sodelovala pri pobegu. Zaporniki so namreč točno ob pol dveh uprizorili pretep, pri čc- rrier so jih pazniki skušali pomiriti in jih spraviti narazen. V tem času so štirje za- porniki stekli proti sedem in pol metra vi- sokemu zidu, po katerem bi se bilo sevedn nemogoče povzpeti, vendar so v istem tre- nutku priletele z zunanje strani lestve iz vrvi in žice; bliskovito so splezali na vrh ter sc na drugi strani spustili v odprtino posebne- ga visokega vozila za prevoz pohištva, iz nje- ga pa v osebne avtomobile parkirane v ne- posredni bližini. Trije zaporniki so se str- pali v en avto, Biggs ki je bil med njinfi seveda ^najvažnejši, v drugega, vtem ko je tretji ostal prazen, da bi spravil zasledovalce v napačno pot. Domnevajo, da je gangstrska organizacija vložila v akcijo kakšenh 30 mili- jonov dinarjev. Načrt za beg je bi izdelan do sekunde na- tančno. Vse je bilo končano v treh minutah. Organizatorji so izkoristili celo trušč vlakov, ki vozijo mimo jetnišnice. Predvideno je bilo tako, da bo trušč prvega vlaka minil v času, ko bodo zaporniki splezali na vrh in hkrati preglasil alarm; avtomobili po bodo odpeljali, J ko bo pripeljal naslednji vlak. Ker je Biggs že drugi gangster iz »skupino stoletja«, ki je pobegnil, se seveda javnost sprašuje, kdo je na vrsti zdaj. (Znano je, d,n jih je policiji uspelo nekaj prijeti). Ves poli- cijski aparat Anglije je na nogah, kajti po- beg pomeni veliko blamažo tako za direktorja jetnišnice, kakor za znameniti Scotland Yard, i\'li:iister za notranje zadeve Frank Soskice sc je napotil v Wands\vorth, da bi sam vodi! preiskavo. Kaze, da ima pri vsem tem opraviti neki misteriozni človek, po vzdevku »ministrom^!, ki živi v Londonu in piripada bržkone »boljši družbi«, zaradi česar vanj nihče nu sumi. kakor tudi, da bo »^rop stoletja« še dolgo vznemirjal britansko javnost. 30. 7. 1965 — Št. 30 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnik« m dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- >^ ne: Mozirje, Laško, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in 00 SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Leš- nik, glavni urednik; Drago Hribar, odgovorni • urednik; Borivoj Wudler, tehnični urednik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. — Tednik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredništvo in upra- va: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 23-72. Tekoči ra- čun 603-11-1-656. Cena posamezne šte- vilke 30 din. Letna naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Ino. zemstvo 2.4UU din. Kukopisuv ue vra- čamo.