v	ki	-J
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XIV. št. 6
junij 2008

i
Ï
ílwji:


it

n
L L


ii
kv
li
MVl
i

i
I
Videm so v petek, 30. maja, preplavili zvoki godb (Foto: Tamino Petelinšek)

t
7

Prireditev ob 75. obletnici ustanovitve Godbe Dobrepolje
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 7. 2008.
...in rekel Je:
Naj bo Svetloba!
střešra ; na

A brez strešnih oken Fakro, bi vse ostalo le pri besedah. Vrhunska, tehnološko dovršena in zavidljivo toplotno izolativna strešna okna, izdelana iz najboljših materialov, z bogato dodatno opremo - veliko izbiro senčil, opcijskim daljinskim krmiljenjem, senzorji za dež, protipožarnimi senzorji ter patentiranim sistemom izbirnega odpiranja PreSelect, ustvarijo veselo delovno in bivalno vzdušje v še tako temačni mansardi. Meje prostora kar nekako izginejo.
Edinstveno domišljen, inteligenten prezračevalni sistem samodejno prilagaja pretok zraka skozi prezračevalne reže glede na zunanjo temperaturo, s čimer varčuje z vašo energijo. Samo pri Fakru.
ni
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/78871 90]
Aktualno iz občine
Obvozna cesta mimo Ponikev — dosedanje pripombe Občine Dobrepolje:
Občina Dobrepolje je z dopisom z dne 2.2.2006 podprla varianto št. 2, pri čemer je navedla, da vztraja pri zahtevi, da se prestavi linijo obvozne ceste min. 60 m od zadnje linije obstoječih objektov pri Domačiji Gačnik — E559 — ROI (P), zaradi izjemne vrednosti kulturnega pomena. Vsi ostali pogoji Občine Dobrepolje so navedeni v priloženem dopisu.
Občina Dobrepolje je z dopisom od 21.3.2007 navedla, da se s predlagano varianto 2.2 načeloma strinja. Po pregledu vse dokumentacije izhaja, da je ekonomsko najbolj upravičena.
Obstaja pa možnost preučitve variante — optimizacija med varianto 2.1 in varianto 2.2, da gre mimo hriba (542 m) po desni strani (gledano iz strani Ponikve -Rašica). Po ogledu terena bi bilo možno dobiti optimalno rešitev (glede na konfiguracijo terena, tri doline in položna vzpetina), s tem tudi odmik od domačije Gačnik. Ta varianta bi bila mogoče nekoliko krajša, z ekonomskega vidika pa se bistveno ne razlikuje od variante 2.2.
Seveda občina podpira izgradnjo obvoznice mimo vasi Ponikev in je za razvoj občine bistvenega pomena. Gradivo je pripravljeno zelo kvalitetno in korektno ter upošteva večino dejavnikov.
Pripombe in predlogi Občine Dobrepolje od 16.6.2008 so po pregledu dokumentacije — DPN za gradnjo regionalne ceste III. reda R3-647/1368 mimo naselja Ponikve (v nadaljevanju obvozna cesta mimo Ponikev) naslednje:
1.	Križišče predvidene obvozne ceste mimo Ponikev z lokalno cesto št. 111 161, Male Lipljene—Ponikve je neustrezno; z vidika varnosti udeležencev v prometu predlagamo, da se predvidi rešitev s podvozom navedene lokalne ceste, ki naj poteka po dosedanji trasi.
2.	Večji del kmetije Gačnik sicer leži v sosednji občini, kljub temu predlagamo, da se ponovno prouči stališče Občine Dobrepolje s predlogom vmesne variante med 2.1 in 2.2 z dne 21.3.2007.
Občina Dobrepolje podpira izgradnjo obvozne ceste mimo Ponikev, saj ta pomeni zmanjšanje prometa v kraju Ponikve, posledično večjo varnost vseh udeležencev v prometu in tudi krajanov.
Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal.
(Ruskin)
Nagrade najboljšim
Devetošolci so v četrtek,12.6.2008, vzeli slovo od osnovne šole in se veselo zabavali na valeti. Pred tem so se na prireditvi v Jakličevem domu še uradno poslovili, povedali, kar so želeli, in prejeli nagrade za uspehe in zasluge.
Občina Dobrepolje je ob tej priložnosti odličnjakom podelila priznanje in knjižne nagrade, vsem tistim, ki so bili odlični vseh devet let, pa poleg priznanj in knjižnih nagrad še vrednostni ček. Nagrade je v odsotnosti župana podelil podžupan, Jože Hočevar.
Občina vsem še enkrat iskreno čestita in želi veliko ustvarjalnosti in uspehov tudi v prihodnje.
Včerajšnji dan je zgodovina^, jutrišnji skrivnost, današnji dan ja darilo. Naj vam bo včeraj lep spomin, jutri izziv in danes en sam čisti užitek!

Leto je naokrog in spet praznujemo ter se spominjamo dne, ki je za nas, Slovence, eden najpomembnejših dni -Dan državnosti! Naj vam na ta dan zaželimo predvsem veliko dobre volje, kajti le s skupnimi napori vseh bomo uspeli dosegati rezultate, ki pomenijo lepo prihodnost za vsakega izmed nas.
Občinska uprava in Uredništvo Našega kraja
V nedeljo bo potekal referendum o pokrajinah. Zakaj potrebujemo pokrajine?
Razvoj lokalne samouprave in pretirana centralizacija nalog v Sloveniji izražata jasno potrebo po večji moči občine v razmerju do države, in sicer preko pokrajine kot druge ravni lokalne samouprave. Tako bi uvedba pokrajin omogočala decentralizacijo države, bolj enakomeren razvoj Slovenije, državljanke in državljani pa bi o svoji usodi bolj neposredno odločali.
Uvedba pokrajin bi prinesla tudi večjo možnost pridobivanja evropskih sredstev za razvoj. Z ustanovitvijo pokrajin bi država prenesla na pokrajine precej nalog in pristojnosti, od šolstva, sociale, zdravstva, prometne infrastrukture in del upravnih nalog. Skupaj z nalogami in pristojnostmi se na pokrajine prenašajo tudi sredstva za te naloge in kadri.
Tako bi ustanovitev pokrajin pomenila prenos nekaj več kot 1,2 mrd EUR iz državnega proračuna na pokrajine, od tega je namenjenih 527 mio EUR za izvajanje obveznih nalog, za razvoj in investicije pa skupaj z EU sredstvi 706 mio EUR. Vlada pa je tudi že skozi državni proračun za leto 2009 predlagala, da na pokrajine preidejo tudi javni uslužbenci, zaposleni na ministrstvih, v vladnih službah in zaposleni v različnih javnih zavodih in skladih. Teh bo približno 4200. Dejstvo pa je, da predlagane zakonske rešitve predpostavljajo tak prenos brez uvajanja novih davkov.
O nujnosti ustanovitve pokrajin v Sloveniji pričajo tudi številni kazalci, kot so BDP na prebivalca, povprečna mesečna plača, stopnja registrirane brezposelnosti, indeks razvojne ogroženosti, ki kažejo, da je najbolj razvita osrednja Slovenija (če upoštevamo statistične regije), najmanj pa Pomurska regija.
Občina Dobrepolje je uvrščena v Osrednjeslovensko pokrajino, ki bo kot največja predvidena pokrajina s 322 tisoč prebivalci na območju 38 slovenskih občin imela 166 mio EUR proračuna, od tega bo več kot 88 mio EUR namenjenih razvoju. ♦
Vse občane občine Dobrepolje vabimo na
proslavo
ob dnevu državnosti,
ki bo na predvečer praznika v torek, 24. 06. 2008, v Kompoljah.
Proslava bo združena s prireditvijo PGD Kompolje. Začetek slovesnosti bo ob 19. uri s prihodom Godbe Dobrepolje in povorke gasilcev na prireditveni prostor.
Slavnostni govornik bo g. Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje.
V kulturnem programu bodo sodelovali:
Godba Dobrepolje, pevka Tina Gačnik - Tiana, Veronika Zajec na citrah, otroci enote vrtca Ciciban Kompolje in učenci Podružnične šole Kompolje.
Povezoval bo g. Brane Brodnik.
Po proslavi ste vsi lepo vabljeni na veliko vrtno veselico, na kateri bo igral ansambel Roka Žlindre, za pijačo in jedačo pa bodo poskrbeli domači gasilci.
Še enkrat lepo vabljeni
v torek, 24. 06. 2008, ob 1900 v Kompolje.
Občina Dobrepolje in PGD Kompolje
OBVESTILO
Kal: Slovenska popevka 2008 Kdo: Tina Gačnik - TIANA
K)6: Ljubljanske Križanke Kda): sobota, 13.september 2008
Ziilntereslranl In zvesti navlj<i£l sa prijavite na 031/619 4ei. da oblikjjemo skupino.
Vstopnice so že naprodaj na blaqajni Križank: po 1£.60€ In 3.]0e.
U
i'"
^SLonnsKfi
POPGI/KR
fj
Misli
Bodi ti zmeraj jasno, da je tvoj košček zemlje prav tako dober, kot drugi kraji na svetu, in da imaš tu vse tisto, kar na vrhovih gora ali ob morju ali kjerkoli.
Mark AVRELIJ
Sladko in častno je umreti za domovino! Še slajše pa je zanjo živeti.
HORACIJ
Dobrepoljski svetniki največ časa namenili razpravi o kamnolomu v Predstrugah
Zadnja redna seja Občinskega sveta je bila 3. junija. Svetniki so obravnavali 14 točk dnevnega reda.
Mojca Pugelj
Svetniki so najprej soglasno in brez pripomb potrdili zapisnik 13. redne seje Občinskega sveta.
Pri drugi točki dnevnega reda sta župan Janez Pavlin in direktorica občinske uprave Tatjana Dečman-Žagar svetnike seznanila s projekti, ki se odvijajo v občini: kanalizacija Predstruge in Zdenska vas, čistilna naprava Bruhanja vas, vodovod v Hočevju, športno igrišče v Zagorici, komasacije, obrtna cona Predstruge in obvoznica Ponikve.
Aleš Mohorčič, vodja policijskega okoliša Dobrepolje
Pri tretji točki dnevnega reda se je prisotnim pridružil vodja policijskega okoliša Dobrepolje, Aleš Mohorčič, ki je poročal o varnostnih razmerah na območju Dobrepolja. V letu 2007 je bilo v policijskem okolišu Dobrepolje evidentiranih 98 kaznivih dejanj, od tega je bilo raziskanih skoraj 23 odstotkov. Policisti so obravnavali 27 velikih tatvin in vlomov, 37 tatvin, 11 primerov poškodovanje tuje stvari, 7 kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, ter 11 različnih kaznivih dejanj. Policijska postaja Grosuplje, ki pokriva ta okoliš, je največ kršitev javnega reda in miru obravnavala na javnih krajih in sicer 10, tri kršitve v zasebnem prostoru in dve kršitvi v gostinskem objektu. Obravnavali so tudi 20 prometnih ne-
sreč, v katerih so tri osebe izgubile življenje. Nekateri svetniki so bili tudi mnenja, da bi bilo morda dobro večkrat opraviti kakšno preventivno akcijo. Ne z namenom kaznovati, temveč z namenom opomniti občane na pazljivost in varnost. Varnosti v cestnem prometu se je v primerjavi z lanskim letom rahlo povečala, tako glede števila prometnih nesreč kot tudi glede na njihove posledic. Če primerjamo s sosednjima občinama, Grosuplje in Ivančna Gorica, pa so splošne varnostne razmere na območju občine Dobrepolje, dobre.
Naslednja točka pa je bila namenjena že dlje časa trajajoči zgodbi v občini, kamnolomu v Predstrugah, kjer se načrtuje sanacija in širitev. Lokacija predvidene širitve je izbrana na površini okrog 13-ih ha z zalogami, ki bi po oceni zadoščale za najmanj 30 let. S širitvijo se kamnoloma umika stran od naseljenega območja. Predlagani sanaciji pa občani Dobrepolja ne verjamejo, saj se problematika vleče že celo desetletje, koncesionar — Komunalno podjetje Ljubljana — pa ni še z ničemer dokazal, da so njihove namere resnične. Direktor Komunalnega podjetja Ljubljana, Zvone Šavor, pa vse očitke zavrača. Občina Do-brepolje je pripravila Odlok o lokacijskem načrtu za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in hkrati njegove širitve. Mnenje svetnikov pa je, da Odloka sploh
ne potrebujejo, saj koncesionar zagotavlja, da delajo po vseh veljavnih predpisih. Do razprave, ki naj bi se začela septembra, je še nekaj časa in možnosti, da se stvari uskladijo, tudi zaradi nezaupanja občanov pa bo pot do sprejetja Odloka zagotovo še zelo težka.
Naslednja točka pa se je dotikala določitve cen vzgojno varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje, v enoti Vrtca Rin-garaja. Ravnatelj Osnovne šole Dobre-polje, Ivan Grandovec je pojasnil, zakaj je povišanje potrebno. So trije razlogi:
1.	plače zaposlenih, ki so se povišale že v mesecu januarju, vnovično povečanje pa sledi tudi julija (za 2 odstotka);
2.	podražitev kurilnega olja (za ogrevanje) in nafte (za prevoz hrane v vrtec Kompolje) ter
3.	podražitev cene živil (v vrtcu že od 1. septembra 2005 niso povečali cene živil).
Cena v jasličnih oddelkih se poveča za 8,56 odstotkov, nova cena je tako 435 EUR. Pri večjih skupinah, od 3-6 let pa je povišanje 5,27 odstotkov, kar pomeni iz 306,6 EUR na 323 EUR.
Svetniki so sprejeli tudi Sklep o imenovanju predstavnice lokalne skupnosti v Svet zavoda Prizma Ponikve. To mesto sedaj pripada Antoniji Pugelj z Vidma. S sklepom pa so potrdili še eno imenovanje in sicer v Svet zavoda Mestne knjižnice Grosuplje. Mesto sedaj zaseda Vida Šinkovec iz Zdenske vasi.
Svetniki pa so na koncu dali tudi nekaj pobud in predlogov:
•	ureditev garderobe v Jakličevem domu;
•	ureditev parkiranja na Vidmu;
•	postavitev hitrostnih ovir proti domu Sv. Terezije;
•	na Vidmu postavitev smerokaza za Kompolje;
•	označbe pešpoti in kolesarskih poti. ♦
Občinski svet
Obvestila
Podjetniške in druge informacije
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
•	Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov. Razpi-snik: Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Predmet razpisa: je povečanje števila zaposlenih invalidov s finančnimi vzpodbudami delodajalcem za: sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za določen čas, sklenitev pogodbe o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za nedoločen čas, neposreden prehod invalida iz javnih del v redno delovno razmerje za nedoločen čas, samozaposlitev invalida za nedoločen čas. prehod zaposlenega invalida iz delovnega razmerja sklenjenega za določen čas, v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoji za sodelovanje: Na razpis se lahko prijavijo delodajalci, ki so registrirani v Republiki Sloveniji in so v času med 1. 10. 2007 in 30. 9. 2008 zaposlili enega ali več invalidov. Sa-mozaposleni invalidi imajo iz tega razpisa enake dolžnosti in pravice kot delodajalci. Rok za oddajo vlog: je 6.10.2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa:
http://www.svzi.gov.si/index.php?dep id=7
•	Javni razpis za posojila v kmetijstvo -pridelava. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj pode-
želja. Predmet razpisa: je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Pogoji za sodelovanje: Upravičenci do pomoči v naložbe so kmetijska gospodarstva ki so organizirana kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Kmetijska gospodarstva se morajo uvrščati med majhna in srednje velika podjetja. Roki za oddajo prijav so: 16.6.2008, 16.7.2008 in 19.8.2008 in 17.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetijstvo.html
• Javni razpis za posojila v kmetijstvo -predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa: je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti. Nameni dodeljevanja sredstev: začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri: vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diver-zifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki, bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Roki za oddajo pri-
jav so: 16.6.2008, 16.7.2008 in 19.8.2008 in 17.9.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetijstvo.html
•	Javni razpis spodbujanje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb za leto 2008. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je spodbujanje in subvencioniranje zaposlovanja starejših brezposelnih oseb, ki so starejše od 50 let in so vsaj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje. Cilj je zaposliti brezposelne osebe iz ciljne skupine starejših, za obdobje vsaj enega leta. Rok za oddajo vlog: do 12. ure 30.6.2008 in 10.9.2008.
Podrobnosti razpisa:
http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javni-Razpisi/JavniRazpisi.htm
•	Javni razpis spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb za leto 2008. Raz-pisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je spodbujanje zaposlovanja, s pomočjo subvencije za zaposlitev, mladih brezposelnih oseb, ki sodijo med težje zaposljive skupine brezposelnih. V izvajanje bodo vključene brezposelne osebe, ki so mlajše od 25 let oziroma so iskalci prve zaposlitve, ki so pred manj kot dvema letoma pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo in so najmanj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje. Rok za oddajo vlog: do 12. ure, 30.6.2008 in 10.9.2008.
Podrobnosti razpisa:
http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Javni-Razpisi/JavniRazpisi.htm
Pri članku o Big band DOMU, objavljenem v prejšnji številki Našega
kraja je prišlo do napake. Avto fotografij z otvoritve razstave ni Tamino Petelinšek (kakor je bilo navedeno), ampak Peter Zakrajšek. Za napako se opravičujemo.

TD PODGORA - KONJENIŠKA SEKCIJA

VABILO NA KONJENICO
Vsi, ki imate radi terensko ježo in bi si z nami s konjskega hrbta radi ogledali Dobrepoljsko dolino, vas 12. in 13. julija 2008 vabimo na našo prvo konjenico. Konjenica bo lahka in bo potekala le v koraku in kasu.
Zbor konjenikov bo ob 10. uri v Podgori pri Koritu. Ob 11. uri bomo krenili proti Strugam, kjer se nam bodo pri gostilni Pri Petru pridružili še konjeniki iz Kočevja in Strug. Skupaj bomo krenili proti Tisovcu, kjer se bomo okrepčali in nato naprej čez Hočevje, Hrib, proti Veliki Ilovi Gori, kjer je tudi naš cilj, ki je predviden okoli 19. ure.
Zjutraj se bomo po drugi strani Dobrepolja čez Čušperk, Stari Grad, Predstruge vrnili na štartno mesto h Koritu. Prihod predviden ob 14. uri. Tu pa vas bomo še zadnjič pogostili in se vam zahvalili.
Štartnina bo znašala cca. 30 EUR in se bo pobirala pred odhodom v Struge in v Strugah, za preostali del konjenikov. Vključevala bo majico z našim logotipom ter hrano in pijačo. Zaželjene so jahalne čelade, niso pa obvezne.
Dodatne informacije na telefonski številki: 051 643 174 ali 041 362 792
Spela Skufca, vodja konjeniške sekcije
Posvetovalni referendum
o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana, ki bo 22. junija 2008
Državni zbor Republike Slovenije je razpisal posvetovalni referendum o območjih in imenih pokrajin v Slovenji ter statusu Mestne občine Ljubljana. Odlok o razpisu je objavljen v Uradnem listu RS, št. 50/08.
Vprašanje, o katerem se odloča na referendumu, se glasi:
»Ali ste za to, da se v skladu s 143. členom ustave Republike Slovenije ustanovi Osrednje Slovenska pokrajina, ki bo obsegala naslednje občine: Bloke, Borovnica; Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrava-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Logatec, Log, Dragomer, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš,
Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi ?«
Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
Referendumski izid se ugotavlja za celotno referendumsko območje in posebej za območje vsake od občin, vključenih v referendumsko območje.
Splošno glasovanje bo na vseh voliščih v državi in bo potekalo v nedeljo, 22. junija 2008. Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki, ki so potrebni za izvedbo referenduma je določen 23. 5. 2008.
Referendum vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna
volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori.
Pravico glasovati na referendumu imajo državljani Republike Slovenije, ki bodo najpozneje do 22. 6. 2008 dopolnili 18 let starosti in imajo pravico voliti v državni zbor.
Pravico uresničuje volivec osebno z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Na referendumu se lahko glasuje na naslednje načine:
a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 22. 6. 2008, od 7. do 19. ure,
FRANC KRIVIC, PREDSEDNIK OVK
Republika Slovenija, OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE, 4. volilna enota, 3. volilni okraj
Na podlagi 26., 27. in 30. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo), in Odloka o razpisu posvetovalnega referendumao območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana
(OdPRPok) (Uradni list RS, št. 50/2008) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji
S K L E P
O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ
Za izvedbo posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana,
ki bo v nedeljo 22. junija 2008, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 29.5.2008 določila naslednja volišča
in njihova območja:
Franc Krivic, univ.dipi.prav., PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE
zap. št.	oznaka volišča	ime volišča	sedež volišča	območje volišča
1.	403001	JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE	Videm 34, Videm-Dobrepolje	Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora
2.	403003	GASILSKI DOM ZDENSKA VAS	Zdenska vas 59	Zdenska vas
3.	403004	GASILSKI DOM HOČEVJE	Hočevje19	Hočevje
4.	403005	GASILSKI DOM ZAGORICA	Zagorica 36 a	Zagorica
5.	403006	PREDSTRUGE- VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU	Predstruge 60	Predstruge, Vodice, Cesta
6.	403007	GASILSKI DOM KOMPOLJE	Kompolje 60	Kompolje
7.	403008	OSNOVNA ŠOLA PONIKVE	Ponikve 38	Ponikve (razen hišnih št. od 75 in 75c do 86)
8.	403009	DVZ PONIKVE	Ponikve 76	Ponikve - hišne št. od 75 do 86 razen hišne št. 75 c
9.	403049	OŠ STRUGE	Lipa 16	Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič
mL
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
Kontrola vlog za neposredna plačila na kmetijah
Kontrolne službe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja že opravljajo kontrole na kmetijah, zato vam svetujem, da se pripravite na njihov prihod, da ne bo težav ob morebitnem kontrolnem obisku. Da bi se izognili negativnim ugotovitvam kontrole na kmetiji, kar ima lahko za posledico težave pri izplačilu, zmanjšanje obsega izplačil ali celo zavrnitve subvencijskih izplačil, vas opozarjam na sledeče:
•	Pripravljeno morate imeti kopijo vloge za neposredna plačila za 2008.
•	Podatki o kmetijskih zemljiščih (GERK-ih), ki jih kmetija obdeluje, morajo ustrezati stanju v naravi, površine morajo biti ustrezno obdelane.
•	Če se na kmetiji redijo živali, morate imeti urejena skladišča za organska gnojila, tako da ni morebitnega odtoka gnojil v naravo.
•	Živali na kmetiji (govedo, ovce, koze in prašiči) morajo biti označene ter pravilno in ažurno voden register živali in hlevska knjiga. Preglejte živali, če imajo vse oznake. Žival, ki del oznake izgubi, morate nemudoma naročiti novo in jo pripeti na ustrezno mesto.
•	Teleta, rojena na kmetiji, morajo biti označena v 20 dneh po telitvi.
•	Vsako prodajo ali nakup (ODHOD ali PRIHOD) goveda na kmetijo je potrebno v največ 7 dneh po dogodku urediti na veterinarski postaji. Če ne izpolnimo tega pogoja,živali (bikom za zakol) ne pripada posebne premije.
•	Pregled stanja na kmetiji se vrši tudi glede izvajanja ostalih Evropskih standardov (navzkrižna skladnost), kjer se ugotavlja dobrobit živali (primernost stojišč, osvetlitev in zračenje hleva), pravilna uporaba kemijskih preparatov in veterinarskih zdravil v živalski proizvodnji, higiensko stanje, možnost pojavljanja in preprečevanje širjenje bolezni, skratka vse, kar lahko vpliva na zdravje ljudi, zdravje in počutje živali, ter lahko negativno vpliva na okolje.
•	Pravilna uporaba in skladiščenje fito-farmacevtskih sredstev. Škropilnica mora biti veljavno testirana, izvajalec škropljenj mora imeti izpit z ravnanjem s fitofarma-cevtskih sredstvi. Skladiščenje fitofarma-cevtskih sredstev mora biti v originalni embalaži v posebnem prostoru ločeno od živil in drugih predmetov splošne rabe, izven dosega otrok, v ustreznih pogojih v skladu z navedbami v navodilih proizvajalca. Vsako škropljenje moramo zapisati v evidence po posameznih parcelah in kulturah ter to hraniti najmanj 5 let. Embalažo ob škropljenju speremo, posušimo ter zapečatimo v polivinilasto vrečo, to oddamo v zbiralnike za nevarne odpadke, ko je organiziran odvoz le teh. Paziti moramo, da ne hranimo škropiv, ki nimajo več dovoljenje za uporabo, če jih imamo, jih moramo oddati na mesta, kjer se zbirajo nevarni odpadki. Škropilnico po končanem škropljenju splahnemo in vsebino poškropimo po tretirani površini.
•	Če je kmetija vključena v KOP ali SKOP program, mora voditi evidence delovnih opravil (datum košnje in spravila, paše, če živali pasete, evidence o gnojenju). Predložiti mora tudi potrdilo o izo-
braževanju SKOP.
• Vse kmetije, ki imajo obremenitev več kot 5 GVŽ na kmetijo in kmetije vključene v ukrep SKOP in KOIP morajo imeti napravljen letni načrt razvoz organskih gnojil s podatki: enota rabe oz. GERK; količina in vrsta živinskih gnojil; čas uporabe;
-	Kmetije, ki so vključene v SKOP in redijo živali, morajo imeti opravljeno analizo tal in na podlagi analize izdelan gnojilni načrt.
-	Kmetije, ki so vključene v KOP in redijo živali in na kmetiji uporabljajo mineralna gnojila, morajo imeti opravljeno analizo tal in na podlagi analize izdelan gnojilni načrt.
Z upoštevanjem predpisov in navodil boste na kmetiji zagotovili, da ob kontroli ne bo ugotovljenih nepravilnosti oziroma napak, na ta način boste tudi pridobili pričakovana subvencijska sredstva. V kolikor potrebujete kakršno koli pomoč, vas naprošam, da se oglasite na kmetijsko svetovalni službi, kjer sem vam na voljo.
Franci Omahen, KSS Dobrepolje-Struge
Literarno srečanje s slovenskim pisateljem Ivanom Sivcem
v Osnovni šoli Dobrepolje
V ponedeljek, 12. maja 2008, je obiskal učence OŠ Dobrepolje ter njenih podružnic slovenski pisatelj, bivši novinar in urednik ter še vedno pisec besedil za narodnozabavno in zabavno glasbo Ivan Sivec.
Matej Kalan
Prireditvi sta bili dve: za razredno in za predmetno stopnjo. Obe prireditvi sta bili v Jakličevem domu.
Na razredni stopnji se je predstavila Tamara Butala, ki je na harmoniko zaigrala 3 skladbe, katerih avtor besedil je Ivan Sivec. Dramska skupina iz 3. razreda se je predstavila z ekološko dramsko igro Podstrešna zgodba Majde Koren. Skupino je odlično pripravila mentorica Mateja Hočevar.
Med predstavitvijo svojega življenja in knjig je naš gost postavil nekaj kvizovskih vprašanj za prelepe knjižne nagrade. Prislužila sta si jih Karmen Tanko in Jakob Zevnik.
Na predmetni stopnji se je predstavil Mladinski pevski zbor z znano popevko Srce je popotnik, ki jo v originalu poje ansambel Obvezna smer. Z zelo težko in izjemno hitro skladbo sta se štiriročno predstavili tudi dve odlični pianistki Daša Vodičar in Lucija Prijatelj.
Tudi na predmetni stopnji je naš gost postavljal kvizovska vprašanja. Knjižne
nagrade so dobili Jaka Znidaršič, Lorena Oberstar in učiteljica Magda Tanko. Ivan Sivec je tudi sodeloval pri podelitvi zlatih priznanj za neprekinjeno zvestobo bralni znački od prvega do devetega razreda. Priznanja so prejeli: Lucija in Laura Šinkovec, Luka Mavrič, Monika Prijatelj, Anja Blatnik, Daša Vodičar, Lidija Vrščaj, Teja Gruškovnjak, Nastja Pugelj, Katarina Volek in Simona Pajk.
Tudi na predmetni stopnji je naš gost predstavil svoje življenje in knjige. Ivan Sivec se je rodil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi. Sedaj živi v bližnjem Mengšu pri Domžalah. Pripovedno žilico mu je vzbudil oče, ko je v dolgih zimskih večerih rad pripovedoval. V osnovni šoli je bil odličen učenec. Zelo rad je nastopal kot recitator ali igralec. Zelo se je navduševal nad vlogo Kekca. Prepeval in igral je tudi na citre.
Šolal se je za tehnika pri oddajanju radijskega programa. Študiral je tudi slavistiko.
Deset let je delal kot radijski tehnik. Bil je tudi novinar v dokumentarnofelj-tonski redakciji. Od leta 1993 do 2005 pa
njen urednik. S študijo fenomena ansambla bratov Avsenik je postal magister etnoloških znanosti.
Za najmlajše otroke je napisal knjige: 1. Dober dan, palčki, 2. Petelinja drsalna šola, 3. Zabava na nebu in 4. Abeceda se potepa.
Mlajšim bralcem je namenjena knjiga Pika in hišni robot XY13. Isti starosti bralcev je namenjena zbirka Srečna družina, ki obsega 6 knjig: Vlomilci delajo poleti, Hišica v cvetju, Božični studenec, Ljubezen za eno poletje, Bližnje srečanje z medvedko Pepco in knjiga Cela Idrija nori. Dva dni pred obiskom smo s pomočjo televizije izvedeli, da snemajo že drugi film po literarni predlogi Ivana Sivca. Tokrat so se odločili za knjigo Vlomilci delajo poleti.
Navdušenim športnikom so namenjene športne detektivke: Netopir brez kril, Beli mušketir, Formula smrti, Zelena kri in knjiga Enajsta ovira.
Napisal je tudi devet pustolovskih knjig; Pozabljeni zaklad, Gusarji na obzorju, Skrivnost zlate reke, Krokarji viteza Erazma, Čarobna violina, Usodni pečat, Kriva prisega, Preketstvo zlata in knjigo Kapitanov ključ.
Težavam najstnikom je namenil pet knjig: Zadnji mega žur, Noč po mega žuru, Finta v levo, Faktor X in knjiga Jutri bom umrl.
Napisal je več kot 2000 besedil za narodnozabavno in za zabavno glasbo. V maju so poslušalci prvega jutranjega radijskega programa izbrali med petimi predlogi skladbo na besedilo Ivana Sivca Tisoč zvezdic na nebu žari za vižo meseca maja. Predstavil je tudi slovensko narodnozabavno glasbo do leta 2003 v dveh debelih knjigah.
Napisal je tudi tri potopise o svojih potovanjih: Izgubljen na Aljaski, Peklenski raj Namibije in knjigo Potovanje na streho Evrope.
Skupaj je napisal 83 knjig (36 za mladino in 47 za odrasle bralce.
Ob zaključku prireditve se je avtor kipcev dveh nogometašev Ambrož Šinkovec zahvalil za obisk in gostu čestital ob bližnjem prazniku, rojstnemu dnevu. ♦
Misel
Mnogo ljudi bere, toda malo jih zna brati.
Mme de WARRENS
Knjižnica v Dobrepolju ^
»Glej, kako lep je ta naš planinski svet« ...
Martina Šuštar
... lahko od srede maja opazujemo na fotografijah, ki so razstavljene v Knjižnici Do-brepolje. Pod tem naslovom smo namreč sredi maja pripravili otvoritev razstave fotografij Cirila Velkovrh iz Ljubljane.
Po planinski pesmi Vokalne skupine Mavrica in nagovoru direktorice Mestne knjižnice Grosuplje, ga. Rože Kek, je o avtorju razstave spregovoril prof. fizike dr. Mitja Rosina, vsebino razstavljenih fotografij pa nam je predstavil g. Franc Zupan, umetnostni zgodovinar.
Fotograf Ciril Velkovrh, po osnovnem poklicu matematik, se je po upokojitvi odločil podati v gore in spoznati ter prehoditi celo Slovensko pla-
ninsko pot. Kot dober opazovalec gorske narave je neštete neponovljive trenutke in enkratne motive gora zabeležil na fotoaparatu. Gorski svet ga je povsem prevzel in z njegovim spoštljivim odnosom do pokrajine, naravne in kulturne dediščine, so nastale številne čudovite fotografije.
Del te fotografske zakladnice Cirila Velkovrha je sedaj na ogled v Knjižnici Dobrepo-lje. Razstavo si je možno ogledati predvidoma do konca leta.
Vabljeni, da si jo ogledate tudi vi. Morda vas nagovori, da si greste kakšno od lepot alpskega sveta ogledati tudi v živo. Poletje, čas počitnic in dopustov je kot nalašč za to.
(M. Š. za Knjižnico Dobre-polje in sekcijo Razgledi pri Društvo KOMA 750) ♦
jVíť.ftítu ÍH/i?fiiffl Gmt^fft
Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si
V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure.
Pestro dogajanje v knjižnici Dobrepolje
Jasmina Mersel
Čeprav je osnovna naloga knjižnic hranjenje in posredovanje knjižnega in neknjižnega gradiva ter drugih informacijskih virov, danes knjižnice svojim uporabnikom ponujajo veliko več. Tako je tudi v knjižnici v Dobrepolju. Za naše uporabnike knjižnice organiziramo različne prireditve in druge dejavnosti, ki so povezane s knjigo in knjižnico. Njihov glavni namen je spodbujanje in dvigovanje bralne kulture in informacijske pismenosti, spoznavanje okolja knjižnice ter seveda tudi druženje. Pri tem se usmerjamo na različne ciljne skupine uporabnikov in sledimo njihovim potrebam, željam in interesom. Tako organiziramo različne dejavnosti in prireditve za otroke, mladino in odrasle.
... in vsak dan moraš nekaj hoteti, želeti, početi. (Feri Lainšček, Kaj moraš med počitnicami storiti)
Najmlajšim obiskovalcem so že dobro poznane ure pravljic, ki jih izvajamo od oktobra do maja. Za otroke v času poletnih počitnic pripravimo ustvarjalne delavnice. Termin letošnjih počitniških delavnic bo objavljen v naslednji številki. Povezujemo se tudi s šolami in vrtčevski-mi skupinami.
Za organizirane skupine otrok pred vstopom v šolo in osnovnošolce pripravimo obiske knjižnice in bibliopeda-goške ure. Tako z veseljem sprejmemo vzgojiteljice, ki svoje skupine otrok pripeljejo v knjižnico. Skupaj prebiramo pravljice, se o prebranem pogovarjamo in igramo. 2e majhni otroci na ta način spoznajo, da se v knjižnici vedno dogaja kaj prijetnega in zanimivega. Z vzgojiteljicami pa sodelujemo tudi pri izboru primernih seznamov knjig, izmed katerih si otroci in starši izbirajo knjige.
Tudi učitelje, običajno v začetku šolskega leta, povabimo, da učence pripeljejo v knjižnico, kjer jih knjižničarka, razredni stopnji primerno, postopno in sistematično pripravlja za samostojne uporabnike knjižnice. Predvsem se trudimo, da otroci knjižnico spoznajo kot prostor za
aktivno preživljanje prostega časa in za vseživljenjsko učenje.
Obiski šolskih razredov potekajo tudi v okviru projekta Rastem s knjigo, ki je podprto s strani šolskega in kulturnega ministrstva. V okviru tega projekta so sedmošolci Osnovne šole Videm in njene podružnice v Strugah obiskali našo knjižnico, kjer smo zanje pripravili bibliopedagoško uro. Seznanili so se z zgodovino knjige, spoznali vrste knjižnic, ki jih potrebujejo pri študiju, spoznali so način postavitve in raznolikost gradiva, ki ga ponuja naša knjižnica. Učenci vsako leto prejmejo tudi knjižno darilo. Letos je bila to knjiga Slavka Pregla z naslovom Spričevalo. Uspešno pa sodelujemo tudi s podružnično šolo v Kompoljah, katere učenci so naši pogosti obiskovalci.
V obdobju od septembra do junija, praviloma enkrat na mesec, v knjižnici organiziramo tudi različne prireditve, namenjene različnim interesnim področjem naših občanov. Gre predvsem za potopisna predavanja, literarne večere, razstave, predstavitve avtorjev in knjig. Tudi pri pripravi le-teh sodelujemo z različnimi ustanovami in predvsem lokalnimi društvi.
Izpostavila bi predvsem Sekcijo Razgledi društvo KOMA 750. Skupaj smo pripravili več zanimivih večerov, med njimi je bil zelo obiskan potopisni večer Mirana Stanovnika o motorističnih utrinkih na reliju. Velik odziv obiskovalcev je bil tudi ob razstavi velikonočnih simbolov v mesecu aprilu. S kulturno sekcijo TD Podgora pa smo na slovenski in svetovni dan knjige predstavili pesniško zbirko domačih pesnikov »Polje je dobro obrodilo«. V jeseni bomo s prireditvami nadaljevali in se še naprej trudili, da z našimi dejavnostmi vaš prosti čas postane bogatejši in vaše znanje oplemeniteno. V poletnem času pa vam med drugim nudimo veliko zanimive literature za sprostitev in prosti čas. Vabim vas, da nas obiščete v vaši knjižnici. ♦
***
12
Glasba v naših krajih je doma
lasba v naših krajih je doma
Korakanje Godbe Dobrepolje
»Kdor muzicira, srce odpira«
»Glasba je jezik človekove duše, že več kot sedem desetletij potrjujejo dekleta in fantje, ki se združujejo, muzicirajo in prijateljujejo v Godbi Dobrepolje.«
Mojca Pugelj, foto: Tamino Petelinšek
Godba Dobrepolje namreč letos praznuje 75. obletnico ustanovitve. V ta namen so 30. in 31. maja pripravili kar dvodnevno prireditev. V petek so pod šotorom na športnem igrišču na Vidmu pripravili promenadni koncert, v katerem sta so-
delovala Godba Dobrepolje in Big band DOM pod vodstvom Romana Gačnika in Braca Doblekarja.
V soboto pa je bil na sporedu že 12. Dan godbe. Predstavilo se je kar 10 godb iz različnih konec Slovenije: Kočevja, Ribnice, Novega mesta, Grosuplja, Vodic, Kostanjevice na Krki, Stične, Prvačine,
Krškega in Dobrepolja. Seveda pa niso manjkali niti člani Folklorne skupine iz Ponikev, niti narodne noše. Prireditev se je začela s svečano parado godb, narodnih noš in folklorne skupine skozi Videm do osrednjega prizorišča pred občinsko stavbo. Zbrane sta poleg voditelja Igorja Ahačevčiča pozdravila tudi župan Janez Pavlin in predsednik godbe Dobrepolje Dušan Cimerman. Po podelitvi spominskih priznanj sodelujočim godbam so se vse godbe in pihalni orkestri predstavili skupno z nekaj pesmimi, potem pa so sledili nastopi godb v šotoru na športnem igrišču.
Videm pa je prav v soboto gostil visoko gostjo, in sicer Ljudmilo Novak — evropsko poslanko, ki se je odzvala povabilu župana občine Dobrepolje Janeza Pavlina in se udeležila promenadne-ga koncerta ob 75. obletnici godbe v občini Dobrepolje. Ob tej priložnosti je poslanka vse članice in člane godbe ter ostale zbrane obiskovalce koncerta nagovorila in jim čestitala za jubilej. ♦
Evropska poslanka Ljudmila Novak z dobrepoljskim podžupanom Jožetom Hočevarjem
Super razpoloženje v šotoru na igrišču
Godba Dobrepolje, Big Band DOM in Tina Gačnik - Tiana
Društvo gobarjev
ŠTOROVKE - Šentrumar hočevje
Videm 34, 1312 Videm-Dgbrepglje
Determinacija gob
Slavko Pajntar
Prvič, ko smo člani Društva gobarjev Što-rovke na čelu z determinatorjem mentorjem Bogdanom Tratnikom hoteli predstaviti in determinirati gobe vsem ljubiteljem gob pred občino Dobrepolje, nam je narava obrnila hrbet, saj je zraslo le nekaj primerkov gob.
No, se pa vidimo 6. julija pred občino Dobrepolje, prav tako pa tudi prvo nedeljo v mesecu avgustu in septembru
Anton Poler predava
med 10.00 in 12.00 uro. Prinesite gobe, ki jih ne poznate in mi vam bomo z našim strokovnjakom pomagali, seveda pa boste lahko izvedeli še veliko zanimivega o gobah in njeni rasti. ♦
Tečaj za determinator pripravnik
(poznavalec gob pripravnik)
V soboto, dne 24., in nedeljo, 25. 5.2008, je Društvo gobarjev Štorovke v sejni sobi občine Dobrepolje priredilo dvodnevni tečaj za determinatorja pripravnika iz spoznavanja 74. vrst različnih gliv (gob). Predaval je determinator mentor Anton Poler iz Maribora, avtor več knjig o gobah. Tečaja se je udeležilo 17 članov Društva gobarjev Štorovke — Hočevje in 3 člani Gobarsko-mikološkega društva Ljubljana. Program je potekal po določenem vrstnem redu: splošna predstavitev gob in njihov pomen, sistematika gliv, deblo, razred, podrazred, red, družina, rod, vrsta. Podrobno so bile predstavljene tudi lističarke in cevarke, trosi in rast
gob. Izvedeli smo tudi nekaj o strupenih gobah in o zastrupitvah z gobami. V nedeljo pa je sledilo pisanje testa iz pridobljenega znanja. Vsi udeleženci so se odlično odrezali v znanju o 74. vrstah gob. Vseh 20 udeležencev je prijelo društveno priznanje o opravljenem izpitu. Veseli me, da se je tečaja udeležilo nekaj mladih iz našega društva, ki imajo veselje do gobarjenja in dela v društvu ter osvešča-nja gobarjenja med svojimi vrstniki. Kajti opažamo, da gobe, ki so nam neznane ali jih šele spoznavamo, ostajajo na svojih rastiščih in niso tako poteptane ali zbrcane kot pred leti. V naših gozdovih namreč rastejo pretežno užitne gobe in le nekaj mušnic, ki so res smrtno nevarne, vendar služijo za okras gozda. Zato pustimo gobo, ki jo ne poznamo. Naj ostane v naravi. ♦
Podelitev priznanja
Zanesla jih je pot v Dobrepolje...
Poletje je pred vrati in prav je, da vas v prispevku spomnimo na zanimivosti, ki jih nudimo v TD Dobrepolje.
Dušica Hočevar, Zalka Jeršin,
TD Dobrepolje_
V zadnjem času je opazno povečano zanimanje za ogled znamenitosti in kulturne dediščine v naši občini. Vse zainteresirane skupine imajo možnost ogleda:
•	dokumentacijskega centra, umetnin Franceta Kralja v virtualni predstavitvi;
•	spominske zbirke pisatelja Frana Jakliča — Podgoričana;
•	etnološke zbirke: Živimo z ljudskim izročilom;
•	ponikalnice v Ponikvah — MOČ VODE (po dogovoru možen tudi ogled podružnične cerkve sv. Florijana z
zlatimi oltarji iz 17. stoletja);
•	Podpeške jame;
•	lipovega gaja in ogled cerkve Sv. Antona (po dogovoru z g. Jožetom Zr-nec);
V mesecu maju je našo občino obiskalo veliko število obiskovalcev:
7. maja ob regionalni prireditvi Srečanje folklornih skupin ''SIJAJ SIJAJ SONČECE'' smo vsem sodelujočim in njihovim mentorjem nudili ogled dokumentacijskega centra, umetnin Franceta Kralja v virtualni predstavitvi in spominske zbirke pisatelja Frana Jakliča —
Podgoričana. Ogleda se je udeležilo približno 200 obiskovalcev.
12. maja si je MOČ VODE (ponikalnico v Ponikvah in Podpeško jamo) ogledala skupna 76 osnovnošolcev iz OŠ Preserje pri Radomljah.
31. maja ob Dnevu godbe je veliko obiskovalcev poiskalo informacije v TIC-u in si ogledalo dokumentacijski center, umetnine Franceta Kralja v virtualni predstavitvi in spominsko zbirko pisatelja Frana Jakliča — Podgoričana.
TD Dobrepolje gradi svoje projekte na vrednotah kulturne in naravne dediščine svojega okolja. Prav je, da te lepote poleg domačinov opazijo tudi obiskovalci, ki radi zavijejo k manj poznanim, a zato nič manj zanimivim naravnim lepotam. Teh v občini Dobrepolje vsekakor ne zmanjka. Vse zainteresirane za ogled vabimo, da nas pokličejo na tel. št. 041/96-28-23 ali nam pišejo na elektronski naslov td.dobrepolje-@gmail.com. ♦
15. kongres Gasilske zveze Slovenije
V petek in soboto, 22. in 23. maja, se je v Krškem odvijal velik dogodek za slovenske gasilce, 15. kongres Gasilske zveze Slovenije. Prejšnji je bil na Bledu pred petimi let. Geslo letošnjega kongresa je bilo: »Visoka operativna pripravljenost je zagotovilo za večjo varnost.«
Gasilci na stadionu
Jože Lenarčič
Večmesečno prizadevanje požrtvovalnih gostiteljev 15. kongresa GZS — Gasilske zveze Krško pod vodstvom predsednika Slavka Šribarja in vseh njegovih sodelavcev ter ob veliki podpori župana, gospoda Franca Bogoviča, je v Krškem obrodilo sadove.
Obkongresne dejavnosti so se pričele že v četrtek, 22. maja 2008, ko so v avli Kulturnega doma Krško otvorili razstavo na temo 15. kongresa Gasilske zveze Slovenije. Na otvoritvi je bilo prisotno vodstvo Gasilske zveze Slovenije, predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje, predstavniki GZ Krško, tuje delegacije ter predstavniki lokalne skupnosti pod
vodstvom župana, g. Bogoviča.
V petek je v dopoldanskem času 7-člansko delegacijo Gasilske zveze Slovenije sprejel tudi predsednik vlade RS, g. Janez Janša, ki je bil že predhodno dobro seznanjen s problemi, s katerimi se ukvarjamo prostovoljni gasilci, zato je bil razgovor zelo ploden in vzpodbuden za delovanje prostovoljnega gasilstva v prihodnje.
Delegati smo se zbrali v petek, 24. maja v kulturnem domu Krško. Ob 16.00 uri se je pričel uradni del kongresa, na katerem je bil prisoten tudi predsednik RS, dr. Danilo Turk, minister za obrambo, g. Karl Erjavec, poveljnik CZ RS, Miran Bogataj, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje g. Bojan Zmavc,
glavni inšpektor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, g. Milivoj Dolščak, predsednik mednarodne gasilske organizacije, g. Walter Egger, predstavniki iz tujine: Slovaške, Češke, Madžarske, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Makedonije, Srbije ter župan g. Franc Bogovič.
Po krajšem kulturnem programu nas je na kratko nagovoril predsednik države, dr. Danilo Turk, nato pa še g. Walter Egger in župan. Po odhodu predsednika dr. Turka, ki se je s predstavniki vodstva GZS sestal že pred uradnim delom kongresa, je kongres pozdravil minister za obrambo RS, g. Karl Erjavc.
V nadaljevanju je predsednik GZS, Ernest Eory predlagal v sprejem poslovnik za delo kongresa. Na predlog predsednika so bili izvoljeni tudi organi kongresa
Nagrajenci
Veterani Šmarje-Sap
in delovno predsedstvo, ki je pod vodstvom Ane Nuše Somrak nadaljevalo z delom. Program je tekel po predhodno sprejetem dnevnem redu. Sledila so poročila iz petletnega obdobja, razprava in sprejem poročil. Za konec je bil uvrščen pozdrav vseh prisotnih gostov.
Zvečer nam je župan občine Krško, g. Franc Bogovič pripravil prijeten sprejem. V nadaljevanju kongresa v soboto so sledile glavne točke: razrešnica dosedanjih organov, volitve in sprejetje Usmeritev nadaljnjega razvoja prostovoljnega gasilstva.
Medtem, ko je dvesto delegatov dva dni poslušalo poročila in razpravljalo o opravljenem delu v zadnjih petih letih, so začrtali tudi usmeritve za nadaljnje delovanje in izvolili novo vodstvo te najštevilčnejše prostovoljne organizacije pri nas.
Gasilsko zvezo Slovenije bo naslednjih pet let vodil Sevničan Anton Koren, dosedanji podpredsednik, poveljnik pa še naprej ostaja Matjaž Klarič, medtem ko smo dosedanjega dolgoletnega predsednika Ernesta Eorya razglasili za častnega predsednika zveze slovenskih gasilcev.
Izvoljeni so bili tudi člani predsedstva GZS. Iz naše regije Ljubljana II. sta bila izvoljena Janez Henigman iz GZ Ribnica in regijski poveljnik Leon Behin GZ Kočevje.
Na kongresu je bila tudi svečana podelitev priznanj kipca Matevža Haceta-dobitnik Božo Knez GZ Grosuplje, ter kipca gasilca, ki ga je dobil Jože Zrnec st.
Kongresa sta se udeležila: Jože Lenarčič — delegat GZ Dobrepolje in Strnad Aleš — delegat regije Lj. II. za mladino.
V sobotni večerni paradi v ešalonu re-
gije Ljubljana II. je sodelovalo tudi 34 gasilcev iz naše GZ Dobrepolje pod vodstvom poveljnika Janka Tomšiča.
Kongres se je zvečer zaključil s parado po glavni vpadnici v Krško in s shodom na krškem stadionu Matije Gubca, v katerem je bilo udeleženo skoraj štiri tisoč gasilcev. V paradi so sodelovali eša-loni gasilcev iz sedemnajstih gasilskih regij, enote za zaščito in reševanje ter 50 gasilskih vozil, ki so ponazarjala usposobljenost in opremljenost gasilske organizacije. Na čelu so šla veteranska in muzejska vozila, ki so nazorno predstavljala zgodovino 140 letne gasilske tradicije. Parado so preletavali helikopterji Slovenske vojske.
Zbrane sta s tribune pozdravila novi predsednik Anton Koren in župan krške občine Franc Bogovič, slavnostni govornik pa je bil obrambni minister Karl Erjavec, ki je v svojem nagovoru povedal, da je 133.000 članska organizacija po-
memben člen v verigi nacionalne varnosti za zaščito in varovanje, kar so gasilci tudi minulih letih potrjevali v posredovanjih ob naravnih nesrečah od Krasa do Železnikov. Gasilstvo ima po Erjavčevem prepričanju izjemen pomen, saj je že od nekdaj gojilo slovensko besedo, sodelovalo pri prebujanju narodne zavesti, prispevalo k vsem aktivnostim v svojih okoljih, njihova vrednota pa ostaja še naprej geslo človek — človeku.
Poseben program je bil pripravljen za tuje goste, v soboto pa je potekalo tudi srečanje nagrajencev Matevža Haceta.
Kongres je bil v kraju in tudi v Sloveniji zelo odmeven, parado si je ogledalo veliko domačinov, godbe so igrale pred Kulturnim domom, promenadni koncerti godb so potekali še na drugih lokacijah v Krškem, in nenazadnje, za zaključek je bil ognjemet in zabava z Natalijo Verboten. ♦
Parada
Jože Zrnec - dobitnik Kipca gasilca, ki je priznanje za izjemne zasluge v gasilski organizaciji
Gasilec je izurjen človek, katerega osnovna naloga je gasiti požare in pomagati ob nesrečah. Naloga gasilca je tudi razširjanje pozitivnih vrednot v družbi, vrline gasilca pa morajo biti: vztrajnost, marljivost, pozitiven odnos do sebe in okolice... Vse to in še več ima Jože Zrnec st. iz Zdenske vasi, ki je letos prejel eno izmed najvišjih priznanj za dolgoletno delo v gasilstvu. Zrnec je gasilec v PGD Zdenska vas že 56 let, v gasilstvo je vstopil z osmimi leti.
Mojca Pugelj
G. Zrnec, kako se je vse skupaj začelo?
Kot otroci smo večkrat hodili okrog starejših gasilcev. Gledali smo, kaj počnejo, kako korakajo, kako rokujejo z opremo... Nam se je zdelo strašno zanimivo, ko so morali gasilci kam potiskati voz s črpalko, če so želeli gasiti. Otroci smo tudi večkrat opazovali, kako poteka gašenje požara. In postopoma smo tudi sami želeli postati člani, že zaradi samega druženja. Sicer opreme ni bilo toliko kot sedaj, imeli smo le nekaj cevi in roč-nikov, ki sem jih že kot otrok na raznih vajah prenašal naokoli. Najbolj ponosni pa smo otroci bili, če smo lahko sodelovali v kakšni paradi. To je bilo nadvse imenitno...
Katere funkcije vse ste opravljali v teh letih?
Ko sem odslužil vojaški rok, sem postal član upravnega odbora tukaj v PGD Zdenska vas. Sem pa tudi dolgoletni poveljnik tega društva. Na tej funkciji sem bil kar 28 let. Leta 1969 sem bil izvoljen tudi za sektorskega poveljnika območja Dobrepolje. Takrat še nismo imeli svoje občine. Obstajala pa je Občinska gasilska zveza Grosuplje, ki je bila razdeljene na tri sektorje: na Grosuplje, Ivančno Gorico in Dobrepolje.
Sodelovali ste tudi pri ustanovitvi Gasilske zveze Dobrepolje, kajne?
Ja, ob odločitvi za svojo občino je bilo potrebno ustanoviti tudi Občinsko gasilsko zvezo. Lahko rečem, da sem sam kar precej pomagal Jožetu Lenarčiču in tako prispeval k ustanovitvi naše zveze. Nakar sem bil 2 mandata tudi poveljnik.

r v

Jože Zrnec ;
Kako vam je to uspelo?
Moram reči, da mi brez dobrih sodelavcev in podpore družine ne bi uspelo. Ves čas smo se dobro razumeli in sodelovali. To je glavni vzrok, da mi je uspelo.
Ste kdaj šteli, pri koliko požarih ste sodelovali?
Mislim, da sem sodeloval pri približ-
no 45 požarih, od tega sem jih približno 35 celo vodil. Vedno se ni vse izteklo po načrtih, vendar smo vedno storili vse, kar je bilo v naši moči.
Sodelovanje v gasilskih akcijah je seveda prostovoljno. Ali smo si ljudje danes zaradi hitrega tempa življenja še pripravljeni pomagati oz. imamo sploh čas pomagati en drugemu?
Moje mnenje je, da se Dobrepoljci znajo zelo dobro organizirati ob nesreči in še vedno vsi radi pristopijo na pomoč, kakor pač morejo: eni z denarjem, drugi pa z delom.
V današnjih časih pa je potrebno velik poudarek dati tudi na izobraževanje.
Ja, sam sem v gasilstvu naredil vse tečaje. V gasilstvu sem se zelo izpopolnjeval. Gasilci namreč že dolgo ne gasimo samo požarov, ampak posredujemo tudi v raznih drugih intervencijah in zaradi tega moramo tudi širiti svoje znanje in izurjenost na praktično vseh področjih, ki spadajo v sklop zaščite in reševanja. Poleg osnovnega in nadaljevalnega tečaja, ki je pogoj za pridobitev čina gasilec se udeležujemo tudi usposabljanj za specialnost nosilca dihalnih aparatov, gašenje notranjih požarov, gašenje požarov v naravi in še mnogo drugih specialnosti, ki se zahtevajo za našo operativno usposobljenost. Ti tečaji se izvajajo na Centru za izobraževanje in usposabljanje na Ig-u in v Sežani pod vodstvom
Vseh 56 let ste torej aktiven gasilec. Mladine se v PGD Zdenska vas ne manjka. Zato je zagotovo zaslužen tudi Jože Zrnec st.
Mladi člani PGD Zdenska vas na Držvnem gasilskem tekmovanju
strokovno usposobljenih in izkušenih inštruktorjev. Nekatere tečaje izvedemo tudi v organizaciji domače zveze, da so ti stroški izobraževanja manjši.
V PGD Zdenska vas imate tudi veliko mladih, nadobudnih gasilcev.
Ja, za podmladek smo kar vseskozi do-
bro skrbeli, tako da nam mladih ne manjka. Našemu društvu so se pridružili na podoben način, kot jaz. Hodili so nas gledat, kako smo se pripravljali na različna tekmovanja, bilo jim je všeč in pridružili so se nam. Mladi se tudi danes radi družijo, še posebej pestro in razigrano pa je, ko se izvajajo vaje pred raz-
ličnimi gasilskimi tekmovanji. So zelo pridni, delovni, tako da verjamem, da bodo še veliko dosegli.
Skozi službovanje ste zagotovo prejeli kar nekaj nagrad, priznanj, pohval. Letos pa ste prejel prav posebno pohvalo za dolgotrajno delo v gasilski organizaciji KIPEC GASILCA. Kaj pa vam pomeni to priznanje?
Jaz sem na to visoko priznanje res ponosen in sem bil zelo presenečen, ko sem izvedel, da ga bom dobil. Kajti morate vedeti, da se to priznanje podeljuje res zaslužnim posameznikom in sem čutil, da si ga nisem zaslužil.
Boste aktiven gasilec tudi še naprej?
Kolikor bom mogel, bom še deloval in seveda kolikor bo v moji moči. Tako sedaj zastopam veterane v Gasilski zvezi Dobrepolje, vključen pa sem tudi v Regijo II. pri Gasilski zvezi Slovenije. Vsekakor pa lahko obljubim, da bom postoril še kaj, kar bo v dobrobit gasilcev in dobrobit občanov.
Jožetu Zrnecu st. hvala za pogovor, ter še veliko let uspešnega delovanja v gasilstvu.
Na pomoč! ♦
Utrinki iz Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge
Lunder Nada
Članice Društva Podeželskih žena Dobrepolje Struge smo tudi v letošnjem letu zelo aktivne.
Na Tiho nedeljo smo organizirale sejem pri Sv. Antonu.
Aprila smo organizirale predavanje gospe Mete Vrhunc na temo Narava je v
stiski - zakaj je biološko dinamična metoda najboljša alternativa, ki se ga je udeležilo kar nekaj poslušalcev.
Marca smo si ogledale opero Don Pas-quale in komedijo Kolumbovo jajce v Teater komediji.
7. junija smo sodelovale na prireditvi Podeželje v mestu, ki se je odvijala na osrednji ljubljanski tržnici. Članice smo
se zelo potrudile in napekle veliko do-brepoljskih dobrot, od ajdovih štrukljev do dobrih potic, kruha iz kmečke peči in drobnega peciva. Nad izvrstnimi dobre-poljskimi jedmi so bili obiskovalci tržnice zelo navdušeni.
Ob tej priložnosti pa vabimo vse žene in dekleta, ki imate željo po druženju, da si vzamete čas in se nam pridružite.
Podeželje v mestu
18
Iz šole, iz društev
S pikapolonico na zeleno jaso je bil projekt o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije
Marija Žnidaršič
V našem vrtcu smo ob branju knjige Pikapolonica na prašni cesti spoznali ogromne količine odpadkov, onesnaženosti zraka, vode, umiranja cvetlic, dreves in nepravilno uporabo energije. Mala srca so bila zgrožena nad načinom življenja današnjih ljudi. V nas je zatlelo upanje po boljšem in lepšem življenju, zato smo pristopili k projektu s pomočjo Mateje Jamnik iz društva Jasa.
Obdelali smo teme energija, obnovljivi viri energije (sonce, toplota, zrak, voda, bioenergija) ter smeti okoli nas. Ogledali smo si ekološke otoke, začeli z ločenim zbiranjem odpadkov, ter odpadke ponovno uporabili za igro.
Otroci so spoznali pomembnost obnovljivih virov energije in prispevek posameznika za čisto in urejeno okolje za lepši jutri.
K sodelovanju smo pritegnili tudi starše, s prinašanjem odpadnega materiala, ter lokalno skupnost, ki je z navdušenjem sprejela projekt in občina je celo prispevala knjige za vse otroke vrtca in podružnice.
Na prireditvi ob občinskem prazniku so sodelovali otroci od enega do šest let. Otroci v starosti 4 — 6 let so si izmislili igrico o smeteh v gozdu. Medved v igrici si je v prst zadrl v pločevinko. Druge
živali so mu jo pomagale odstraniti in so sklenile, da je treba gozd počistiti. Spraševale so se, kdo bi jim pomagal in se spomnile, da so to otroci iz vrtca, ki znajo ločevati odpadke.
Nato so najmlajši otroci pobirali in ločevali smeti. Zborček vrtca je zapel pesmi o naravi, starejši otroci pa so dramatizirali zgodbo Vejak iz knjige Pikapolonica na prašni cesti. Na prireditvi je spregovoril župan občine in pisatelj, ter predsednik društva Jasa Anej Sam.
Projekt smo nadaljevali v pomladanskih mesecih. Pred dnevom zemlje smo skupaj s šolo postavili opozorilne table okoli šole in vrtca. Napisi se glasijo: Ne teptaj me, grmički, kjer živijo ptički, pusti me rasti, parki so zeleni žarki. Skupaj smo se pripravili na praznovanje dneva
zemlje. V vrtcu smo na dan zemlje v popoldanskem času povabili starše z otroki, ki so ustvarjali v delavnicah.
Odločili smo se, da obogatimo naš košček zemlje in tako posadili zeliščne rastline pred vhod in okrasne rastline okoli vrtca.
V delavnicah so starši pripravljali tudi zelenjavno — zeliščne namaze, sadne napitke in sadna nabodala.
Udeležba je bila številčna, vendar so se obiskovalci delili po delavnicah. Ob koncu so pripravili razstavo in nato še degustacijo pripravljenega. Zadovoljstvo je bilo vsestransko, še posebno, ker so nas snemali s televizije PIKA.
Za zdravo hrano smo se v vrtcu odločili zato, ker bomo eko projekt nadaljevali prav v tej smeri. Za zaključek šolskega leta smo sodelovali z radiem Zeleni val, ki nam je pripravil srečanje z zmajč-kom Ferdom, prav o zdravi prehrani in skupaj smo sestavili jedilnik za zdrav zajtrk. Tudi to srečanje je finančno podprla naša občina.
Otroci so bili navdušeni in podlaga za nadaljnje delo je obrodila sad. ♦
Mladinsko društvo Dobrepolje
Večer ob dobrotah
Sobotnega večera, natančneje 7.6. 2008, se je v prostorih Mladinskega centra Sion ali po domače v klubu odvijal povsem sladek dogodek. Bilo je veliko čokoladnega, sladkega, z orehi, mandeljni, ko-
Strokovna komisija je svojo vlogo vzela resno. :
kosom, figami in še z marsičem bogatega peciva. Vse to so seveda napekli veliki mojstri v peki peciv in svoje male skrivnosti pokazali širnemu občinstvu. Mi udeleženci in hkrati seveda tudi po-kuševalci smo bili navdušeni nad raznolikostjo peciva, ko smo se sprehajali med obloženimi mizami in preizkušali te sladkosti. Da si podal svojo sodbo, si zagotovo moral poizkusiti vsaj en košček od vsakega peciva in na koncu se je bilo prav težko odločiti in reči: »Ja, tale je pa res najboljši.« In tako smo morali narediti finale, saj so kar trije (od desetih) udeležencev dobili enako število glasov. Glasovanje občinstva smo morali še enkrat ponoviti in dobili smo končno zmagovalko po mnenju ljudstva — Nastjo
Pugelj in njene Pisane rezine (drugače imenovane tudi Višnjevo pecivo), seveda pa je laskavi naslov za najboljše pecivo podelila tudi naša »strokovna« komisija, ki je vsako pecivo natančno pregledala, ocenila njegov izgled in okus. Naslov za najboljše pecivo po strokovni komisiji je prejela Laura Sadar za njene Biskvitne rafaelote. Srečanje ob dobrotah smo zaključili s plesom in pogovorom o slaščicah. ♦
Nagrajeno pecivo strokovne komisije Laure Sadar.
Zgodovina šolstva
19
Razvoj šolstva v Dobrepolju
Ivan Grandovec
Nedeljske in ponavljalne šole v predmarčni dobi
V 311. členu Politične šolske ustave nemških šol iz leta 1805 je pisalo, da bi bilo koristno, da bit ob nedeljah imeli za tiste učence, ki so končali osnovno šolo ponavljalne šole, s pomočjo katerih bodo utrdili svoje znanje iz osnovne šole, se izpopolnili v nemščini in se seznanili s koristnimi kmetijskimi nasveti. Z odlokom študijske dvorne komisije iz leta 1816, so postale nedeljske ponavljalne šole obvezne za vso mladino od 12. do 15. leta. Torej je tedaj postala osnovnošolska obveznost takšna kot je še danes. Poučevali naj bi učitelji in duhovniki ob nedeljah in praznikih pred popoldanskim bogoslužjem. Število ponavljalnih šol se je kmalu približalo številu rednih šol. Učencem naj bi na račun šolskega zaklada občasno kupili kakšno poučno knjigo, da bi povečali njihovo zanimanje.
Ker so obstajale nedeljske šole v krščanskem nauku za vse, ki so se učili najrazličnejših obrti, jih običajno ni bilo težko uvesti, marveč so k verouku dodali še ostale vsebine, ki jih je zahtevala študijska dvorna pisarna. Ob tem so naleteli na množico mladih, ki nikoli niso stopili v redno osnovno šolo. Nedeljska šola naj bi po mnenju ljubljanskega guber-nerja nudila tudi tem mladim osnove izobrazbe. Če je bilo dovolj učiteljev (župnik, kaplan, učitelj — organist in morda še kakšen občinski odličnik, ki je znal brati in pisati) so učence razdelili v več skupin glede na predznanje. Te šole imenujemo nedeljske ponavljalne šole in so bile v krajih kjer so obstajale že osnovne šole.
Anton Martin Slomšek želi izobraževati Slovensko prebivalstvo
Mnogi duhovniki pa so »na svojo pest« ustanavljali v krajih, kjer še ni zaživela nemška osnovna šola nedeljsko šolo. Tu so duhovniki zbirali okoli sebe otroke ter jih učili brati, pisati ter računati vse v slovenskem jeziku. Učenci so se naučili vsaj
brati, mnogi pa tudi pisati in računati. Običajno so se učili kar v kakšni župnijski sobi ali pa celo v cerkvi. To pa je bilo deželni vladi všeč, saj ni bilo potrebno še nedeljo skrbeti za vzdrževanje učil-
nice. Duhovniki niso za to delo zahtevali plačila, temveč le slovenske knjige, ki bi jih razdelili učencem. Iz potrebe teh nedeljskih šol, je 1852 leta nastala tudi Mohorjeva družba, ki je poskrbela, da so vsako leto izšle knjige primerne za učenje in branje. Te nedeljske šole, ki so jih vodili duhovniki niso bile namenjene utrjevanju in nadgradnji učne snovi, temveč osnovnemu seznanjanju mladih z opismenjevanjem. Zaradi tega so župnije pogosto prihajale v spore z oblastmi, ker so želele, da se tudi v tej šoli daje poudarek nemščini. Škof Anton Martin Slomšek je napisal dokaj dober priročnik: Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Učenci so v nedeljo dopoldne odšli k maši, s seboj so vzeli kos kruha ali krh-lje in po maši so imeli z duhovnikom nedeljsko šolo. Če je znal tudi organist priskočiti duhovniku na pomoč je bilo to čudovito, saj so bile običajno skupine številčne. Po popoldanskem nedeljskem bogoslužju so odšli domov. Ker je bila revščina na podeželju velika, je bilo zelo pomembno, da so učenci dobili zastonj priročnik za učenje. Po letu 1823, je bil nedeljski šoli uradno priznan slovenski značaj. Slomšek je dejal, da se je zaradi nedeljskih šol obudila na kmetih narodna zavest. Leta 1822 tudi menja, da imajo nekateri mlajši duhovniki zadnjih deset let v nedeljski šoli petdeset, sto in celo do sto petdeset učencev, ki jih uče brati, pisati in peti. ♦
Priročnik za nedeljske šole Antona Martina Slomška, Blashe ino Neshiza v nedelski sholi.
2008
IQ 57 iz Ponikev
ROCK'N'KAMNOLOM v Predstrugah
Številno občinstvo se je kljub slabemu vremenu zbralo na prvem uspešnem koncertu
Tekst in foto: Olivier Grandovec_
Razen koncerta, ki ga je pod geslom Farmer Rock organizirala mlada skupina IQ 57 iz Ponikev (sodelovala je tudi tokrat), rock glasba že dolgo ni imela pravega
mesta v glasbenem življenju našega kraja.
Rock'n'kamnolom je nastal po izvirni zamisli Mitje Laharnarja iz skupine Rock Inženirji v sodelovanju z Ano Vidmar, kolektivom gostilne Krajček, ki je poskrbel za hrano in pijačo, ter izvrstno ekipo iz Grosuplja, zadolženo za zvok in osvetlitev.
Lahko bi pričakovali enega od dogodkov, ki jih organiziramo zgolj zato, da bi se pohvalili, da se tudi pri nas nekaj dogaja, vendar je bil koncert vse več kot to. Prijetno smo bili presenečeni nad kvali-
tetnim programom, ki so ga pripravili organizatorji, ter nad iskrenimi nastopi vseh sodelujočih skupin, ki so bili glede na njihove izkušnje in znanje več kot dobri.
IQ 57 (pevka B. Puntar, kitarista M. Kastelic in A. Mehle, basist L. Škulj, bobnar B. Škulj) so nastopili prvi. Kljub manjši tremi — to je bil namreč šele drugi nastop skupine, ki je skupaj dve leti — lahko brez dvoma pohvalimo njihove priredbe komadov Tinkare Kovač, skupin Garbage in Power Dancers ter drugih.
Rock Inženirji iz Dobrepolja (pevec in kitarist J. Lenarčič, solo kitarist M. Čr-talič, basist M. Laharnar, bobnar D. Fink) so skupaj le eno leto in njihova trema pred prvim nastopom v živo je bila verjetno še hujša.
Tudi oni so zaigrali vrsto priredb in
prepričali občinstvo. Fantje nedvomno veliko obetajo, še posebej, če se bodo še naprej tako potili v prostorih za vaje, ki jim jih je dala na razpolago občina (hvala Pavlinu!).
Sledil je nastop skupine Hanibal iz Grosuplja (kitarist A. Likovič, basist G. Lužar, bobnar M. Rački), ki je na čelu s poskočnim in komunikativnim pevcem Romanom Mehletom zaigrala nekaj dobrih soft punk rock komadov.
Zame in za večino prisotnih je bil vrhunec večera povratek legendarne skupine Koma 750 (pevec T. Zabukovec, kitarista M. Ahačevčič in R. Peterlin, basist D. Strnad, bobnar T. Hočevar), ki je po sedmih letih začutila željo ponovno stopiti na oder, da bi nas nasmejala, da bi z nami prepevala in plesala v svojem neponovljivem slogu.
Osebje z nekaterimi člani nastopajočih skupin
junij 2008
Prireditve
21
Hanibal iz Grosuplja
Kljub vsemu nam je žal, da z njimi ni bilo nekdanjega kitarista Garfielda (alias Tone Grm), ki se je že pred nekaj leti odločil za povsem drugačno pot... daleč od rock'n'rolla.
Čeprav se je ta (pre)dolga odsotnost nekajkrat čutila v njihovem igranju, jim tega ne zamerimo, saj se starim mačkom, ki so nam za vedno ostali v spominu s svojimi nepozabnimi turnejami in koncerti s konca 90-ih let, danes prav gotovo ni več potrebno dokazovati.
Torej, fantje, kdaj bo naslednji koncert? Vaši stari oboževalci so še vedno z vami in na koncertu ste brez dvoma dobili veliko novih!
The Closhers, punk'n'roll skupina iz Grosuplja, ki je nastala pred osemnajstimi leti, je lepo zaključila večer s svojimi skladbami, s starimi ju-
goslovanskimi rock komadi in drugimi priredbami v izvedbi pevca Renata Bedeneta, ki je z energičnim nastopom in dobro voljo ustregel občinstvu.
Večer, ki je minil v prijetnem vzdušju, brez večjih zapletov (razen nekaj ploh in manjših težav z elektriko, ki so za nekaj trenutkov prekinile koncert), brez pretepov in posredovanja policije, je navdušil občinstvo vseh starosti.
Drugače od brezbarvne glasbe, ki jo za množico (ki ji je na žalost vedno bolj vseeno, kaj posluša) vrtijo mediji, je vedno živa rock glasba 7. julija zvečer zamajala množico.
Upajmo, da se bo koncert ponovil leta 2009 in da bo ravno tako ali pa še bolj uspešen. ♦
ROCK KAMNOLOM 2008
07. 06. 2008 se je v »Starem kamnolomu« v Predstrugah odvijal koncert petih rockovskih skupin iz Dobrepolja in Grosuplja.
Ko smo se pred dobrim letom Miha, Mitja, Danilo, Gusti in Janez odločili, da bi naše občasno druženje popestrili z muziciranjem rockovske glasbe, ni nihče pomislil, da se bo v Dobrepolju na našo pobudo odvil zanimiv in zabaven dogodek. Ideja, da bi se malo predstavili prijateljem, pa je prerasla v pravi rockovski koncert, na katerem smo se obiskovalcem predstavili kot Rock Inženirji v zasedbi Miha - solo kitara, Mitja - bas kitara, Danilo - bobni in Janez - vokal in ritem kitara.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas pri dogodku podprli:
•	našim prijateljem iz Grosuplja (Miha, Martin, Perči, Grega, Andrej, skupina Hanibal in The Closhers), ki so poskrbeli za kvaliteten zvok in svetlobne efekte,
•	Ani Vidmar in Gostilni Krajček, ki je poskrbela za pogostitev in legalizacijo prireditve,
•	vsem nastopajočim skupinam (IQ57 — Dobrepolje, Hanibal — Grosuplje, Koma 750 — Dobrepolje, The Closhers — Grosuplje) za pomoč pri organizaciji in odlične nastope.
Posebej se zahvaljujemo županu g. Janezu Pavlinu, ki se je zavzel, da skupaj s fanti iz Kome 750 lahko vadimo v Jakličevem domu. Prepričani smo, da dogodka ne bi bilo, če ne bi dobili prostorov za vadbo v Jakličevem domu.
Našo dejavnost želimo nadaljevati. Želimo si tudi, da bi se takšen ali podoben dogodek zgodil vsaj enkrat na leto z nastopom nepoznanih skupin iz naše občine.
Ker je poleg denarja za nabavo opreme največji problem dobiti prostor za vaje, pozivamo tudi občinske svetnike in kulturnike, da ob tem, ko se urejajo razmere v Jakličevem domu, skušate omogočiti tudi tovrstno kulturno dejavnost, ki prav tako kot vse druge pripomore k ustvarjalnosti mladine in prepoznavnosti našega kraja.
Nenazadnje je bil Jakličev dom zgrajen predvsem za kulturno dejavnost prebivalcev naše občine, mar ne?
Rock Inženirii
The Closhers iz Grosuplja
22
Turistično okno
Z motorjem obiskala Sirijo in Jordanijo
Sirska arabska republika ali Sirija in Hašemitska kraljevina Jordanija ali Jordanija sta državi na Bližnjem vzhodu. Za prvomajske praznike sta se tja za 25 dni odpravila domačina iz Kompolj, Ana Krajnc in Gregor Klinc s še dvema prijateljema.
Mojca Pugelj
Kaj je bilo vse potrebno storiti pred samim odhodom?
Vse je potekalo zelo hitro. Pripraviti je bilo potrebno motor, različne dokumente, kot so Karnet (carinski dokument, ki se še zahteva v določenih državah Afrike, Azije, Južne Amerike kot tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji za začasni uvoz cestnih motornih vozil brez plačila carinskih dajatev), vize, kupiti letalski karti za punci, ki sta se morali predčasno vrniti v Slovenijo... skratka, celotne priprave zavzamejo kar dober mesec.
Kje vse vas je vodila pot?
Na pot smo se podali 1. maja iz Kompolj, peljali smo se čez Hrvaško, Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo. Do samega cilja, Jordanije, smo tako prevozili dobrih 4 tisoč kilometrov.
Ste imeli na poti kakšne težave, npr. z motorji?
(Smeh). Jaz sem imel težave takoj na začetku, ko smo se peljali mimo Bruhanje vasi. Motorju je kar začelo zmanjkovati moči. No, trajalo je kar nekaj časa, preden sem ugotovil, kaj je narobe. Problem pa je bil samo ta, da akumulator ni bil dobro priklopljen. Smo se pa vsaj nasmejali... Drugače pa smo imeli samo kakšne manjše, hitro rešljive težave. Ze-
Na obali Mrtvega morja
lo zabavno pa je tudi bilo, ko so nas v Turčiji ustavili policisti. Ker jim nismo hoteli dati denarja za v njihov lasten žep, so nam napisali kazen. Vendar so nanjo napisali moj ime in priimek, naslov, namesto Slovenije pa so napisali Slovaška. Papir s kaznijo sva tako z Ano vzela za spomin, saj me na Slovaškem ne bodo našli... (smeh)
Vaš prvi cilj je bila Sirija. Kaj ste si tam ogledali?
Ja, v Siriji smo si ogledali reko Evfrat, vstopili smo v Mezopotamijo in si ogledali Palmiro — prebivališče Asircev, tam je bila tudi prva visoka civilizacija v zgodovini. Ogledali smo si ostanke ceste, stebrov, teater, Agoro, Belshemenov tempelj, glavno avenijo, kip boginje Atene, parlament, Baalov tempelj, muzej in druge zanimivosti. Ogledali pa smo si tudi Damask, glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Se vam je kakšen utrinek iz Sirije še posebej vtisnil v spomin?
Ja, predvsem prijazni in pošteni ljudje. Lahko povem en primer. Parkirali smo ob cesti in šli na kosilo. Velikokrat smo pustili čelade in opremo kar na motorju, prav tako tudi ključe v ključavnici, pa se ni nič zgodilo. Sicer so potem vse tipke na motorju premaknjene, ker jih zanima, kako motor deluje, samo vzame pa nihče nič ne.
Kaj pa Jordanija? Kaj ste si tam ogledali?
Jordanija skriva toliko raznolikosti, razgibanosti in naravnih lepot, da se je preprosto ne moreš naveličati. Je sicer že bolj civilizirana država, ljudje so tudi zelo prijazni, ampak se že čuti, da imajo dokaj razvit turizem. Ogledali smo si mesto Petra, ki je v rdeče skale izdolbeno in več kot 2.500 let staro mesto - eno izmed čudes sveta, puščavo Wadi Rum, Mrtvo morje...
Ste v Mrtvem morju kaj plavali? Pravijo, da je tako slano, da je plavanje kar onemogočeno.
Ja, dejansko ni mogoče plavati. Edina opcija je hrbtno, samo moraš kar precej z rokami mahat, da se kam premakneš. (Smeh)
Kaj pa hrana?
Hrana je dobra, cene pa se gibljejo od 25 centov do 2 evrov. Jedli smo na ulici, kjer imajo na voljo kebab na tisoč in en način — v vsakemu mestu je drugače, imajo na njihov način pripravljene sojine polpete (pravijo jim Falafel). Poizkusili smo tudi sladoled, ki so ga nam sicer odsvetovali, pa ni bilo nič narobe.
Še eno vprašanje za zaključek interv-juja...Kakšen pa je splošen vtis iz potovanja? Bosta šla oz. bi šla še enkrat v obe državi?
Bilo je super, če bo možnost, bomo šli zagotovo še. Mogoče že naslednje leto, ko se bomo odpravili (če bo vse po sreči) v Tunizijo, čez Libijo in Egipt, s trajektom do Jordanije, potem v Sirijo, Turčijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in nazaj proti domu.
Želim vama še veliko srečno prevoženih kilometrov in čim več razburljivih raziskovanj oddaljenih delov sveta. ♦
!
/ Jljjtil Jf
ÂTTANFBI [ÏRÂQl ^

t
Še 50 km do Iraka
Obiskali smo Eurokidscamp
v avstrijskem kampu NationalparkCampLobau
V času od 20.-25. maja 2008 smo se predstavniki »EKOŠOLE - kot način življenja« udeležili srečanja EuroKidsCamp v kampu NationalparkCampLobau pri Dunaju v Avstriji. Poleg slovenske odprave šestih otrok in dveh učiteljic so se srečanja udeležili tudi predstavniki iz sedmih drugih držav, in sicer iz Nemčije, Madžarske, Turčije, Ukrajine, Latvije, Češke in Bolgarije.
Barbara Kregar, OŠ Dobrepolje Ekokoordinatorica: Dušica Hočevar_
EuroKidsCamp je namenjen otrokom med desetim in štirinajstim letom starosti in je le eden izmed petih programov »pod zvezdami«, ki jih vsako leto izvajajo v Avstriji v okviru okoljevarstvenega izobraževanja za mlade, odvija pa se na enem izmed zadnjih ekološko neoporečnih območij v Evropi. Nacionalni park in kamp NationalparkCampLobau je ustanovilo mesto Dunaj s tesnim sodelovanjem dunajskega resorja za gozdarstvo, raznolike programe pa po t. i. holistič-nem oziroma celovitem pristopu izvajajo dodatno usposobljeni učitelji, ki želijo otrokom posredovati ne le znanje, temveč tudi vrednote, samozavedanje in jim vzbuditi radovednost.
V popoldanskih urah smo prispeli na Dunaj in kar kmalu postavili šotore. Zal nas je ujela ploha, ki kar ni in ni hotela pojenjati. Kljub temu smo preživeli prijeten spoznavni večer, ki so ga zaradi nepredvidljivega vremena organizirali kar v šotoru. S kratkimi skeči in pesmijo so se po večerji drug za drugim predstavili otroci in njihovi učitelji, program pa je povezoval vedno nasmejani direktor Gerhard Hofer. Skupaj z njim se je nam
priskočile tudi njihove učiteljice in učitelji. Prav tako so v angleškem jeziku potekale vse delavnice in učiteljski sestanki. Med najbolj zanimive delavnice lahko uvrstimo Splash! (Pljusk! — izdelava lastnega fotostripa, ki smo ga posneli v naravi in kasneje skupaj s tehnikom Gunterjem tudi tehnično obdelali, otroci pa so ob tem delo združili z užitkom in začofotali v bazenu ob Donavi), Express yourself! (Izrazi se! — izražanje močnih čustev), Bat Dance (otroci so se v večernih urah naučili plesati znameniti t.i. Netopirjev ples iz opere Die Fleder-maus avstrijskega skladatelja Johanna Straussa II.), Green Tour (Zeleni izlet -orientacijski izlet v naravo) in Rainbow Meeting (Mavrično srečanje — edina delavnica, ki smo jo vodili učitelji sami; otroci so na podlagi asociacij in podo-življanja minulih izkušenj v kampu izrisali razglednice).
Sobotno dopoldne smo preživeli v mestu Dunaj. Do prve avtobusne postaje sta nas ločila dva kilometra hoje, avtobus pa nas je nato zapeljal do prve U-Bahn postaje, od koder smo se odpravili na kratek oddih v Prater — najstarejše zabaviščno središče v Evropi. Otroci so si z veličastnega Praterskega kolesa (Rie-
predstavilo tudi osebje, ki je ves teden skrbelo za naše dobro počutje in prijetno bivanje, in vodilni delavci kampa — med drugim tudi gospa Ulrike Pleyer, upraviteljica kampa. Kmalu zatem smo se utrujeni odpravili na zaslužen počitek.
V sredo naslednjega jutra smo se učitelji takoj po zajtrku udeležili našega prvega sestanka, na katerem nam je gospa Ulrike predstavila dnevni program. Okoli devete ure zjutraj so se pričele prve delavnice. Otroke smo razdelili v mešane skupine, ki so izmenično sodelovale v treh različnih delavnicah (t. i. workshops), učitelji pa smo se udeležili konference z gospodom Gerhardom, ki nam je podrobneje predstavil delovanje kampa in holistično pedagoško metodo. Po kosilu je sledil počitek, zatem pa so se nadaljevale delavnice, ki so neprekinjeno potekale do večerje in se kasneje nadaljevale vse do enajste ure zvečer, ko so učenci dobili priložnost za druženje ob tabornem ognju.
Četrtkov in petkov dan sta minila podobno, z jutranjimi in večernimi sestanki učiteljev ter z novimi delavnicami in vedno novimi izzivi za otroke. Otroci so se med seboj sporazumevali v angleškem jeziku, včasih pa so jim na pomoč
senrad) lahko ogledali Dunaj tudi iz druge perspektive. Pot smo na priporočilo gostiteljice nadaljevali po Karlsplatzu, kjer smo si privoščili odlične dunajske Sacher tortice, potem pa smo se morali odpraviti nazaj proti kampu. Popoldne so nas namreč že čakale še zadnje delavnice.
Kamp smo v nedeljo zjutraj po izdatnem zajtrku zapustili polni prijetnih vtisov. Tako otroci kot tudi učitelji smo sklenili mnogo novih poznanstev in tako eni kot drugi smo se v Slovenijo vrnili bogatejši za izredno mednarodno izkušnjo, inovativne delavnice pa so razkrile nove načine izobraževanja mladih, ki nam bodo zagotovo v pomoč pri nadaljnjem delu tako na ekološkem področju kot tudi na področju pedagogike in sociologije, predvsem pa v šolskih klopeh. ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
2e od nekdaj pravijo, da je mesec maj mesec ljubezni. Zato smo 25. maja povabili na srečanje naše starostnike in bo-lehne. Skoraj polovica od stotih povabljenih se je vabilu z veseljem odzvala. Pa mislite, da so res izgledali kot starostniki? Njihovi pogledi, nasmejani obrazi in sproščen klepet jim je odvzel kar nekaj let. Pozdravi in stiski rok so potrjevali, da so bili res veseli tega snidenja.
Prišli so tudi poverjeniki, tajnica Meta in podpredsednik Stane.
Za popestritev smo v goste povabili
»Pomašne pevce«. Zapeli so, da je v dvorani kar odmevalo. Sledila je pogostitev, pogovor je stekel, tudi pesmi ni manjkalo. Nič čudnega, da so mnogi ostali kar do večera.
Ko so se naši »mladostniki« poslavljali, niso skrivali zadovoljstva. Mi smo jim obljubili, da jih konec leta obišče Miklavž, drugo leto meseca maja pa se zopet snidemo.
❖❖❖
Izlet na Svete Višarje je za nami. Vreme je bilo ugodno, ne prevroče in ne pre-
mrzlo. Vožnja z gondolo nam je omogočila lep razgled po vršacih in dolinah. Na Višarjah smo se udeležili svete maše. Hkrati so maševali štirje duhovniki, vsak v svojem jeziku. V slovenskem, italijanskem, nemškem in hrvaškem. Nakupili smo spominke in se vrnili v dolino.
V Radovljici smo si gledali muzej lec-tarstva. Sledilo je kosilo v gostilni Pod kozolcem. Voznika Štefan in Polde sta nas
v večernih urah varno pripeljala domov. ❖❖❖
Naslednji izlet bo 12. julija. Gremo na Koroško. Splavarili bomo po reki Dravi z Dravskimi flosarji. O podrobnostih izleta vas bo obvestil vaš poverjenik. Vabljeni!
Člani iz Strug in Podpeči se prijavite na tel. 7807 616 (Metka Tegelj) ali 7807 380 (Fani Kralj). ♦
Višarje - notranjost cerkve krasijo freske Toneta Kralja
Vračanje v dolino - čudovit pogled na ozadje
k V
Za dobro voljo je poskrbel Mirko
Fani in Tone v resni debati JI E^Jliil
Za pijačo je poskrbela Metka pri Belopeških jezerih
Ata Rus in ata Horvat. Le kaj načrtujeta?
IZLET NA VIŠARJE
Na Višarje smo se podali, vsak je svoj namen imel, mnogi radi bi odpustke, drugi rad bi v družbi pel.
Cerkev je zares visoko, z gondolo smo se peljali in naneslo je tako, da smo še prijatelje spoznali.
Vseskozi smo imeli sonce, človek to mora doživet, v travi nizki prav na vrhu, pozdravljal je planinski cvet.
Družba, pesem in beseda, je včasih vse, kar potrebuješ, da problem se lažje reši, ko obupan omahuješ.
Marija Mohorič
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Psiha naj globlje zadiha
Psihologija je veda, ki proučuje psiho. Kaj je psiha?
Franc, 59 let: psiha je nekaj, o čemer se govori le takrat, ko iztiri. Tisti z iztirjeno psiho se vedejo tako, da so moteči za okolico in ker so pač v manjšini, se okolica odloči, da so psihopati.
Meta, 40 let: dobra psiha je moja možganska kondicija, ki mi omogoča, da ne znorim, ko perem moževo perilo, posodo in hodim še v službo.
Vasja, 9 let: psiha je to, da lahko štejem do sto in da ko bom velik, bom lahko preštel milijon evrov, ki jih bom zaslužil, če bom priden v šoli.
Vera, 89 let: psiha je to, da vem, da sem sedaj stara 41 let in da ste mi vi, ki me to sprašujete, pravkar ukradli denarnico s sto dinarji vred!
Arryundihar Helekar, voditelj vzhodne verske sekte: psiha je nauk našega boga, s pomočjo katerega po enotnem vzorcu in na enostaven način odvezujemo gordijske vozle, ki zavozlujejo naš življenjski vsakdan.
Kapetan Škoro, pešadija: psiha ti je spremnost vojnika moje čete, da može usporedbom marksističnog obrazovanja i tromesečne obuke obavljati sve borbene zadatke.
Marič (mnenje zraslo na njegovem zelniku): psiha je prelivanje številnih čutnih impulzov, ki se porajajo v naši globini kot odraz naše mentalne zrelosti. Mentalna zrelost in naš psihični odziv sta odvisna od razvoja možganovine, izkušenj, ki smo jih dobili kot odgovor okolice na naš odziv v preteklosti in od stopnje občutka ogroženosti s strani naše okolice.
Kdo od teh ima prav? Nobeden. Franc ne, zato ker psiha niso le normativi za način življenja, Meta ne zato, ker definicijo projicira zgolj na svojo stresno izgorelost, babica ne zato, ker je sklerozna, Vasja ne zato, ker je povedal samo tisto, kar so mu vcepili prepotentni starši, Helekar ne zato, ker je vera vera, psiha je pa psiha, Ško-ro ne zato, ker se psiha lahko spreminja, marksizem pa se po mojih izkušnjah zabija v glavo »milom ili silom«, Marič pa ne zato, ker nam nič ne pomaga definicija, ki jo razume le on sam ali pa še to ne. Zato vam bom danes povedal nekaj o
psihi jaz, knjižničar iz hotela Luna. To je hotel s petimi zvezdicami, ki jih vidiš, če te udarim s knjigo po glavi in te ponoči nosi luna. Drugače sem pa po izobrazbi tudi prevajalec angleščine in elektrike, skladatelj učbeniškega sklada in poslanec, saj me učenci radi pošiljajo, da se grem solit in ne vem kam še vse.
Vso analizo sem skoval iz treh knjig, ki predstavljajo najpomembnejši del med zgodnjim in poznim postmodernizmom. Naša psiha je ocean, bolj ali manj raziskan od površine do temačnih globin. Razburkana površina je naš vsakdan, pisan in prežet z dogodki našega urnika. Globina so vtisi, ki se jih bolj ali manj zavedamo. Najgloblji predeli naše psihe so neznanka, ki jo lahko primerjamo z neraziskanimi globinami mogočnih oceanov. Pa bodimo praktični in primerjavo strnimo na nekaj življenjskih situacij:
1. žena naroči Lojzetu, naj gre v trgo-
Gooooool! Na prvi pogled bi človek rekel: ah, ta mladina! A če smo pozorni, vidimo, da mladenič ne gleda zgolj nogometne tekme, ampak zraven dela tudi dihalne vaje in vaje za zgornje okončine. Bravo, tako je prav. Tudi če sedimo, smo lahko aktivni.
vino po žemlje in WC papir. Mož kot ponavadi vzame psa, gre v trgovino, zagrabi robo, plača, potem se pa usede na terasi bifeja, psa priveže k mizi in naroči pivo. Kmalu se mu pridružijo prijatelji in pivo na pivo da pet piv. Čez eno uro ga pokliče besna žena. Lojze avtomatsko prime pasjo vrvico in reče: »Pejd, Rex, greva«. In Rex ga odpelje varno domov. Lojze doma pove ženi, da je bila v trgovini gneča, potem pa je malo peljal še psa na sprehod. Kam bi projicirali dogodek? Ženino komando lahko primerjamo z vsakdanjim vetričem nad oceanom Lojzetove psihe. Ravno toliko, da ga je vzdramil in vzpodbudil. Trgovina in bife so rahli valovi, katerih vpliv komaj kaj pomeni proti mogočni sferi oceana. Pot v trgovino je torej dogajanje čisto na površju psihe.
2.	Nekega dne pa žena spet naroči Lojzetu isto stvar, Lojze spet gre z Rexom, a tisti dan se konča drugače. Na poti domov Lojzeta napadejo nepridipravi, mu ukradejo mobitel in obrcajo najboljšega prijatelja Rexa. Ves žalosten pride domov, kjer ga nadere še žena in mu drži pridigo o lenobi in alkoholu. Lojze je šokiran in potrt. Zamisli se nad svojim početjem, življenjem in odnosom do družine. To lahko primerjamo z orkanom nad oceanom, ki lahko premeša morsko površino in pomeni za oceansko dogajanje že nekaj več kot vsakdanji valovi. A še vedno bolj malo vpliva na globlje dele oceana, prav tako kot ta dogodek na globino Loj-zetove psihe.
3.	Lojze zabrede v službi. Nezdravo življenje mu povzroča slabo počutje, zato pride hitro v konflikt s sodelavci. Rešitev išče v bolniški, a končno rešitev najde šef, ki ga vrže iz službe. Posledično se spremeni življenje, Lojze je pod stresom, prežet s tesnobo in depresijo. Vzame tableto za živce, se za nekaj ur pomiri, a situacija je kmalu ista, pa spet tableta in tako naprej. No, pozor, bralci. To pa že nekaj pomeni: konflikt v službi lahko primerjamo s pomorsko nesrečo avstrijskega tankerja, ki se potopi sredi oceana in iz njega izteče 80.000 ton avstrijske nafte. Ne-kajkilometrski madež ne uniči samo površine, ampak hudo škoduje tudi globljim delom pod madežem, predvsem rastlinskemu in živalskemu svetu pod morsko gladino. Posledice pa imajo poleg globinske tudi dokaj veliko časovno dimenzijo. Tako v globino nastala življenjska rana seže tudi v Lojzetovo psihično sfero, seveda tudi ne za kratek čas. Kaj pa pomeni tableta? Tableta za živce se lahko primerja z vohunsko sovjetsko podmornico, ki navidezno neopazno prodira proti globinam oceana in pripravlja njegov sovražni prevzem. Prav to počnejo tudi tablete
za živce; sovražni prevzem naše psihe. Hočejo, da ignoriramo probleme v naši globini in smo skoncentrirani le na naše površno dogajanje. Kot da bi nad oceanom tudi ob nesrečah in neurjih zaslepljeni videli samo sonce, rahli veter, čudovite valove, ladjice in nasmejane surfarje. In ko tableta popusti, spet vidimo nevihto, seveda takoj vzamemo naslednjo tableto in kmalu se namesto neurja prikaže sonce, ladjice in podobno. A dolgoročni učinek? Primerjamo ga lahko s propadom bogataša, ki spozna lepo mladenko. Ta ga na začetku vedno znova zapeljuje v svet strasti in mu daje občutek pomladitve, dokler mu na koncu ne spelje ne samo bogastva, ampak tudi zdravje.
4. Za konec pa najhujše. Lojze obupa, saj ga od črnogledosti zadnje čase ne odvrneta več ne alkohol in ne tablete. Poišče vrv in si vzame življenje. Obešenega mrtvega Lojzeta najde devetletna hčerka, ko pride iz šole. Od strašanskega šoka ob prizoru niti ne pisne, ampak se samo se-sede s torbo na hrbtu in šele čez nekaj minut oddrvi do sosede, da pokličeta pomoč. Lojzetove psihe ni več, Lojze je umrl. Njegova duša je izginila v neznano, neskončna sfera oceana je obnemela in to lahko primerjamo z nenadnim zastojem vsega oceanskega dogajanja, gibanja in življenja. A zastoj dogajanja Lojzetovega psihičnega oceana je sprožil potres na dnu psihičnega oceana njegove hčerke. Prišlo je do tektonskega premika, ki je povzročil cunami najhujše vrste. Kot cu-nami pretrese cel ocean, tako pretrese hud življenjski dogodek celo psiho. Ta sprememba pa je vedno dolgotrajna ali celo trajna. Cunami prihrumi vedno do površja, kjer naredi pravo razdejanje. Prej čudoviti prizori se spremenijo v katastrofo. In to katastrofo vidi in doživlja hčerka, ki zaradi dogodka v vsakdanjosti vidi le še mračne podobe in strašljive prizore; nič več sončka, nič več ladjic, nič več veselih ljudi. Za koliko časa? Morda za celo življenje...
Kaj pa je naša zavest oziroma zavedanje? To je sprotna ocena dojemanja okolice in samega sebe. Če zavest želimo spet ponazoriti na nivoju mogočnega morja, lahko rečemo, da je zavest zaznavanje, ki ga občutimo kot kopalec v morju. Ko imamo glavo zunaj, vidimo lepo ali manj lepo dogajanje na površini morja: bodisi sonček, ladjice, kopalce, bodisi dež, umazano gladino in nevarne valove; odvisno pač od našega življenjskega okolja, ki nas obdaja. Kdor ima glavo skoraj ves čas zunaj, je ekstrovertirana osebnost, ki zelo redko intenzivno pogleda v svoj notranji psihološki svet. Če pa potopimo glavo v
vodo, vidimo ribice, vetrnice, korale in drugo bogato rastlinsko in živalsko sožitje. To sožitje je lahko prijetno, lahko pa lahko naletimo na grozljive prizore krvoločnosti. Tudi pogled v svojo notranjost, v svojo psiho je lahko torej bolj ali manj lep. Odvisno od projekcije, ki se v globino širi iz zunanjosti in od vplivov iz naše globine, ki so neznanka in pošiljajo še ne-preučene vplive proti površju. Kdor ima glavo skoraj ves čas pod vodo, je introvertirana osebnost, ki zelo redko intenzivno gleda na zunanji svet, ki ga obdaja. Zato okolica introvertirane ljudi težko razume, tistih pa, ki imajo glavo ves čas globoko pod vodo in živijo popolnoma v svojem notranjem svetu, pa sploh ne razume.
Za konec pa še nekaj človeških psiholoških momentov, razloženih z 'oceansko aplikativno psihologijo'. Poglejmo tri primere, kjer bomo zavest in psihološko doživljanje oseb razložili s projekcijo na morsko dogajanje.
Krepko pijan moški razgraja na gasilski veselici in vznemirja obiskovalce, ki se želijo prijetno zabavati — ta oseba doživlja svoj psihični »jaz« kot nekdo, ki s pomočjo vina brede pod morsko gladino in neznansko uživa v tem, da ščipa nič hudega sluteče plavalce in prevrača gumijaste čolne, polne otrok in mladine.
Ženska, ki se zdravi pri psihiatru zaradi hude duševne motnje, pride v službo in reče, da so jo zasledovali marsovci - ta oseba doživlja svoj psihični »jaz« kot nekdo, ki se je po več urah potapljanja dvignila na površje in sproščenim kopalcem povedala, da so pod vodo sovjetske podmornice, ki vohunijo in pripravljajo okupacijo. Kopalci jo zaničujejo in družno potunkajo nazaj pod vodo, češ da naj gre tja, od koder je prišla, njih pa naj pusti pri miru.
Mladostnik, ki živi v normalnem svetu pod bremenom občutka, da mu okolica kljub njegovemu trudu ne posveča niti malo pozornosti, ali ga celo odriva v ozadje, nekega dne vzame puško in gre na strelski pohod, kjer pobija vse okrog sebe — ta oseba doživlja svoj psihični »jaz«
kot nekdo, ki želi med plavalci in kopalci vzbuditi pozornost ali vsaj enakovrednost. Vsakič, ko ga kopalci ignorirajo ali zavrnejo, se potopi globoko pod morsko gladino, kjer na nekem skritem mestu, pod morsko skalo izdeluje bombo. Ko leto izdela, jo prinese na površje in sproži, ne glede na to, koga od plavalcev bo ubil in ne glede na to, da bo tudi sam žrtev. Glavno da bo vzbudil čim večjo mero pozornosti.
Še in še je takih primerov v našem življenju. Naša zavest nad morsko gladino v sodobnem svetu zaznava čedalje več kopalcev, plavalcev, čolnov, ladij, dežja, sonca, vetra, kemikalij, toplote, mraza in ne vem česa vse. Več vplivov, več motenj. Tako nam odvrnejo pozornost, da pozabimo, da obstaja nek globok, verjetno čudovit svet v naši notranjosti. Tako nam odvrnejo pozornost, da v ta notranji svet nasploh pozabimo pogledati, kaj šele pristno podoživljati vsake toliko časa. A tudi to je še kako potrebno. Psiha se dandanes duši, globine oceanov se čedalje bolj pokrivajo z neprebojno nevidno ploščo in če bo ta plošča v nekem trenutku našemu zavedanju zaprla pot v notranjost, bo človeštvo začelo propadati hitreje kot kdajkoli doslej. Zadiha naj torej naša psiha. Preden se prepustimo prenagljenim odzivom na dražeče površinske vplive naše zunanjosti, poglejmo v svojo globino in svoj odgovor prilagodimo tudi tem impulzom. Kmalu bomo spoznali, da bodo odgovori na tak način strpni, človeški in trezni. Kot je dihanje ritmični proces, naj bo ritmični proces tudi naš odgovor na večje ali manjše življenjske izzive. Psiha naj problem zazna, nato ga čim globlje vdihne, izmenja vsebine in počasi, umirjeno izdihne odgovor. Nevidna plošča bo onemogočena in nikoli ne bo mogla prekriti naše zunanje-notranje psihološke bariere. Vem, da pravilno 'psihološko dihanje' zahteva veliko napora. Zato je potrebna kondicija, ki pa jo lahko dobimo z dihalnimi vajami. Na kakšen način, vam bo razložil Z. Marič v svoji ordinaciji. Vprašajte ga! ♦
Nekoliko spremenjen urnik dela splošne ambulante Dobrepolje
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
7.00 - 15.00 (Videm)	12.00 - 20.00 (Videm)	7.00 - 9.30 (Struge)	12.00 - 18.30 (Videm)	7.00 - 14.30 (Videm)
		12.00 - 18.00 (Videm)		
Prvo delovno soboto v mesecu: 8.00 - 12.00				
Akcija »Veter v laseh - s športom proti drogi 2008« izredno uspela
Akcija je potekala v nedeljo 1. junija v popoldanskem času za OŠ Dobrepolje. Izvajalec in organizator je bilo ŠD Dobrepolje v sodelovanju z OŠ Dobrepolje in podpori občine Dobrepolje ter Športne unije Slovenije.
li, da je podobnih akcij za mlade premalo.
Z mesta predsednika ŠD Dobrepolje se zahvaljujem sodelavcem: Stanki, Sonji, Danilu, Frenku, Mirotu, Mihi, Damjanu, Alešu; brez katerih akcije ne bi bilo mogoče speljati.
V akciji so sodelovali tudi učenci s pisnimi izdelki. Izmed vseh je bilo izbranih 5 izdelkov, ustvarjalci le-teh pa so bili nagrajeni z majicami in knjigami.
Zmagovalna ekipa v mini nogometu
Pripravil: Alojz Kuplenk_
Udeležba mladine je bila odlična. V športnih aktivnostih (rolanje, mini nogomet in odbojka) je sodelovalo preko 100 osnovnošolcev in srednješolcev, vseh sodelujočih pa je bilo 120. Ekipe so morale biti mešane, tako, da so bila tudi dekleta ustrezno zastopana. Vsi tekmovalci so dobili za spomin majice, najboljši pa so bili nagrajeni z medaljami. Bilo je kar nekaj gledalcev, predvsem staršev otrok, ki so jih spremljali in vzpodbujali.
Še enkrat povejmo, da je akcija izredno uspela, da so vsi v en glas ponavlja-
Srečni zmagovalci na rolerjih z županom in izvajalci
Najboljši v odbojki
Miha in Jože - brez njiju ne bi bilo tako živahno REZULTATI:
Rolanje, dekleta 1. in 2. razred, nastopilo 10 deklet
1.	Maša Grm
2.	Sara Ahačevčič
3.	Anja Nose
Rolanje, dečki 1. in 2. razred, nastopilo 6 dečkov
1.	Damjan Ilič
2.	Janez Grandovec
3.	Jan Dremelj
Rolanje, dekleta 3., 4. in 5. razred, nastopilo 11 deklet
1.	Nina Mustar
2.	Maja Strnad
3.	Maja Meglen
Rolanje, dečki 3., 4. in 5. razred, nastopilo 9 dečkov
1.	Matevž Klinc
2.	Žan Hegler
3.	Jan Miklič
Rolanje, 7., 8. in 9. razred, 3 tekmovalci
1.	Gregor Klinc
2.	Barbara Kastelec
3.	Luka Mavrič
Mini nogomet do 12 let, skupaj sodelovalo 6 ekip
1.	Ekstrem (Aljaž Bambič, Nina Ponikvar, Tatjana Pajk, Anže Omahen)
2.	Mancester United (Rožle Cimerman, Kristjan Er-čulj, Jana Štubelj)
3. Brinje (Klemen Potočar, Matej Marolt, Robi Glač, Sara Škrlec)
Mini nogomet do 13 - 15 let,
skupaj sodelovalo 6 ekip
1.	FC Stars (Barbara Kastelec, Anja Gržerič, Dejan Debeljak, Jaka Žnidaršič)
2.	Struški Huligani (Sara Purkat, Janko Pere, Kristjan Novak, Tine Oberstar)
3.	Real (Marinka Pečjak, Matej Babnik, Žan Ma-rolt, Barbara Strnad)
Odbojka-osnovnošolci, sodelovali 2 ekipi
1.	Men je vseen
2.	Grdi rački
Odbojka nad 15 let, sodelovale 4 ekipe
1.	Multi sola (Uroš, Matjaž, Anja, Andreja)
2.	Zvite Feltne (Saša, Janja, Luka, Matija)
3.	Telebajski (Luka, Timy, Saša, Ajda)
Literarni natečaj
V šoli smo imeli literarni natečaj - S športom proti drogi - sodelovalo je 30 učencev. Tako smo pisali pesmice, ustvarjali križanke, pisali spise in razmišljali o koristnosti športa in nevarnosti drog, ki prežijo na mlade na vsakem koraku. Najboljših pet smo nagradili z lepimi knjižnimi nagradami.
Najbolj ustvarjalni so bili:
Tjaša Draženovič Monika Prijatelj Daša Vodičar Klemen Omahen Lucija Šinkovec Sonja Lenarčič
S ŠPORTOM PROTI DROGI
Zakaj droge obstajajo, le življenje nam pokvarijo.
Ker je droga prostovoljna izbira, na izbrati je ni treba.
Če brez mamil ne gre, življenje končano je.
Veliko ljudi je kateri kadijo, vse manj jih je, ki nazaj se držijo.
Kako se obnašati odločaš le ti!
Brez drog lepše je živeti, zato ne pusti se jim ujeti.
Več s športom se ukvarjajmo in na droge naj pozabljamo.
In za konec le še to, vse od tebe odvisno bo.
Tjaša Draženovič
Športne igre v zavodu Prizma
V Posebnem socialno - varstvenem zavodu Prizma v Ponikvah si zaposleni prizadevajo, da bi se stanovalci v zavodu počutili dobro, živeli v urejenem in prijetnem okolju in čim aktivneje preživljali svoj prosti čas.
Balinanje Mojca Vidmar
V ta namen so bile v četrtek, 29. maja 2008, v parku za zavodom, organizirane tradicionalne športne igre, ki so se v prijetnem vzdušju zaključile s piknikom. Udeležba na dogodku je bila zelo visoka, saj se je večina stanovalcev vabilu na športne igre s piknikom odzvala. Kljub temu, da so vremenoslovci za ta dan napovedovali poslabšanje vremena, se k sreči njihove napovedi niso uresničile, tako da je sonce ven zvabilo tudi tiste, ki nad tovrstnimi dogodki niso tako zelo navdušeni.
Na športnih igrah je aktivno sodelovalo 25 stanovalcev, ki so se kljub svojim zdravstvenim omejitvam med seboj pomerili v štirih »športnih panogah«; v hi-
tri hoji, v balinanju v travi, v krosu z invalidskimi vozički ter v metu žoge v obroč.
Vsi zbrani
Največje zanimanje med tekmovalci je bilo za panogo »met žoge v obroč« ter za »balinanje v travi«. Pri metu žoge v
Kros z vozicki
obroč se je med seboj pomerilo 15, v balinanju pa 16 tekmovalcev. Ostali stanovalci, ki se tekmovanja niso udeležili, so tekmovalce po svojih najboljših močeh spodbujali z vzkliki in ploskanjem.
Ob koncu tekmovanja je bila uradna razglasitev zmagovalcev s podelitvijo kolajn, vsi aktivni udeleženci pa so za udeležbo na športnih igrah dobili tudi priznanje.
Ob tej priliki bi se organizatorji športnih iger radi zahvalili DVZ Ponikve, ki je radodarno daroval kolajne in s tem nekaterim še dodatno polepšal celoten dogodek.
Po zaključku športnih iger je prišel za večino stanovalcev na vrsto najpomembnejši del dneva — piknik, ki so ga že prav nestrpno pričakovali. Kuharska ekipa, ki je bila zadolžena za peko na žaru je strnila svoje vrste in kmalu je po parku prijetno zadišalo po dobrotah z žara.
Mislim, da lahko z gotovostjo zatrdim, da so športne igre in piknik v celoti uspeli, za kar pa so zaslužni tako stanovalci sami kot celoten tim Posebnega socialno — varstvenega zavoda Prizma, ki je s timskim delom še enkrat pokazal, da je v slogi moč. ♦

Nogometni turnir na travi
ŠD Dobrepolje organizira vsakoletni turnir v nogometu. Ta se bo odvijal v nedeljo, 6. julija, v Bruhanji vasi.
Igrišče je travnato in veliko 60 x 40 m, igra 6 + 1 igralcev po kombiniranih pravilih velikega oz. malega nogometa. Prve tri ekipe bodo nagrajene s pokali, nagrajena bosta tudi najboljši vratar in prvi strelec turnirja; prav tako bo nagrajena ekipa za »fair play«.
Obvezne so prijave do četrtka 3. julija do 19h, ko bo opravljen žreb v Jakličevem domu na Vidmu (v prostorih ŠD Dobrepolje). Prijavnina znaša 25 EUR, ki jo je potrebno plačati pred žrebanjem!
Vse informacije dobite na tel. 041 669 227 (Alojz Kuplenk).
Na turnirju bo poskrbljeno tako za hrano kot osvežilno pijačo! Vabimo vse zagrete nogometaše, ki še niste na dopustu, da se udeležite prijetnega športnega in družabnega dogodka, s seboj pa lahko vzamete tudi navijače.
ŠD Dobrepolje vas vabi in pričakuje!
15. kolesarska dirka po Sloveniji
Mojca Pugelj
Mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji je eden največjih športnih dogodkov pri nas in je potekala od 11. do 14. junija, pot pa je kolesarje vodila skozi večino slovenskih pokrajin.
Na štartu največje kolesarske dirke pri nas je bilo preko 120 tekmovalcev, ki so pomerili v štirih etapah in so v skupni dolžini prekolesarili 633 kilometrov. Tudi letošnja trasa je poizkušala združiti čim več Slovenije in tako predstaviti kolesarstvo čim več ljubiteljem tega športa.
Prva etapa je bila za nas najzanimivejša, saj je trasa, dolga 161 km, karavano vodila preko Škofljice, Grosuplja in do Vidma in naprej mimo Velikih Lašč, Sodražice, Bloške police, Cerknice in Planine do Postojne.
Na sporedu so bili trije leteči cilji, na Vidmu v naši občini, v Cerknici in Postojni ter dva gorska cilja na Runarskem in Planini.
Nekaj kolesarskih utrinkov si lahko ogledate v priloženih fotografijah. ♦
Leteči cilj na Vidmu
Kolesarska karavana hiti proti letečemu cilju na Vidmu
Spremljevalna vozila
Kolesarsko društvo Grosuplje: 10. maraton treh občin
Toni Hren
V nedeljo, 1. junija, je kolesarsko društvo Grosuplje organiziralo že 10. kolesarski maraton treh občin.
Maratona se je udeležilo 800 rekreativnih kolesarjev, od tega 150 šoloobveznih otrok.
Kljub velikemu številu udeležencev je vse potekalo brez hujših okvar in poškodb.
Na prireditvi je bilo tudi nekaj znanih imen, kot npr. bivši profesionalec, udeleženec velikih dirk francoskega Toura in italijanskega Gira Primož Čerin, poznani motorist in vsestranski športnik Miran Stanovnik, ki je odličen tudi na kolesu, župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, župan Grosupljega Janez Lesjak pa je na startu vsem udeležencem zaželel srečno vožnjo.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem pokroviteljem, ki so omogoočili izpeljavo 10. maratona treh občin: gasilcem in ZŠAM Ivančna Gorica, članom motokluba FIRE-
GROUP Ivančna Gorica za pomoč pri varovanju udeležencev, medicinskemu osebju, učiteljem Osnovne šole Brinje in Louis Adamič, občinam Ivančna Gorica, Videm Dobrepolje in Grosuplje, ZŠO Grosuplje ter seveda članicam in članom Kolesarskega društva Grosuplje. ♦
Mali nogomet
Končal se je spomladanski del rekreativnega prvenstva v malem nogometu občine Dobrepolje.
Na tekmovanju sodeluje 12 ekip. Nogometno znanje v Dobrepolju se povečuje, ekipe napredujejo, s tem, pa je tudi prvenstvo bolj izenačeno in zanimivo. Po prvem delu je tako v vodstvu ekipa VELIKI SNEŽAK, medtem , ko je lanskoletni prvak ŠD Struge na petem mestu. Jesenski del prvenstva se prične v soboto 6. septembra, 2008. Vse ljubitelje nogometa vabimo na ogled tekem.
	9. KROG, sobota, 7. junij 2008, Struge							
		PAR				IZID		
	ŠD PREDSTRUGE	- MINA CAFE				3 :	5	
	ŠD KOMPOLJE - A' JE TO	- ŠD CESTA				3 :	0	
	KLAPA	- ŠD kompolje-okrepčevalnica zora				3 :	1	
	ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT	- VELIKI SNEŽAK				0 :	7	
	ŠD ZAGORICA	- ŠD STRUGE				0 :	5	
	FC CESTA	- ŠD PONIKVE				1 :	10	
	10. KROG, petek, 13. junij 2008, Zagorica							
		PAR				IZID		
	ŠD STRUGE	- ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT				3 :	1	
	ŠD KOMPOLJE-OKREPCEVALNICA ZORA - VELIKI SNEZAK					1 :	8	
	KLAPA	- ŠD KOMPOLJE - A' JE TO				1 :	9	
	ŠD CESTA	- ŠD PREDSTRUGE				1 :	8	
	MINA CAFE	- FC CESTA				10 :	3	
	ŠD PONIKVE	- ŠD ZAGORICA				9 :	1	
	11. KROG, sobota, 14. junij 2008, Predstruge							
	PAR	IZID						
	ŠD KOMPOLJE - A' JE TO	- ŠD KOMPOLJE-OKREPČEVALNICA ZORA				5 :	1	
	ŠD PREDSTRUGE	- KLAPA				2 :	1	
	FC CESTA	- ŠD CESTA				0 :	2	
	ŠD ZAGORICA	- MINA CAFE				2 :	4	
	ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT	- ŠD PONIKVE				0 :	2	
	VELIKI SNEZAK	- ŠD STRUGE				4 :	2	
		LESTVICA (1. del)						
	št. tekem zmage remiji		porazi		TOČKE	dani goli	: prejeti goli	gol razlika
1	VELIKI SNEŽAK 11	11 0	0		33	71	10	61
2	ŠD PONIKVE 11	10 0	1		30	58	14	44
3	ŠD KOMPOLJE - A' JE TO 11	9 0	2		27	59	22	37
4	MINA CAFE 11	7 0	4		21	55	26	29
5	ŠD STRUGE 11	7 0	4		21	54	32	22
6	ŠD PREDSTRUGE 11	4 1	6		13	32	42	-10
7	ŠD KOMPOLJE - OKREPČEVALNICA ZORA 11	3 2	6		11	28	33	-5
8	KLAPA 11	3 1	7		10	22	73	-51
9	ŠD DOBREPOLJE - BETON SPORT 11	2 3	6		9	21	37	-16
10	ŠD CESTA 11	3 1	7		9	18	50	-32
11	FC CESTA 11	2 0	9		6	15	56	-41
12	ŠD ZAGORICA 11	0 2	9		1	17	55	-38
		FAIR PLAY (lestvica)						
		št. tekem		prekrški		povprečje		
	1 VELIKI SNEŽAK	11		21		1,91		
	2 KLAPA	11		26		2,36		
	3 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO	10		28		2,80		
	4 ŠD PONIKVE	11		33		3,00		
	5 FC CESTA	11		33		3,00		
	6 ŠD STRUGE	11		34		3,09		
	7 ŠD CESTA	10		33		3,30		
	8 MINA CAFE	11		37		3,36		
	9 ŠD DOBREPOLJE-BETON SPORT 11			39		3,55		
	10 ŠD PREDSTRUGE	11		42		3,82		
	11 ŠD KOMPOLJE - OKREPČEVALNICA ZORA 10			39		3,90		
	12 ŠD ZAGORICA	10		44		4,40		
Mami, lačen
31
FERDOV KOTIČEK
»Mami, lačen!«
Zaključek šolskega leta je tudi zaključek poučnega radijskega projekta »Mami, lačen!«. Ferdo in Petra sta kar štiri mesece obiskovala in seznanjala nad 1.000 otrok po več kot 20-ih vrtcih v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig, Velike Lašče in Dobrepolje z zdravim prehranjevanjem. Sedaj tudi Ferdo ne sega samo po sladkih dobrotah, ampak za malico slastno grizlja jabolka in hruške.
In mnenja nekaterih vključenih vrtcev o projektu Radia Zeleni val:
»Strokovni delavci VVZ Kekec Grosuplje se vedno radi odzovemo akcijam in projektom, ki skrbijo za boljši jutri naših najmlajših. Tako smo tudi z veseljem sodelovali pri oblikovanju zgibanke s strokovnim člankom naše vodje prehrane in higienskega režima Patricije Šerbel Kos in vzgojiteljice Petre Bor, ki je sodelovala pri pripravi zgibanke in izvajala projekt o zdravi prehrani.
Otroci v našem vrtcu in enotah zmajčka Ferda že dobro poznajo, tako so ga nestrpno pričakovali in se odzvali na njegovo pobudo, da se zdravo prehranjujemo. Skrbeli so, da Ferdo ni posegal po sladkarijah in tako so preko igre sledili in dosegali zastavljene cilje.
Tudi po njegovem odhodu še vedno skrbijo, da si npr. splaknejo zobe, ko pojedo čokolado...in skrbijo tudi, da opozorijo o tem starše. Zmajček Ferdo jim je prijeten in pozitiven zgled.«
Majda Fajdisa, ravnateljica VVZ Kekec Grosuplje
»Projekt, ki ste ga pripravili, smo sprejeli z veseljem, saj je naša želja in hkrati tudi cilj, da bi naši otroci uživali čim bolj zdravo hrano. Znamo se odreči sladkarijam in veseli smo, da se na to navaja tudi Ferdo. Ko bo spoznal, da preveč sladkarij škodi že-lodčku, ga ta ne bo več bolel. Želimo si še sodelovati z vami in seveda z »našim« Ferdom.«
Vrtec Ig
Mami, lačen so podprli: LJUBLJANSKE MLEKARNE (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobrepolje in Občina Ig.
Stanka Parkelj Rozina
IN SE FERDOVA NALOGA:
NAVODILA ZA NAJMLAJSE: Pobarvaj sadje ter nadaljuj zaporedje domin. Vsaka slikica sadja se mora ujemati s slikico, ki je v domini nad ali pod njo.

NAVODILA ZA MALO VEČJE: Najprej reši zgornjo nalogo. Sedaj pa v spodnje kvadratke vpiši črke in preberi besedo.
A	V	I	M	N	T
4	1	2	5	6	3
				M 5	
2008
2
3
2
6
2
1
4
5
32
Kotiček za sladokusce, razvedrilo
junij 2008
Kotiček za sladokusce
Maffini za čokoholike
125 g margarine lonček navadnega jogurta 125 g sladkorja (lahko tudi manj) 2,4 dl mleka (za bolj čoko okus dodaj mleku kakav) 100 g jedilne čokolade 2 jajci
vanilin sladkor pecilni prašek 380 g moke 150 g čokolade sesekljane na koščke
Margarino in čokolado stopimo nad vodno paro. Medtem razžvrkljamo jajca z malo mleka.
V	drugi posodi zmešamo skupaj pecilni prašek, moko, vanilin sladkor in sladkor.
V	stopljeno margarino in čokolado vmešamo jogurt, mleko, razžvrkljani jajci.
To maso nato dodamo v posodo z moko in vse skupaj dobro premešamo (če je masa presuha, dodamo mleko, če premokra, pa moko ali še boljše kakav ali čokolado v prahu).
Dodamo čokoladne koščke (lahko jih zamenjamo z vsem, kar nam pade na pamet).
S pripravljeno maso napolnimo modelčke za maffine, ki jih damo peči v pečico ogreto na 180° C in jih pečemo 20 -25 minut. Ko čas poteče, za-pičimo v en maffin zobotrebec, če je suh, so pečeni, če pa se ga drži masa, moramo peči mafine še malo dlje. Ohladimo.
Če želite malce močnejši okus po kakavu, dodajte dve majhni žlički črne kave. Za bolj rumove maffine dodajte rozine namočene v rum. Najboljša čokolada za v maffine je bolj temna (delež kakava 50 procentov).
Poleg pecilnega praška lahko dodate tudi sodo bikarbono, da so še bolj rahli.
Mini maffini: z maso za maffine napolnite modelčke za praline, ki jih nato pečete pri isti temperaturi 15 minut. Uporabite več papirnatih modelčkov, da maffini obdržijo obliko in se ne razlezejo.
Tale recept pa vam bo zagotovo prišel prav, če želite organizirati piknik v naravi...
BOGRAČ A LA »PINKI«
(za 60 oseb): cca. 30 litrov
7 kg govedine (bočnik) lahko tudi stegno,
3	kg svinjine, 2 1/2 kg srne (divjačine),
3-4dcl	olja ali masti 7 kg čebule 1 glavica česna, 10 nageljnovih žbic,
4-5-čajnih	žličk začimb (timijan, rožmarin, šetraj), lahko mešanica »maestro« mediteran ali provansalska zelišča, 5 listov lovorja, 3 brinovi jagodi, 1-2 žlici sladke mlete paprike,
4	žlice ajvarja,
3-5 pekočih feferonov (po želji oz. okusu jedcev), 7-10 kg krompirja, ( na koščke narezanega), 1/2 l belega vina,
5 knorr govejih kock (po okusu ali soli), sol, poper po okusu.
Postopek: kuhamo v 50l kotličku v naravi!!
Na olju prepražimo čebulo, da postekleni, posolimo, da se spusti, mešamo in pomalem zalivamo z vodo (svoje grlo pa s pivom). Dodamo sesekljan česen in papriko, 2-3 minute mešaj ter dodaj govedino — narezano na koščke, velike 3 cm! Malo premešaj ter dolij vode, začimbe, ajvar. Premešaj, in ko zavre, kuhaj eno uro in deset minut. Medtem popij še eno pivo in pazi na ogenj pod kotličkom. Dodaj na koščke narezano divjačino in ko zavre po petih minutah, dodaj svinjino ter feferone. Po petih minutah vrenja dodaj na koščke narezan krompir in kuhaj toliko časa, da krompir izgubi ostre robove (nareznine) — ob mešanju. Poskusi, po okusu dodaj kocko/e. Če si ugotovil, da je kuhano, zalij z 3dl vina, povri in postrezi gostom! Z drugim 2 dcl vina pa nazdravi svoji mojstrovini.
Če je divjačina stara srnjak ali jelen, se čas kuhanja cca. pred svinjino za 15 min podaljša.
Dober tek vam želi — avtor »Pinki«!
ŠALA
V restavraciji žena reče možu: " 2e četrtič si šel po makarone, ali te ni nič sram?"
Mož odvrne: "Nič, če pa vedno rečem natakarju, da je zate."
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
8		3		5				2
	1		4				9	
			6					
					5			
2							6	
6	4	5	1				3	
		1		3				
5		8		4		9		
					7		4	
junij 2008
Kino
33
KINOPROGRAM ZA JULIJ 2008
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY - DIGITAL ZVOK
PETEK, 4. JULIJ, ob 18. url
ameriška uspešnica - otroški animirani
vanje jim je namreč obljubil šerif Wydell, brat ene od njihovih številnih žrtev, ki je pri iskanju svoje pravice pripravljen prekršiti vse pravne in moralne zakone. Po veliki policijski akciji na njihovi domačiji se preživeli člani družine Firefly zatečejo v zabaviščni park, kjer se v čakanju na končni obračun s šerifom pozabavajo na zelo krvav način. DOLŽINA: 1h 49 min.
PETEK, 11. JULIJ, ob 18. url
ameriška sinhronizirana risanka
ALVIN IN VIVIRlèKl H©iT@N
KRATKA OZNAKA: Fiktivna glasbena skupina treh animiranih veveric, ki je od leta 1958 prodala več kot 43 milijonov albumov, osvojila pet glasbenih nagrad grammy in imela svojo nadaljevanko na televiziji, se letos seli na velika platna kinodvoran. Vodja tropa razigranih in pevsko nadarjenih veveric je prebrisani Alvin, nagajiv je tudi inteligentni Simon, debelušni Theodore pa prav tako ne zamudi nobene priložnosti povzročanja težav njihovemu človeškemu prijatelju in skrbniku Davidu. A prijatelje tokrat čaka velika pustolovščina, kjer bodo poleg pevskega znanja morali pokazati tudi obilico poguma in iznajdljivosti.
DOLŽINA: 1 ura 54 MINUT
NEDELJA, 6. JULIJ, ob 15. url In 20.30. uri
ameriška uspešnica - srhljivka
SATANOV KLAN
KRATKA OZNAKA: Morilska družina Firefly je v House of 1000 Corpses za sabo pustila gomilo trupel, toda tokrat se znajdejo na drugi strani rezila. Krvno mašče-
da težave se pojavijo, ko se kralj čustveno naveže na Mary. Ljubosumna in prestola željna Anne splete zaroto, ki razdre njeno družino in v celotni državi povzroči religiozne spremembe, ki še danes zaznamujejo britansko družbo.
DOLŽINA: 1 ura 55 MINUT
PETEK, 18. JULIJ, ob 18. url
Ameriška uspešnica - otroški animirani film
KRATKA OZNAKA: Ustvarjalci Ledene dobe so v življenje obudili simpatičnega slončka Hortona, ki nekega dne spozna, da v drobcu prahu prebiva celo mesto drobnih bitij pod vodstvom čudaškega župana. Čeprav Hortonu nihče ne verjame, se dobrovoljni slonček odloči za vsako ceno obvarovati svoje nove prijatelje. Skupaj skušajo najti način, kako vsa živa bitja prepričati, da zares obstajajo in da je tudi njihovo življenje pomembno, ne glede na to, kako majhni so. DOLŽINA: 1h 30min.
NEDELJA, 13. JULIJ, ob 15. uri in 20.30. url
ameriška uspešnica - zgodovinska drama
DRUGA SISTRA i©LIYN
KRATKA OZNAKA: Zgodba sester Boleyn nam prikazuje zgodovino angleškega prestola ob začetku 16. stoletja, v času vladavine razvpitega kralja Henrika VIII. Sestri Mary in Anne se na željo ambiciozne družine potegujeta za kraljevo naklonjenost in ljubezen, to-
KRATKA VSEBINA: Studio Sony Pictures Animation se v svojem prvem animiranem celovečercu pod vodstvom preizkušene režiserske trojke Roger Allers (Levji Kralj), Jill Culton (Pošasti iz omare) in Anthony Stacchi (Mravljinec Z), podaja v naravo, kjer gozdne živali pripravljajo upor proti krvoločnim lovcem. Težava tiči v tem, da je grizli Boog, vodja živalske revolucije, povsem nevešč v spretnostih preživetja v naravi, saj je vse življenje prebil v ugodju človeškega doma oskrbnice naravnega parka. Šele na pobudo zgovornega jelena Elliota se Boog odloči ogledati divjino in svojo odločitev tudi hitro obžaluje. Pravkar odprta sezona lova in krvoločni lovec Shaw so namreč zelo slabi obeti za gozdne živali, ki morajo premagati strah in na čimbolj domiselne in zabavne načine pregnati vsiljivce. Film je sinhro-niziran v slovenščino.
NEDELJA, 20. JULIJ, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - srhljivka
ŽAGA 3
KRATKA VSEBINA: Psihopatski morilec Jigsaw, ki uživa v igricah
trpinčenja svojih žrtev, je v drugem delu Žage dobil prav tako kruto pomočnico Amando. Ta mu pomaga ugrabiti zdravnico Lynn, ki mora obolelega Jigsawa ohranjati pri življenju, med tem ko prav tako ugrabljeni Jeff rešuje smrtonosno uganko, ki odloča o njegovem življenju ali smrti. Toda obe žrtvi se ne zavedata, da ima Jigsaw z njima veliko večje in še precej bolj strašne načrte. DOLŽINA: 1h 47min
Čebelji film
PETEK, 25. JULIJ ob 18. uri
ameriška uspešnica - animirani film v sloven.
ČlilLJI FILM
KRATKA OZNAKA: Radoživi Barry se po končani čebelji univerzi nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da bo vse življenje zgolj nabiral med, zato prekrši najosnovnejše čebelje pravilo in se odpravi v mesto med ljudi. Po številnih nesporazumih se spoprijatelji s prijazno cvetličarko Vanesso, a kmalu zgrožen ugotovi, da so prav ljudje tisti, ki čebelam nenehno kradejo med. Odloči se tožiti človeštvo, kar ima usodne posledice tako za svet čebel, kot tudi za njegovo prijateljstvo z Va-nesso.
DOLŽINA: 1ura 30 MINUT.
NEDELJA, 27. JULIJ, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - srhljivka
ŽAGA 4
KRATKA OZNAKA: Čeprav je policija prepričana, da sta sadistični morilec Ugankar in njegova pomočnica Amanda umrla, se znova pričnejo pojavljati izmaličena trupla ljudi, ki so umrli v krutih mučilnih napravah. Po umoru detektivke začnejo primer raziskovati agenta FBI-ja in izkušeni detektiv Hoffman, a predrznega morilca to ne ustavi, da ne bi ugrabil vodje policijskih specialcev in ga umestil v eno svojih bizarnih iger na življenje in smrt. Policisti naposled najdejo vročo sled, ki jih preko gore krvi in trupel vodi prav do skrivnosti Ugankarjevega nastanka in razlogov za njegovo obsedenost s smrtjo. DOLŽINA: 108 MINUT.
Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu poslej boš mirno spal. Odšel si tja, kjer ni več gorja. Luč večna naj Ti upanje da^.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA TOMŠIČ
( 1932-2008 ) Iz Bruhanje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga v njegovi bolezni obiskovali na domu in mu vlivali upanje do življenja. Hvala vsem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu k večnemu počitku. Hvala sosedi Ani Potočar za molitve v vežici in na domu. Hvala gospodu župniku F. Škulju za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Rafko Fabiani, hvala za zvok tišine in Cvetličarni Lilija za brezhibno organizacijo pogreba. Lepa hvala tudi dr. Mariču in zdravstvenemu osebju iz ZD Videm.
VSI NJEGOVI
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. zaprte so utrujene oči, zdaj nova zvezda na nebu gori.
ZAHVALA
ob boleči zgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete
ANE ANDOLŠEK, roj. Pahar
(1929 - 2008)
se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, patronažni sestri Klavdiji Kastelic za zdravniško nego na domu in celotnemu osebju zdravstvenega doma na Vidmu za pomoč v času njene bolezni. Zahvalo izrekamo župniku za podelitev bolniškega maziljenja in sosedam za molitev pred zadnjim odhodom iz domače hiše.
Sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem,
nekdanjim sodelavkam in sodelavcem in Iskre se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše, besede tolažbe, molitev, zvonjenje v farni in vaški cerkvi ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu kropili. Hvala župniku Francu Škulju za ganljive poslovilne besede in pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za lepo petje in gospe Danici Bambič iz cvetličarne Lilija za vso organizacijo pogreba. Najlepša hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot v večni dom.
Vsi njeni
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno; a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, svaka in strica
ALOJZA OBLAK
(1929—2008) iz Ponikev
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in društvu upokojencev, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala kolektivu šole in vrtca ter šoferjem LPP za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste ob smrti darovali cvetje, sveče, dar za maše in cerkev. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in gospodu kaplanu za besede tolažbe ter pevcem MPZ Rafko Fabiani. Za vso pomoč v času bolezni se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Videm Dobrepolje ter osebju onkološkega inštituta iz Ljubljane.
Posebna zahvala velja vsem, ki ste ata v času bolezni obiskovali in vsem, ki ste se ga spominjali v svojih molitvah. Z vašo podporo in molitvijo je bil čas bolezni tudi čas milosti in priprave na večno veselje, v katerega verjamemo in ga naš
dragi ata že uživa. Nenazadnje hvala Danici za organizacijo, pomoč, darovane sveče in prijazne besede ter sosedom in sorodnikom, ki ste se zbirali k molitvi za pokojnega očeta v njegovi domači hiši.
Vsi njegovi
ZAHVALA
â
Ob smrti naše sestre in tete
ANTONIJE MESOJEDEC
1931 - 2008 iz Kompolj
se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in društvu upokojencev, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, zanjo molili, darovali maše in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala dr. Zdravku Mariču za zdravstveno oskrbo in Domu starejših Grosuplje za pomoč v zadnjih dneh. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala moškemu pevskemu zboru in pogrebnemu zavodu.
Vsi njeni
Naša streha ne potrebuje strehe nad glavo. Ne pozna Botoxa, ne plastičnih operacij. O kakšnih sončnih kremah z zaščitnim faktorjem seji še sanja ne. Pa vendar skozi desetletja ostaja takšna kot je...
večno mlada!
nielfo
Lahke Jeklene strešne kritine
N"aj njen izgled v vaših očeh ustvari vtis bitumenske, lesene ali opečne kritine, je pač stvar vaše izbire. Da je lepa, ni nobenega dvoma. Bistveno pri vsej stvari pa je, da je kritina Metro lahka in izjemno vzdržljiva. Zaradi svoje dovršene jeklene osnove in trpežnega mineralnega posipa, vse omenjene strehe po trajnosti krepko prekaša. Trajnost pa je tisto, za kar pri strehi poleg estetskega videza sploh gre.
Z
ato ne bo odveč, če vas opozorimo, da boste z nakupom J strešne kritine Metro vsaj pol stoletja brez skrbi.
Dobra streha pa si seveda zasluži tudi dobrega krovca. Zato METROTILE in MIX priporočata posebej v ta namen izšolane strokovnjake, ki bodo iz vaše strehe, v skladu s specifikacijo proizvajalca METROTILE, iztisnili največ:
m
Generalni zastopnik v Sloveniji: MIX d.0.0., Stegne 15,1000 LJubljana Tel.:01/513 1340, Fax:01/513 1349 http-y/www.mix.si,e-mail:info@mix.5Í
LEJO - ILIJAZ
krovstvo, kleparstvo d.o.o. Stegne 15 >1000 Ljubljana
Telefon: 041/632 500


01 78B1 999 J
KlifTwtiba ruprai.^
m
CDiedie

ri>VlK»il. .1 Inin.. «H« nq«eiC;<lidli4ll(il>iqt<V> Ir«««« p t<.,É
Avtohišd	oi 7a &i 999
mí&mmmm© mě^IM
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
MIRO
s.p.
-	polaganjevsehvrststeklenih, stropnih in talnih oblog
-	manjša popravila
-	montaža lesenih stopnic in pohištva
-	dobava in montaža vseh vrst oken invrat
Miroslav Erčulj
Zagorica 63, 1312 Videm Dobrepolje
GSM: 041 714 098
HRANILNICA LON, d.d. Kranj
PE GROSUPLJE, Kolodvori a i, telefon: OT 786 29 25 www,Ion,si, infD@Jon-si
HIMNi. tROSUTLIt, rOÎTOfVA. IJUftl|W4ÍH, CÍLJE, WVO MEÎTO, VlLtMlE, ^
NÛVA [iDitiC*, hUElHÇII^ ERÚH; t	j
"^ttrčíYáifJt in vee keísčss StsrUvs xa iJitínzitíÝ dMúk^ Niči»

rBK«n^ua pooblaščeni prodajalec in monter
PRIBA$TEFANC&CO.,d.n.o.
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON ■ C. Liiibljin»*» brigsdr Î3A. leiKiLpdiIjanï 041/402 TBO ÍW.1Í449 334. t,i 01Í510 55 30. ta: 01 fS 10 55
B^moiL pnba^amn.rHL dnl. iu: pan - ihL âh ■ tSi. ■ ITh
PVC OKNA, VRATA
.6-KOMDfîNI PROFIL •TTIOJNÛTESNENJE • ODLIČNA TOPLOTŤiA IN ZVOČNA iZOU^TimOST
NOVO ■ STEKLO U9-O.7 Wjm- - NOVO
VHODNA VRATA
•	VattoíkflwiD rakkipaiv]
•	Variwítni Silt i kljukii
•	Rartíni
NOVO-STEKLO UJ-.0.7 WVni- NOVO
• rolete, zaluzije, komarnik!,... ■ zunanje ih notranje police • montaža knauf sistemov ■demontaža in odvoz starih oken
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.