za mladostni oddelek c. kr. kaznilnice v Mariboru. § i- Mladostni oddelek moške kaznilnice Mariborske je od¬ ločen za kaznjence, ki imajo vsaj kazen enoletne ječe pre¬ trpeti in ko končajo njim naloženo kazen, preden stopijo v 22. leto svoje dobe (starosti). V ta oddelek se ne sprejmejo taki kaznjenci, ki so bili že prej zavoljo kakega hudodelstva ali pa zarad pre- greškov ali pa prestopkov proti nravnosti ali pa več kot enkrat zavoljo prestopka iz dobičkarije kaznovani. Iz mladostnega oddelka so tudi izključeni taki kaznjenci, kateri so bili pred obsodbo v kaki posilni delalnici ali po- pravnici. > Ako dopušča prostor, se smejo po naredbi višjega državnega pravdništva v mladostni oddelek sprejeti tudi vže taki kaznjenci, kateri imajo prestati vsaj kazen šest¬ mesečne ječe. § 2 . Kaznjenci mladostnega oddelka so po noči in po dnevi v skupnih prostorih, pa brez dotike z drugimi kaznjenci; po noči pa so ločeni eden od druzega v posebnih (izoliranih) spalnih celicah. Namen mla¬ dostnega od¬ delka. Način kazen¬ skega zapora. i 2 Nadzorovanje. Kazenski raz¬ redi. § 3 - Nadzorniki morajo te kaznjence v delalnicah, spalnicah, v šoli in v cerkvi, na sprehajališči, pri poljskem, vrtnarskem in hišnem delu, sploh povsod in neprenehoma nadzorovati. V to svrho se postavi za vsako delalnico en nadzornik; po noči mora en nadzornik neprenehoma spalnice prehoditi. Za vsako sobo se izvolijo izmed najboljših in bolj odraslih kaznjencev prvaki, da podpirajo nadzorovalno osobje. Prostejše sprehajanje (gibanje) sme izjemoma dovoliti nadvodja le takim starejšim kaznjencem, ki so vže delj časa v zaporu, ki so med tem časom dali zanesljive dokaze poboljšanja, tako da se sme po pravici misliti, da nikakor ne bodo zlorabili zaupanja, katero se jim skaže s tako do¬ volitvijo. Pa tudi taki kaznjenci ne smejo priti v nobeno dotiko s kaznjenci drugih oddelkov in se morajo primerno nad¬ zorovati. § 4 - Kaznjenci se razdele po njih vedenji (obnašanji) in nravstvenem stanu v tri razrede. Vsak novo dospevši kaznjenec uvrsti se v prvi (naj- nižji) razred, prestopi po razmerji dobrega vedenja v drugi (srednji) razred in iz totega v tretji (prednostni) razred; v tretji razred pa pride sploh le tisti kaznjenec, ki je dokazal, da si resno prizadeva poboljšati se, ki se je tudi delj časa izvrstno vedel (obnašal) in pridno delal. Da kaznjenec sploh prestopi v višji razred, treba je, da je bil vsaj četrtino kazenske dobe in ko bi ta četrtina znašala več kot eno leto, vsaj eno leto v nižjem razredu in da se je zadnja dva meseca tako vedel, da ni bil kaznovan. Kaznjenci, ki se delajo nevredne takega odlikovanja (premeščenja v višji razred), naj se godi to iz hudobije ali 3 ■ pa ker jim sploh za kazen ni veliko mar, sosebno kaznjenci, ki so enkrat zakrivili večji disciplinarni pogrešek ali pa trikrat manjše pregreške hišnega reda, prestavijo se iz dru¬ gega razreda v prvi in iz tretjega v drugi; taki kaznjenci morejo zopet prestopiti v višji razred le, ako se poboljšajo in se delj časa dobro vedejo. Proti konci vsacega meseca se posvetujejo v urad¬ niškem zboru (konferenciji) vsi predmeti, zadevajoči obnašanje, poučevanje in verskon-ravstveno poboljšanje kaznjencev mla¬ dostnega oddelka. Na podlogi tega posvetovanja se razvrstč kaznjenci po gori navedenih pravilih v posamezne razrede. Nadvodja pa sme tudi vkazati, da se kaznjenec zaradi enega omenjenih disciplinarnih pregreškov takoj prestavi v nižji razred. Ravnanje s kaznjenci. § 5 - S kaznjenci je postopati strogo (ostro), pa vendar dobro¬ hotno; posebno je gledati na njih odgojevanje, omiko in nravstveno poboljšanje. § 6 . Kaznjenci nosijo obleko, ki je propisana za zavod, in sicer: kaznjenci prvega razreda z belim, kaznjenci druzega z rumenim (žoltim) in kaznjenci tretjega razreda s temnim Zavratnikom. Vsi dobivajo hrano, ki je v jedilnem redu določena za kaznilnico in tudi tam navadno ležišče. Kaznjencem je dati vsaj trikrat na dan frišne vode, in sicer ob urah, ki jih bode določil nadvodja. § 7 - Vsi zdravi kaznjenci razen tistih, ki imajo opraviti dela na dvorišči in na vrtu, ali pa zunanja dela, dela v nezaprtih prostorih, ali ki so v zaporu, sprehajajo se pri ugodnem vremenu vsak dan po eno uro v prostem zraku. Sploh. Obleka in hrana. Sprehajanje v prostem zraku. r 4 O laseh, bradi in kopanji. Kako je bol¬ nikom streči. Nadvodja sme tudi dovoliti, da se to sprehajanje vrši pol ure dopoldne in pol ure popoldne. Pri tem sprehajanji naj se vršč tudi takozvane proste (telovadne) vaje; po priliki naj se pri tem tudi opravljajo taka ložja dela, katera zahtevajo bolj neko izurjenost, ne pa napenjanje telesnih moči, tako da imajo ta dela le značaj opravila, katero pospešuje namen prebivanja in sprehajanja v prostem zraku. Kaznjencem tretjega razreda je dovoljeno, da se ob nedeljah in praznikih pri ugodnem vremenu eno uro pred- poldnem in eno uro popoldne sprehajajo. Ako neugodno vreme ne dopušča, da bi se kaznjenci sprehajali v prostem zraku, naj se združujejo med časom, določenim za sprehajanje, v sposobnem prostoru, ter tam razredoma pod navodom učiteljevem telovadijo. § 8 . Kaznjenci imajo kratko ostrižene lase in ne nosijo brade. Kaznjencem se strižejo lase in se obrije brada, kadar¬ koli je treba. Kaznjencem dobrega vedenja sme nadvodja dovoliti, da si tri mesece pred izstopom pustijo brado rasti in da nosijo daljše lase. Kaznjenci se časih kopajo. Praviloma naj se vsak kaznjenec, ako zdravnik drugače ne ukaže in ako je zadosti vode, koplje vrstoma en mesec telo in drugi mesec noge. § 9 - Kaznjenci, ki zbolijo, se, ako ni posebne nujnosti, prestavijo v bolnišnico le na zaukaz zdravnika. V bolnišnici jih je odločiti od kaznjencev drugih razredov in nadzorovati s posebno skrbnostjo. s § 1 °. Vsakemu zdravemu kaznjencu se odkaže opravilo, kate- o delu. remu se mora brez ugovora podvreči; ko kaznjenec njemu odkazanega dela ne bi znal, podeli se mu potrebni pouk. Pri odkazanji dela je kolikor moči ozirati se na dose¬ danje opravilo, na osebne razmere, na zmožnosti, na poznejše preskrbljenje in na upravičene želje kaznjencev. Za dela zunaj zavoda, za hišna opravila, ki zahtevajo posebno zaupanje, naj se vzemo le za to sposobni kaznjenci, ki se odlikujejo po dobrem vedenji; treba jih pri teh delih odločiti od vsake dotike z drugimi kaznjenci. § n- Pri vsaki vrsti dela bode nadvodja, v kolikor to do- izmera dela. pušča kakovost (natora) dela v različnih stopinjah, določil tisto mero dela, ki jo mora kaznjenec v enem dnevu zvršiti (izgotoviti). Najnižjo stopinjo te izmere dela (dnevno delo) določiti je tako, da ga zamore delavec srednje zmožnosti za dela v propisanem delovnem času opraviti le, ako svoje moči napenja. Višje stopinje so določene za kaznjence, katerih zmož¬ nost za delo presega srednjo zmožnost. Pri presojevanji opravila, ki ga je zvršil posamezni kaznjenec, odračuniti je od dnevnega delovnega časa tisti čas, ko je bil kaznjenec vsled obiskovanja šole ali na drugi način odtegnen delu. Pri delih, ki po svoji-natori ne dopuščajo, da bi se delavcu nalagala določena dnevna mera dela, razvrščuje nadvodja kaznjence po njih izurjenosti in osebnih močeh v razrede; tu ima potem posamezen kaznjenec toliko dela opraviti, kar ga po skušnji more storiti drugi kaznjenec istega razreda z napeto (posebno) pridnostjo. 6 Začetnikom pri kakem opravilu se za neko dobo, ki jo določuje nadvodja, ne bode nalagala gotova izmera dela, pač se pa bode njih delovanje ter tudi njih pripravnost (nadarjenost) in pridnost primerno nadzorovalo. § 12 . o plačilu za Kaznjenec nima nikakoršne pravice zahtevati plačila del °' za svoje delo. Da se pa povikša pridnost in ljubezen (zanimanje) do dela, vpišejo se kaznjencem deleži zaslužka kot plačilo za delo; ti deleži rastejo v razmerji z opravilom in imajo ob enem namen, da se kaznjenec po izstopu iz kaznilnice sam ložje preživi. Ta plačila odmerjena so za vsako dobro opravljeno polno dnevno (celodnevno) delo v prvem razredu na en, dva, tri krajcarje; v drugem razredu na dva, tri, štiri kraj¬ carje; v tretjem razredu na tri, pet in šest krajcarjev. Ko bi kaznjenec v enem mesecu več izdelal, kakor mu je bilo za to dobo prepisano, vpiše se mu za to plačilo, za toliko dnevnih del, kolikor jih pride na to, kar je več izdelal. Pri delih, ki po svoji naravi ne dopuščajo, da bi se določilo dnevno delo, naj se tudi rabijo navedeni plačilni zneski; za izmero plačila sta merodajna razred, v katerem je kaznjenec in kakovost njegovega delovanja. Ako je tak kaznjenec v enem mesecu več izdelal, kakor morejo drugi kaznjenci njegove plačilne vrste izdelati z napeto (posebno) pridnostjo, zna se mu po sprevidnosti nadvodje vpisati večje plačilo, ki pa tretjega dela vrsti primernega plačila ne sme preseči. § 13- Kako je pora- Kaznjenec sme polovico plačila, ki se je zanj vpisalo, biti plačilo. mec j p azens p 0 dobo uporabiti deloma za stranske vžitke (poboljške), deloma z dovoljenjem nadvodjevim v podporo sorodnikom (žlahtnikom) in za druge dopuščene namene, 7 n. pr. da si oskrbi knjige in druge učne pripomočke, papir za pisma, mjilo (žajfo) i. t. d. Druga polovica in na prošnjo kaznjenčevo tudi prva polovica, kolikor je ni bilo porab¬ ljene, naloži se vsak mesec koristno in skupno v bližnjo hranilnico; narasle obresti pa ne pripadejo kaznjencu samemu, ampak zalogi za podporo kaznjencev (§ 16). Neporabljeni imetek se izroči pri izstopu ali kaznjencu samemu, po okolnostih njegovim starišem ali drugim po¬ stavnim zastopnikom ali prihodnjemu gospodarju (mojstru) ali pa varnostnemu oblastvu, h kateremu ga je prestaviti; ako pa kaznjenec prej umrje, se odda imetek in njegova druga ostalina (zapuščina) pristojnemu sodišču, da ga to izroči upravičenim dedičem; pogrebni stroški se pa odračunijo. Ves imetek (zaslužek) kaznjenčev je pa tudi porok za povračilo škode, ki jo napravi kaznjenec iz hudobije ali malomarnosti na tuji lastnini. V ta namen ali ko bi kaznjenec o času zapora po¬ begnil in tudi potom disciplinarne kazni, se sme ta zaslužek popolnoma ali deloma odvzeti. Imetek (zaslužek) in njegova poraba se zaračunita v posebni ročni knjižici; račun se dopolni vsak mesec, knjižica se izroči vsak mesec kaznjencu, da jo pregleda, preračuni in da naznani ugovore; pri izstopu se mu predloži knjižica, da jo s svojim podpisom odobri. § 14 - Stranski vžitki, ki si jih smejo priskrbeti kaznjenci, so Stranskivžitki. sledeči: 560 gramov belega kruha, 2 žemlji, 50 gramov sirovega masla ali Špeha, 100 gramov sira, 150 gramov mrzle pečenke ali gnjati (krače), 30 gramov sadja, 100 gramov soli, 150 gramov sladkorja (cukra), 1 ali 2 limoni, 50 gramov dišav, en slanik, 3‘/2 decilitra mleka, kave ali juhe (župe), 3V2 decilitra vina, 7 decilitrov piva ali mošta, dve trdi kuhani jajci. - Pisma in obiskovanje. — 8 — Priskrbljenje opojnih pijač, kakor vina, piva, mošta, ni dopuščeno za mladostne kaznjence izpod 16 let. Stranski vžitki se izročujejo v prvem razredu vsako nedeljo, v drugem razredu vsako nedeljo in vsak četrtek, v tretjem razredu vsako nedeljo, vsak torek in četrtek. Troški za stranske vžitke v enem tednu ne smejo pre¬ segati pri kaznjencih prvega razreda dvajset, druzega raz¬ reda trideset in tretjega razreda štirideset krajcarjev. Za použivanje teh vžitkov daje se kaznjencem v delav¬ nikih pol ure prenehanja pri delu. Jedi in pijače vzeti v druge prostore, kakor v tiste, v katerih se izročujejo, je pod kaznijo prepovedano. Ni dopuščeno priskrbeti si stranskih vžitkov iz drugih sredstev kakor iz zaslužkov za delo. Izjema je dopustna le pri tacih kaznjencih, kateri si vsled nezmožnosti za delo ne morejo pridobiti sredstev, da bi si s temi oskrbeli stranske vžitke. Takim kaznjencem, ako se drugače dobro vedejo (obnašajo), sme višje državno pravdništvo dovoliti, da za omenjeni namen deloma porabijo prihranjeni zaslužek ali pa tudi lastna sredstva (lastno premoženje), pa vendar le tako, da ne nastane nikakoršna nevarnost za njih preskrb- ljenje po izpustu iz kaznilnice in da se jim ne daje nobene prednosti pred drugimi dela zmožnimi sokaznjenci. § 15 - Vsak kaznjenec sme semtertja, in sicer, ako je v prvem razredu, vsaka dva meseca, ako je v drugem razredu, vsa¬ kih šest tednov in ako je v tretjem razredu vsak mesec eno pismo nesumljivega zapopadka svojim sorodnikom ali prijateljem poslati in od njih prejeti. Tudi je dovoljeno, da ga v imenovanih obrokih obis¬ kujejo v govorilnici njegovi sorodniki ali njegovi prijatelji, kateri so na dobrem glasu. 9 Praviloma ni dovoljeno, da bi kaznjenca obiskovale samske osebe druzega spola, ki mu niso v rodu. § 16. Da se pospeši človekoljubni namen zavoda, obstoji zaloga za pod- podporna zaloga za kaznjence. , poro 11 0 J ' kaznjencev. Ta zaloga se sestavlja iz sledečih dohodkov: a) iz denarjev in skupila za take reči, ki jih imajo kaz¬ njenci brez dovoljenja v posesti in ki toraj zapadejo po določilih hišnega reda; b) iz denarnih zneskov, ki jih je kaznjencem po dolo¬ čilih hišnega reda popolnoma ali deloma odvzeti (noter potegniti); c) iz tega, kar izstopivši kaznjenci prostovoljno nazaj pustijo, iz zasebnih daril, volil i. t. d., ki se store brez posebnega sporočila sploh za podporo izpuščenih kaznjencev; d) iz obresti prihranjenih zaslužkov, ki so se skupno in koristno naložili; e) iz doneskov, ki jih slučajno odrajtajo sodni dvori prve stopinje iz glob (denarnih kazni), izrečenih na podlogi § 7. reda kaz. pr. in § 23 postave z dne 23. maja 1873, št. 12 x drž. zak., o sestavljenji imenikov za porotnike; f) iz obresti rezervinega zaklada, ki ga je koristno na¬ ložiti ; ta zaklad se nabira iz prebitka, kar ga slučajno preostane pri oddajanji stranskih vžitkov; g) iz premoženja, ki se ima po slučajnih določilih pravo¬ sodnega ministerstva tej zalogi prikloniti. To zalogo je koristno naložiti; obresti je uporabiti za sledeče namene: 1.) da se podpirajo pri izstopu zaupljivi kaznjenci, kateri so pomoči silno potrebni ter dajo upanje, da si bodo pri¬ zadevali, poštenim potom se preživiti; Vedenje: a) proti službeno na¬ meščenim ; b) proti vo¬ jaškim stražam; — IO - 2.) da se podpirajo poboljšani in ubogi kaznjenci prvi čas po izstopu iz kaznilnice. Kako je to zalogo v zmislu predstoječih pravil upo¬ rabiti, določuje nadvodja, zaslišavši uradniški zbor (konfe- rencijo); kaznilnica pa hrani in zaračuna to zalogo v zmislu ukaza visokega pravosodnega ministerstva z dne 23. februvarja 1886, št. 1897. Pravila o vedenji (obnašanji) kaznjencev. § i7- Kaznjenci so dolžni v kaznilnici službeno nameščenim skazovati brezpogojno pokorščino in spoštovanje, ter vse ukaze teh predstavljenih izvršiti brez kake besede ali zna¬ menja ugovora. Imajo pa pravico, potem ko so ukaz izvršili, svoje nasprotne opombe uljudno povedati ali se o tem pri nad- vodji pritožiti. Ako kaznjenci kacega predstojnika srečajo, se mu imajo odkriti, če jim delo tega ne brani, in zreti nanje, ko mimo gre. Vsakega uradnika in nadzornika morajo nagovoriti s pristavkom «gospod». Če stopi kak uradnik zavoda po dnevu v izbico, spal¬ nico ali obednico, ga imajo kaznjenci pri vstopu s tem po¬ zdraviti, da vstanejo ali da se obrnejo z obrazom proti vstopivšemu in da šele potem začnejo zopet delati, jesti ali učiti se, kadar jim daje uradnik znamenje. § 18. Proti vojaškim stražam se imajo kaznjenci mirno in pokorno zadržati. Prepovedano jim je stražnika nagovoriti, ako posebna nevarnost ne preti. 19 - Kaznjenci so nadalje dolžni, povelja podjetnikov dela in njihovih delovodjev, v kolikor gre za opravljanje dela, natanko -izpolnovati in se proti tem osebam spoštljivo vesti. Kaznjenci morajo tudi voljno ubogati ukaze tistih kaznjencev, katere je izmed bolj odraslih in najboljših po¬ stavil nadvodja za prvake. § 20. Kaznjenci morajo med seboj živeti v miru in pokoji, se morajo zdržati psovanja, krega, preklinjanja, razžaljenja in silovitosti; pri delu, nočnem počitku, pri molitvi, pri čitanji (branji) in drugih opravilih ne smejo motiti eden druzega. Svoja dela naj tiho opravljajo in med delom le t6 pogovorč, kar je za delo neobhodno potrebno. § 21. Ob urah, ki so določene za počitek, smejo kaznjenci dostojno občevati eden z drugim, se pa morajo pod ostro kaznijo zdržavati vsacega nenravnega pogovora ali pa pri¬ povedovanja o hudobnih dejanjih. Občevati s kaznjenci drugih oddelkov je prepovedano; prepovedano je tudi kaznjencem pogovarjati se ali drugim načinom občevati med sabo ta čas, ko so v spalnicah. Ako kacega kaznjenca drugi kaznjenec razžali ali če se mu drugače krivica zgodi, ne sme si sam pomagati, ampak ima se pri svojem predstavljenem pritožiti. Tudi je strogo prepovedano, da bi kak kaznjenec od druzega kaznjenca kaj kupil, zamenjal, si kaj izposodil, za darilo vzel ali da bi mu "kaj prodal, posodil premenjal ali mu podaril. § 22. Z zunanjim svetom smejo kaznjenci le toliko občevati, kolikor jim nadvodja dopušča. c) proti pod¬ jetnikom dela, delo¬ vodjem in prva¬ kom ; d) proti sokaz- njencem; e) nasproti tovarišem v spalnici in delalnici; f) nasproti zu¬ nanjemu svetu; 12 g) zunaj hiše in v hiši; h) glede po¬ bega; i) glede po¬ sestva reči; Skrivne zveze, s komur si bodi, zunaj zavoda sklepati, je brezpogojno prepovedano. Tuje, tudi uradne osebe, ki zavod obiščejo, se smejo le z dovoljenjem navzočega uradnika ali oglednika nagovoriti. § 23. Dolžnost vsacega kaznjenca je se vselej in povsod mirno in spodobno obnašati. Strogo je prepovedano kričati, žvižgati, hrumeti, ropotati, po oknih in po hišnem orodji v jetniških prostorih se pla¬ ziti, po dnevi brez dela polegati. Posebno se pa posilnosti, zoperstave in zarote brez milosti kaznujejo in po okolščinah z vojno silo zatirajo. § 24. Kaznjenci se imajo vsakega početja za pobeg in vsake podpore tacega podjetja zdrževati, in ako zapazijo priprave in dogovore, ki se pobega tičejo, jih morajo precej nazna¬ niti svojim predpostavljenim. § 25. Nobeden kaznjenec ne sme razen obleke, katero v zavodu dobi, in razen tistih reči, katere imeti mu je nad- vodja izrecno dovolil, še kaj drugega imeti. Posebno je najostreje prepovedano imeti denarja, nožev, vrvi, železnega orodja, vžigalic (žveplenk), kostek, kvart in tacih reči. Ravno tako je prepovedano kako reč iz delalnice, šole i. t. d. brez dovoljenja seboj v spalnico ali nasprotno jemati, skrivaje od zunaj v zavod prinašati ali iz zavoda po skrivnem odnašati. Najdene reči naj se precej kacemu predstavljenemu oddajo, ponujena darila se ne smejo sprejeti, in darovatelj naj se pošlje k nadvodji. 13 Kolikokrat kak predstojnik kako osebo preiskuje, da bi se o izpolnovanji teh pravil prepričal, se ima vsakikrat kaznjenec takej preiskavi brez ugovora podvreči. Ako se pri kakem kaznjencu reči najdejo, katere je brez privoljenja pri sebi imel, zapadejo te reči, če nimajo druge osebe nobene pravice do njih. Denar, ki se je za zapadle reči iztržil, kakor tudi ves enako prejet denar se odrajta podporni zalogi za kaznjence (§ 16). § 26. Kaznjenci morajo rabiti hišna orodja in orodja za delo, k) glede vzdr- kakor tudi sploh vse jim prepuščene reči pazljivo in skrbno; ževan J a re6; ogibati se morajo vsakega poškodovanja poslopij in po¬ sebno paziti na ogenj in luč. Kdor iz hudobije ali malomarnosti poškoduje kako reč, mora povrniti škodo. § 2 7- Kaznjenci so dolžni svoj život, obleko in postelje vedno i) glede snaž- v snažnem stanu vzdrževati; dolžnost jim je tudi osnažiti nosh; spalnice, delalnice in druge prostore oddelka, kakor jim bode to zaukazal nadvodja. Vsako jutro si morajo obraz, vrat in roke umiti, usta spirati in lase gladko počesati. Ako se pečajo z umazajočim delom, si morajo pred obe¬ dom umiti roke. § 28. Med časom za delo odločenim morajo kaznjenci nepr G- m) med delom nehoma marljivo in pridno delati. in v prostlh , urah; Preden se ne da znamenje, da je delo pri konci, ne smejo dela ustaviti, akoravno so svoje dnevno delo do¬ končali. Tudi ne smejo brez dovoljenja oditi od mesta za delo ali od delalnice. n) pri božji službi; o) pri Šolskem pouku; p) pri hojah v hiši, po spre¬ hajališči i. t. d.; — 14 — Kdor leno ali nemarno dela, ne dobi plačila in se kaznuje. Tak kaznjenec mora tudi zamujeno delo, v kolikor ga v določenem obroku ne popravi (nadomesti), po izreku nadvodjevim iz svojega zaslužka povrniti. V prostih urah naj se kaznjenci pečajo z branjem ali s poslušanjem tega, kar jim kak sokaznjenec bere, ali pa z drugimi koristnimi rečmi. § 29. Vsak kaznjenec se mora božje službe in duhovnih vaj (opravil) svoje vere s pobožnostjo vdeleževati. Kdaj in kolikokrat naj se katoliški kaznjenci udeležč božje službe, določeno je v dnevnem redu. Duhovne vaje za evangeljske in židovske kaznjence opravlja časih duhovnik teh ver, kakor je to določeno v dotičnih posebnih propisih. § 30 - Vsak kaznjenec je dolžan šolo obiskovati; po šolskih vednostih, ki si jih je vže pridobil, se bode uvrstil po nasvetu duhovnika in nadučitelja v dotični razred. Pridnost in pazljivost ste dolžnosti vsacega učenca. Kaznjencem, ki se dobro vedejo (obnašajo) in ki so sposobni, se bode dovolilo udeleževati se pouka v petji in tudi pouka v prostem risanji in poljedelstvu, ko bi to ko¬ ristno bilo za njih poznejše preskrbljenje. § 3 1 - Kadarkoli zapusti kaznjenec svoj prostor v jetnišnici, mora biti popolnoma in v redu oblečen. Kadar se kaznjenci peljajo v delalnice, spalnice, v cerkev, šolo ali na sprehajališče in kadar se sprehajajo v prostem zraku morajo molčd hoditi v propisanem redu eden za drugim za tri korake oddaljeni; nobeden ne sme stopiti iz vrste. — 15 ~ Ravno tega reda se je držati ta čas, ko se peljejo nazaj. Ako se kaznjenci porabijo za zunanja dela, morajo hoditi od doma in nazaj po dva in dva ter se med potjo zdržati vsacega pogovora. Po hodnikih (mostovžih) in sprehajališčih svojevoljno okoli hoditi, je ostro prepovedano. § 3 2 ’ Kadar imajo kaznjenci česa prositi ali se pritožiti, se