*t. 77.
V Gorici, dne 26. s^tembra 1899.
Te6aJX*«.
Izhaja dvakrat na teden t fittrlh iidanjih. in sioer: vsaktorek in petek, jutranje Izdanje opoldne, večerno Izdaaje pa ob 5. tiri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po pošti prejetnana ali v Gorioi na dom pošiljana:
Vse leto   ....... gld. 6-—
pol leta. . ,/*•...  .  -> »   3*—
četrt leta .  •• . iT*. . *5il**T,-80* •-------¦
Posamične številke stanejo 6 kr.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni«, A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Nft naročila breg doposlane naročnine so ne oziramo.
„PpiMOREC"izhaj«-neodvisaaod.5Soče» trikrat mesečno in stane vse leto gld, 1*20.
cSoča» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno tedanje).
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
fleiteljstvu.
Po prvem občnem zbora pol. društva „SIoga* dne 25. maja t. 1, me skušajo spraviti v nasprotje z učiteljstvom in duhovščino. List dr. A. Gregorčiča in A. grofa Goroninija .Gorica" se od prvega početka sem trudi to nasprotje poostriti in gg. učitelje in duhovnike prepričati, da spletkarim proti prvim in hujskam proti drugim. Že od jeseni 1898. sem imel okoli sebe, posebno v »Čitalnici", ovaduhe, ki so prenašali vsako besedo, izgovorjeno v zasebnih pogovorih s člani či-talniškimi, iz katerih bi se dalo sklepati, da sem nasprotnik rčiteljev ali duhovnikov, ali da skušam pridobiti ene in druge različnim potom za svoje namene. Predzadnja številka omenjenega lista pa mi naravnost očita laž, da sem pisal v list „S o č a" proti učiteljstvu. Bilo je to tik pred občnim zborom »Zaveze učiteljskih društev"*). Zato izjavljam, da od onega članka učitelja, ki je pričel v »Slovenskem Narodu* boj za zboljšanje položaja učiteljem na Goriškem pa do občnega zbora »Sloge* nisem storil niti črke v noben list. Dopisoval in dogovarjpl sem se v tej zadevi edino le z gosp. učiteljem A. Vrtovcem v Tolminu. Po občnem zboru 25. maja  sem  pisal  posamezne  članke,  ki   so
*) «Gorica» je storila to s posebnim nelepim ¦amenom, in to ona «G.», ki vsak hip očita dr. Turni, uu hoče pridobiti učiteljstvo z nečednimi sredstvi. --Očividno je imela «(!.» namen, nahujskati zborovalee «Zaveze» proti dr. Turni —in sicer nahujskati jih z lažjo. Zategadel sem pisal iz Gradca predsedniku «Zaveze« pismo, v katerem sem povedal — resnico, namreč: da dr. T. ni pisal niti Crkice ud vseli onih Člankov, dopisov in notic, ki so se nanašali na oni pereči učiteljski boj v teku zadnjega leta. 'Še več: dr. T. me je večkrat svaril, naj bom vendar bolj previden ter naj ne hodim za vse drag« po kostanj v žrjavico, ker mi niti hvaležni ne bodo. Rekal mi je celo, da ni vse do cela tako, kakor je bilo v < Soei» zaTjcvano nasproti učiteljskim dopisom v cNarodm. Jaz dr. Turni nisem verjel, nisem ga poslušal ker sem unel v druge več zaupanja in se mi je zdelo naravnost izključeno, d a bi bili mene nalašč krivo in formo v ali.
Žal, da se je docela obistinilo svarjenje dr. Turne! Po letošnjem aprilu sem  dobi! dokaze, da sem
MARCO  VISCONT1
Zgodovinski roman
Jtalijanski napisal Commaso Grossl
(Dalje)
Krasen kakor roža, ki se razcvira v majnikovem solncu, je bil Folclietr«. mlad d\";rjanič Iiajmunda toloskega, izurjen v orožju, smel in uren, ter izboren pesnik.
Kdor bi ga videl o prazničnih dneh. trdno drže-čega sulico, švigati na svojem belcu po bojišču, primerjal bi ga svetemu Juriju, premngaieu zmaja.
O bi ga potem pa slišal prebirati strune svoje tainburice in peti milo pesmico, ko mu plavi kodri obrobljajo krasni obraz, moral bi ga osupjen gledati, kajti tedaj je podoben bolj angelju nego človeku.
Najhrabrejsi bogataši ga želijo imeti na svetem dvoru, in vse provenealske krasotice vzdihujejo po njem ; a zvesti dvorjanu! ljubi le svojega kneza in svojo dragico.
Ta je hči nekega barona iz Salamanske, zove so Nelda; krnsotica s črnimi očmi in lasmi, a lici belimi kot sionova kost. V celi Tolosi ni deve bolj krasno pa tudi ne bolj ponosne.
Toda prevzetnica se nete udati mladoničevi ljubezni. iDiši še po kovačiji,-* de nejevoljno sama s seboj; o ne, ne, tako nizko se ne skloni baronova hči!'
Dvorjanič plnka in zbiva noč in dan svoje tožbe v strune tamburice; sklada in peva pesmi o njej sami. Teka proti kvintani in lomi tam kopje, a zastonj je ves njegov trud.
Zato on vene kot cvet, ki se na grmu suši. Njegov mili  obraz  medli, gine ž njega  boja  zrelih
Bog In narod!
v .      „            Uredniltro
m nahaja v Gosposki xdi« fit 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan'-od™do 12. dopoludne ter od 2. do 5.pcpoldae; obnedelfah in praznikih od 9. do ».'CupSSStTo ostane tanv kakor dosle, t. j. v Gosposki ulici it 9.
»opW a.j se podajo le uredjutStva.
Naročnina, reklamacije ur druge reči, katere-ne-«jS&St«L        * ™e™l> 3  *» vm* le
SStJ88021 PiSem ne spr8Jei&Iie ne uredništvo ne
.   ... "-      Oglasi in poslanica
7 kr., 3-krat 0 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru.                                  ->,
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna«* A. fiabrgcek tiska in zalaga razen «So5e> in .Primorca. Se ^Slovansko knjižnici*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter sume vseletno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «8lov. knjižmcu se računijo po 20 kr. petit-vistioa.
imeli namen, vzbuditi pozornost občinstva na notranji politični položaj ter razmišljati o njem. Po občnem zboru 20. julija sem vse svoje članke podpisal s polnim imenom. Nečem zatrjevati učiteljem, da sen; se vedno zanima! za nje, ker so gg. učitelji že ponovno izjavili, da jim ne gre „zm sladke besede*. Ne morem torej drugega storiti, nego sklicevati se na svojo preteklost, in naj sodijo učitelji po njej, kakega mišljenja moram biti. Bil sem sam od jeseni leta 1876. do spomladi 1879. provizoričen podučitelj na ljudski šoli v Postojni. Poznam kot tak dobre in slabe strani učiteljev. Stopil sem v ta stan z vso vnemo 17-letnega mladeniča, navdahnjen po naukih profesorjev učiteljišča, ki so nam slikali učitelja kot največjo oporo človeški družbi in vsemu napredku. Zato sem iskal spoštovanja prebivalstva, med katerim sem imel delati, s tem, da sem se lotil poučevanja mladine s pravim navdušenjem in izven šolskih ur sebe izobraževal. Mislim, da se smem z dobro vestjo sklicevati na prebivalce trga Postojna, da mi isti dado spričevalo, da sem v meni poverjeni Soli spolnoval ne le vestno svoje dolžnosti, marveč črez določeni mi čas prostovoljno mnogo deloval. Poleg šole sem se pripravljal za meščanski izpit ter predelal prvo zimo obširno Danie« lovo  geografijo,  drugo  in   tretjo   zimo   pa
bil v nekaterih važnih spornih točkah naravnost in ve-doma krivo informovan — in to cel6 v slučajih, ko sem zahteval resničnih podatkov. In na podlagi neresničnih podatkov sem potem zavračal nekatere napade v «Narodu». Ali sem jaz kaj*kriv na vsem tem?! Zdaj pa, ko sem se rešil takih informatorjev — vidim iste «Narodovc» dopisniko v njih družbi, da zopet lažejo na drugačno kopito! Taki zvezi ~ prosit!
Izjavljam torej še enkrat, da so lažnjive vse trditve «0orice», ki se nanašajo na zvezo dr. Turne s «Sočo» v učiteljskem vprašanju. Nasprotno so bili v tem ožin; vedno solidarni tisti, katere danes «Gorica» zastopa. Tudi oni dopisi, notice itd. proti M edveščeku, na katere se ta sklicuje v tiskovni mavdi in hoče 2 njimi meno slikati — so prihajali iz sredo njegovih sedanjih zaveznikov. Jaz nisem imel z M. uikdar kakega osebnega spora, bila sva dobra tovariša in prijatelja, a dopise proti njemu sem sprejemal, ker so prihajali iz peresa veljavnih pristašev, ki zdaj rabijo enako veljavo pri — «(jorieb. Vidite — taka je resnica! Javnost naj pa — sodi! A. Gabršček.
«Gor. Tiskarnam A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
jagod ; v modrih očeh ugasuje polagoma plamteči pogled. Da, gotovo bi 1 »11 tudi umrl, toda so o praven; času mu je priskočil na pomoč njegov gospod. Podal mu je viteški meč in imenoval ga grou narlvtnskega, a nekega lepega dno mu je se kot novesio p-^iv-jdol — ponosno krasoti<*o.
V Tolosi in dragih mestih tor po doželi na okoli se delajo velike priprave za vojsko: provencaiski vladar je prisegel, da hoče ukrotiti upornega podložnika.
Vse zastave podrejenih grajsčakov in mest so že zbrane; bojno četo stopajo proti Antibu in so zbirajo pred obzidjem sovražnega mesta.
Folchettu, ki mu jezdi na strani, de prijazno Rajmund: <Zakaj vedno tako otožen? Tvoja lepa ženska, po knUri neprestano vzdihuješ, bo kmalu tu.
Seveda, prezgodaj sem te odtegnil od nje; toda zdaj že diija proti Narboni. jadmik, katerega sem poslal, da jo semkaj privede >.
Minil je dan, v katerem je bila pričakovana Nelda. minil je drugi, tretji in četrti, a jadrnika ni še nazaj, in zasoljene krasutico še ni.
Že se je udalo oblegovano mesto in padla je s stolpa sovražna zastava. Tedaj zasede Folelietto svojega zvestega belca, kajti nič več na svetu ga ne more zadržati.
Proti svojemu zaželjenemu gradu jezdi sam neprestano celi dan, a ko pride do neko vasi ter dvigne oči proti mostovžu neke gostilne, ob k&tere vz*- ^žju pljuskajo besneči valovi, zagleda plakajočo žensko, ki se ozira po morju.
Po postavi lepega života, po podobi obraza, po kroju obleke zazdi so mu, da je ona Trepetajo se bliža —¦ o, ni dvoma več, ona je, Nelda!
Pusti' konja na cesti, in ves prestrašen steče k njej: «Ti, moja ženska >, zavpije, «si tu, sama, in so jofefiV . . . povej mi, pa zakaj?«
S spuščenimi lasmi, bleda, toda z odločnim izrazom v obličju, s prezirljivim posmehom na trepetajočih
Schlosserjevo zgodovino in Scherrovo litera-turno zgodovino. Spomladi in poleti sem se bavil z rastlinstvom in živalstvom ter nabral herbar do blizu 1000 domačih vrst rastiin in do blizu 500 metuljev in hroščev. Z«i tretje poletje sem se pripravljal s sedaj pok. bivšim nadučiteljem v Senožečah, g. P.Kavčičem, da bi napravila zbirko ptičev in amfibij, sebi v pouk in šoli v korist. Vse moje načrte kot učitelju in ves moj trud pa je preprečila nehvaležna roka politike. Kot 18-letni pro-vizorični podučitelj sem se drznil izraziti ob volitvah v deželni zbor kranjski za narodnega kandidata Obreza proti nemčur-skernu odvetniku dr, De\vu in od tistega časa sem padel v nemilost pri šolskih oblastih, drznil sem se zoperstaviti osnovanju »Zweig-vereina* nemčurskega »Lehrervereina" pod pokroviteljstvom sedaj pok. dež. šolskega nadzornika Pirkerja. S tem je bila moja karijera kot učitelj spodkopana. Čutil sem kruto roko kranjskih ustavovercev, in ni je bilo takrat osebe, ki bi me bila mogla braniti proti uradni oblasti. To so dejanski podatki iz zgodovine mojega življenja, in iz teh naj sodijo gg. učitelji, zakaj sem se bil l. 1897. pri občnem zboru »Zavezo« v Celju izrazil za oni del predloga dr. Ebenbocha, kateri daje upliv deželnim poslancem in deželnim odbornikom pri šolskih oblastih. Kakor danes stvari stoje, učitelj ne more braniti učitelja vspesno v marsikaterem položaju, ko sedi nasproti c. kr. dež. šol. nadzorniku, c. kr. šolskemu referentu pri namestništvu in Nj. Eks. c. kr. namestniku; če se pa drzne zavzemati gotovo stališče, mora tudi računiti z negotovo bodočnostjo. Nisem se potezal za predlog dr. Ebenbocha dalje, kakor toliko, da je prepustiti odločilno besedo v šolskih zadevah zastopnikom deželne avtonomne oblasti.*) Politična afera me je torej izločila iz vrst javnih uči-
*) Iz tega je razvidno, kako podlo je rovanje «Gorice» proti dr. T. na podlagi «Zavezinega» zborovanja v Celju! Dr. T. se ni potezal za Ebrnhocliov predlog v celoti, marveč za jeden del! «Gorica» jo pač najmanj poklicana, ščuvati vsled tega učiteljstvo proti dr. Turni, ker dr. Gregorčič stoji v tem ožim kar na stališču pastirskega lista avstrijskih škofov! — Uredn.
ustnicah se je krasna ženska obrnila proti njemu de-iaje; »Stoj daleč od mene in poslušaj!
Pristno, starodavno plemsko rodovino si se ti, revež, drznil oskruniti v moji osebi: kajti povzdignil t^ Jg pač nad plebejce, a nikakor te ni storil plemenitega tisti tvoj mnlovredni gospod, ki me je spravil v tvoje roke.
Jaz nisem mogla prenašati te sramote, zadane našemu rodu, in, oh! da bi se maščevala, sem zaupala nekemu britanskemu vitezu.
A on me je izdal. Nekega jutra, prebudivši se iz spanja, sem vstala in videla, kako naglo je plula po moiju ladja, ki je odnašala krutega izdajalca. Dvakrat sem na to   videla vzhajati in dvakrat zahajati solnce,
tavaj sama in vsa ujokana po teli neznanih obalih. Tuji tukajšnj' rod je pa s prstom kazal za menoj, a smilila sem se i njemu.
In sedaj, kaj mi ostaja še ? Mari naj bi te prosila odpuščenja, ko to sovražim? — O, tako malovredna še nisem. Kar si videl, naznani mojemu očetu in reci mu za me: z Bogom!s
To rekši se z vso silo zaleti, in z glavo navzdol skoči v vodo, a po obrežju se zasliši pljusk in presunljivi krik.
'3b črne podvodne pečine je zadelo nežno telo, ter izginilo, da ga ni bilo videti več. Le bela tančica se je prikazala na vrh, a valovi so tam okoli  zarudeli.
Le jedne solze ni kanil vitez; kakoršen je bil v bojni opravi, se je tiho oddaljil od tam.
Vetrovi divjajo, in morski valovi se penijo; z neke ladijce gleda še vitez cvetočo, milo domovino, katero jo zapustil za vselej.
Odplavil se je med severne megle in že je dospel na britanske obali. Tam se jo srečal z baronom, ki mu je njegovo srečo razrušil.
Nastavita sulico in od daleč si zdirjata naproti 5 konja se s tako silo trčita ob prsi, da je jeden poginil.
H kratu sežeta po mečinj urno kakor blisk padajo teški udarci ter odmovajo od ščit(jv in Slemov.
teljev in ne moja prosta volja. Po svojem izstopu sem si moral služiti kruha kot domači učitelj in vzgojitelj v blagorodni družini F. Proglerja, moža železne eneržije, rodom iz francoske Švice, ki si je z lastno močjo kot prost natakar po svoji inteligenci in ne-utrudljivosti pridobil premoženje in zgradil velik hotel v Postojni. V tej družini sem našel hrano in zavetje, izučil sem se francoščine in deloma laščine in angleščine. V prostih urah sem nadaljeval nabiranje rabtlto ter zahajal k edinemu tedanjemu prijatelju g. kaplanu Resniku v Postojni. Gotovo bode ta gospod kranjskim duhovnikom Se dobro v spominu. Bil je najstrožjega klerikalnega mišljenja, ali razumela sva se v marsičem, On je bil, ki me je napotil, da sem se poprijel zopet študij. Kot izboren latinec rae je navdušil za rimske in grške klasike, in Se danes se spominjam, kako mi je navdušeno razlagal podobo iz Eneide, kako vzburkano morje vzdiguje in vije morski pesek in ga spet polaga po globočini. Kakor so ml bili spridili enkrat pedantični profesoR vsak ukus do latinščine in grščine, tako me je njegovo navdušena beseda sprijaznila z latinsko in grško slovnico ter me odločila, da se pripravim za zrelostni izpit za gimnazij. Vsako nedeljo popoldne mi je pojasnjeval, kar sem si izpisal tekom tedna, in pod njegovim nadzorstvom sem napredoval v pol leta toliko, da sem se odločil, izstopiti iz družine Pro» gierjeve ter z majhnimi prihranki iti v oktobru 1880. v Trst pripravljat se za izpit. Po kratkih mesecih sem bil primoran vstopiti kot učitelj na javno višjo dekliško protestantsko šolo v Trstu. Dasi sem imel vsaki, dan 5 šolskih ur in sem bil primoran poučevati še 2 do 3 ure posebej po družinah, nisem izpustil izpred očij stavljene si naloge ter sem v juliju 1. 1881. rama vil zrelostni izpit na drž. gimnaziju v Trstu. Po izpitu me je vendar zopet vleklo k učiteljstvu nazaj. Dasi sem bil takrat popolnoma vešč francoščine in za silo laščine in angleščine, sem imel izborna priporočila za naprej, vender sem vložil prošnjo pri c. kr. dež. šol. svetu v Ljubljani, naj se  me sprejme zopet kot
A naposled jo Folchetto, teško vzdržuje sapo, z divjo radostjo porinil izdajalcu ostrino v sredo srcii.
Smrtnobledo je sedaj obličje, na katerem je videti šo vedno izraz strastno protnje. Nesrečnež si pritisne desno roko na prsi, omahne in umrje.
Tedaj spravi zmagalec meč v nožnico, pogleda barona, ki mu leži ubit pied nogami, a lice so, mu vendar ne zjasni.                                             •-•-.'
Na skrajni meji Španije, na vrhuncu gore, ki se strmo dviguje nad morjem tam nasproti zeleni Provenci stoji samostan, Id ga je vstanovil Branon.
Nekateri izvoljenci so zbrani tam gori in se živijo z zelišči in   čudnimi   korenikami,   nosijo kapuce,  potegnjene globoko doli na obit«, in so ohlečeni v debele kute, ki jih mučijo, in katerih  ne   smejo   sleči celo*, življenje..
Po mostovSik, podprtih s stebrisčem^odinsv* glas zvona. Redovniki stoje nemi okoli odprtega groba in se gledajo žalostni.
Kdo je tisti starček, ki leži na tleli z rokami, prekrižanimi na prsih ? Nestalna svetloba neke baklje mu sedaj razsvetljuje obraz. — On je Folchetto, nar-bonski grajščak, ki umira.'
Obilna srebrna brada mu sega doli cez vrv, s katero ima prepasano obleko, in kakor on teško diha, se mu dviguje in znižuje liki morski valovi.
A med čisto misli njegove duše, ki ima kmalu stopiti pred svojega stvarnika, se kljubovaje vriva neka podoba, katere ni moglo ugnati toliko let pokore.
Kakorsno je videl zadnje trenotke njenega živ---Ijenja, s črnimi lasmi, spuščenimi po ramenih, vso ujokano, bledo v obličju, in vendar oj tako krasno, prav taka se mu Se sedaj prikazuje v njegovi domišljiji, nezvesta Žena.
Sveti starček, zakaj se ti utrinja solza, ko umiraš? Kaj to še vznemirja? — Oh, razumem te: nje, ki si jo toliko ljubil, se ne nadejaš zagledata med iz;-voljenci v nebesih!
(Paljo pride).
05
prostega učitelja na javno golo, če tudi eno-razredaico na deželi. Tudi te podatke iz svoje zgodovine navajam edino le zato, da naj učitelji iz teh sklepajo, ali spoštujem učiteljski stan ali ne. Moja prošnja za sprejem je bila a limine odbita. Zbog tega se tudi nisem mogel posvetiti na vseučilišču zgodovini, literaturi in lingvistiki in potem profesorskemu stanu, ampak sem bil siljen postati jurist. In tudi kot jurist-sodnik sem ostal učitelj našega prostega ljudstva. Z mirno vestjo se sklicujem na spriCevanje slovenskih kmetovalcev v tržaški okolici, v tolminskem okraju in v goriški okolici, da sem bil v prvi vrsti sodnik-učitelj. Vzbuditi pravno zavest je bila vsikdar moja prva naloga. Gledati in razmišljati o gospodarskem položaju našega prebivalstva pri sodnih razpravah in obravnavah nisem nikdar zamudil. Na te podatke se moram sklicevati, da dokažem, da sem vsikdar Čutil poklic učitelja, in ako sem toliko let živel in delal iako, se mi pač danes ne bode moglo odrekati zanimanje za ta stan in veC kot to, ljubezen do tega stanu. Nečem pobijati tega, kar se je prenašalo iz vsakdanje zasebne govorice, kar se je do-našalo v kroge lista »Gorica", ker je veC ali rr-nj prepodlo. Ne morem kazati na drugo nego na svojo zgodovino, dokler mi ne bode moC v dejanju pokazati, da sem iskren prijatelj učiteljev in učiteljstva. Kot deželni poslanec res nisem mogel sfcoro nič storiti; razlogi pa so skratka tir 1. 1896. in 1897. sen bil popolnoma podložen v vsakem oziru .narodnemu vodstvu' in nisem hotel siliti nikdar s svojimi nazori in predlogi za uči-teljstvo, vedoC, da zanje ne veje Bog ve kako ugodsn w*er. Učitelji sami pa do tedaj tudi niso zahtevali javno nobene posebne akcije dež. poslancev za 3e. Dež. zakon 1. 1896. je bil prirejen še 1894. in 1895., predno sem postal dež. poslanec; zavlekel se je bil le zaradi formelnih nedostatkov do zasedanja 1. 1896. Takrat je uCiteljstvo bilo zadovoljno s predlaganim zakonom, in ni bilo Čutiti ne le nikakih nasprotstev in kritike, marveč se je celo z veseljem pozdravila ona mala pridobitev. Ko so jeli učitelji zahtevati veC, takrat so se bile duri dež. zbora za nas že zatvorile. L. 1898., ko se je slovenska stranka po dr. A. Gr. in A. grofu C. pogajala ?. ital. stranko, takrat sem že vedel, da zaidemo in torej tudi vedel, da ne bode moč pomagati niti našim vinogradr-ikom niti našim učiteljem. Naglašal se~i že pri obenem zboru »Sloge* 25, maja t. 1., da sem lastniku »Soče* A. G., še predno je bil znan izid pogajanj, označil svoje stališče ter se izrekel, da naše .narodno vodstvo* — popolnoma za vozi. Če sem tudi od tega .narodnega vodstva" pričakoval, da stavi svoje zahteve glede učiteljstva in sem predlagal, naj se potegne poleg dež. šolskega zaloga za to, da se .stanove kategorije učiteljskih plač 500, 600, 7^0 z dosedanjimi dokladami in z regulacijo pokojnine po vzgledu državnih uradnikev, sem vedel, da ta predlog propade, kakor vsi drugi. .Mešati se pa v delovanje .narodnega vodstva* nisem smel. Saj mi nekateri učitelji še danes zamerjajo, da sem se izrekel proti .narodnemu vodstvu", kako sem bil mogel storiti kaj takega 1. 1898., ko so se pogajanja pričela ?                    Dr. Henrik Tarna,
deželni poslanec in odbornik.
DOPISI.
Od meje. — Saksidovski in Obmejski sta opisovala v dopisih v .Soči" razne komisije, ki so nas tekom leta obiskovale, da bi se konečno vendar kaj učinilo v prospeh naših divnoromantičnih obmejnih krajev. Zadnji dopisnik je zaključil našo kroniko s podatki o vspehu konkurenčne ali skladovne obravnave za zgradbo nove cerkve. Sklicuje se na to, da povsod povprašujejo, kedaj vendar pričnemo z aidanjem. Ker je bilo vže toliko opisovanja, bobnanja, in kokodakanja, odgovarjamo: .Festinalente*, »Lang-sam aber sicher". Nekateri nam predbaci-vajo, da se nahajamo v idealih, vtopijah in doraišljiah, ter nas plašijo s trditvami, da zgradimo zapotoško cerkov ,q Sv. Nikoli". Res da je nam vprizorjenih od stranij »vto-kistov« in .rekurzarjev" polno zatvornic, precnic in? križalk, k«-«-, oni zasledujejo naša pota ter vlagajo s pomočjo najspret-nejših zakotnih jurisiičnih kapacitet, vtok na vtok;» pa se jim zdrsne, ker s protivtoki jih onemogočimo, porinemo in pahnemo s kartami nazaj. Zanašajoči 3e na izrek .guta čavat lapidem" in tolažeči se z samozavestjo, da tudi pogum, odločnost, doslednost in druge sovrstne tekmujoče sile nekaj veljajo, pospešujoč zmago opravičeni stvari, marljivo tvorimo gradivo. Kakor dela našim poslancem zgago abstinenca, tako nam pa-tronat in  način  skladbe.   Tukaj   je osre-
dotočen »punetum saliens". da ne pridemo do sporazumljenja, da z vpeljat-vami zakasnevamo, da 'ezemo po polževi poti ier rijemo liki krt n* desne in na Ie*o. Cerkev, občina in patron so trije odločujoči činitelji, ki so dolžni po skladovni postavi »pro rata portione" s tretinjsko tangento prispevati k zgradbi cerkve. Kje pa je naš patron ? Prvotno je imela palronat zapotoške cerkve grofija v Kojskem ter prispevala celo letnih štirideset dnkatov k vikarjev! plači. Grofija je vbožala, se razkosala ter razprodala, tako da nimamo več niti patro-nata niti dukatov. Vsak treznomisieč človek je mnenja, daje najboljši potronat država, najboljši in najzanesljivejši kongrua davkarija; tam se ni treba klanjati, zadostuje le kolek in podpis, vse drugo je le beračija, srednjeveška odvisnost, stanovsko poniževanje, kojega so se drugi stanovi vže davno otresli. Zidanje novih šol, cerkva, uradnih poslopij, zgradbe železnic, cest, višanje plač, vse po novodobnem kroju, po spretno uCinjenih načrtih, po noblesi, v katero se ogrinja prosvitljeni osamosvojeni vek, zahteva obilno žrtev, sredstev in skladb, zato treba organizovati, osamosvojiti i poljedelca, s postavami in zadrugami mu kazati pot do boljšega blagostanja, mu odpreti toke, da se pridelki podraže. Če kmet dobro stoji, S9 deležni vsi stanovi njegovega blagostanja, se vsem dobro godi.
Dandanes je denarja dovolj, pa pogubo-nosna svetovna špekulacija ga je nagroma-dila v žepe posameznikov, zidov, kapitalistov in Ljagnatov. Taki bi radi imeli prvenstvo, uživali hočejo vse Časti, vse ugodnosti, vse blagoslove, sedeti v prvih klopeh brezplačno, od svoje obilnosti pa bi nič ne dali za zidanje nove cerkve, ali pa toliko kolikor siromaki in koloni. Ljudje božji,, saj cerkev ni hlev — kdor ima, ta naj da. Vskliki, kakoršni so se slišali povodom skladovne obravnave!! Vera je prosta reč, cerkev je postranski zavod, nobedna oblast ne more kmeta prisilili, da bi prispeval k zgradbi, če sam noCe. Mi ne bomo ubogim cerkve zidali, bomo rekurirali do skrajnosti!!
Pravica mora zmagati, in upornike užene v kozji rog postava ali pa roka božja. Postava jih je vže obsodHa k pc >vni konkurenci, zato jih srbi in skrbi, k \ \ razsodba skladovne obravnave je bila proglašena in objavljena dne 17. t. m. po občinskem ob-hodniku, proti koji je čas ugovarjati na c. k. namestništvo v 14 dneh. Na podlagi konkurenčne obravnave z dne 16 marca 1890. glede zidanja nove cerkve v Zapotoku spoznava c. kr. okr. glavarstvo v zmislu postave g 57. zakona 7 maja 1874. D zak. L. št. 50. z ozirom na določbe deželne postave z dne 29 nov. 1863. dež. zak. L. št. 2. eks. 1864 sledeče:
Zidanje nove vik. cerkve v Zapotoku, z ozirom na to, da je ta stara nepopravljiva, vlažna, temna, tesna, zdravju škodljiva ter ne vštreza zahtevam bogočastja, se mora smatrati po soji uradnega zvedenca za neobhodno potrebno. Potreba je bila pripo-znana od vseh občinarjev kakor tudi od cerkvene in občinske oblasti. Ta rte cerkev se bode izdelala po naCrtu, ki ga je napravil c. k. cestni mojster Barich po na vodih stavbiaskega oddelka.
Z ozirom na to, da so se občinarji zavezali, da podro staro cerkev, da ograjo okoli cerkve sami učinijo, da les sami oskrbe, nadalje z ozirom na to, da ni treba popraviti zvonika, ker je v dobrem stanu, odpade skladovna svota okoli 2000 gld. in treba je pokriti stroške 8000 gld. kakor tudi stroške za načrt in prevdarek v znesku 150 gld., kateri so bili že vplačani iz cerkvenega premoženja.
Od omenjenih stroškov odpade 2000 gld. na cerkveno premoženje, ostalih 6000 gld. prevzame sama občina, odštevši morebitno vladno podporo potom milosti.
Kako se pokrije občinski delež stavbne svote, o tem določi starašinstvo v smislu postave, ko postane ta razsoja pravokrepna.
Natančna določila o začetku zidanja, in komu je podeliti delo, pod katerimi pogoji, bode moralo skleniti starašinstvo; proti tej razsodbi, katera naj se v občini objavi, dano je vdeležencem prosto, pritožiti se na c. kr. namestništvo v Trst v 14 dneh.
V skladovnem zapisniku je bilo zabelje-ženo, da vlada podeli temeljem dobro vte-meljene prošnje, uvaževaje položaj, 2000 gl. Ta točka se pri razsodbi ni uvaževala, ker verski zalog tukaj nima patronata; zato ni dolžan nič pomagat?. Visoko namestništvo je obljubilo, da hoče potom milosti prispevati, če se vpeljatve pravnim političnim potom izvedejo in če se učini strokovnjaški načrt od vladnih organov.
Ko se je zgubil privatni navedeni pa-tronat, ga je hotela vlada sama vsprejeti v svoje krilje in področje; takrat so samo-oblastni Kolovodje upili: .Mi bomo sami patroni, mi ne potrebujemo nobednega, da bi komandiral našo cerkev" ter so z vtoki preprečili nameravani dobrohotni čin, kojega sedaj pogrešajo. Žali Bog, tako je: kmet ima dostikrat glavo v mehu, če ga pa kdo opozori, pa n,u .Bauernstolz" ne dopusti dt» živega, ta pa je v obmejni Idrijski dolini v raznih metaraorfozah in porcijah in sega do daiilnika. Potrebni smo cerkve kakor riba vode, ker sedanja jo plodišče vseh go-laznij. Duhovnik, opravljajoč daritev, ne ve, bi li na rubrike pazil ali na golazni, ki lazijo okoli kelha: gosenice, metulji, pajki, mrčes.
Cerkev nima orgelj, prižnice, spovednice, ob-hajilne mize ne klopi itd. Prijala bi k večjemu za shrambo poljskih jesenskih pridelkov. Odtod vsakoletna angina, oslabljenje ljudij v cerkvi, ker je cerkev v zemljski duplini in nima zraka. Ta cerkev js v pravem pomenu besede tlačilnica iu morilnica pastirja in ovčiC in na meji.**
Nekropolski.
' (Take razmere so pag škandalozne. Kaj ni :e?! Ur.)
nobene prave rešilne roke?
Damače ii razne novice.
Osebna vest. — Minister za nauk in bogočastje je imenoval učitelja na c. kr. vadnici v Gorici g. And. Lasiča okrajnim šolskim nadzornikom za tolminski okraj.
Starašinstvo občine Tomaj je imenovalo v svoji seji dnč 17. t. m. gospoda dr. Petra Laharnarja, c' kr. okr. glavarja v Sežani, svojim častnim občanom radi zaslug za občino.
Naravnost gorostasno. — .Primorski List* hvali naše okrajno glavarstvo, »— da je svojim organom javnega reda zapove-dalo, naj čuvajo, da bi se ne godili neredi, kakor so se n. pr. v Celju itd.* — ,gled6 na silnosti, ki so se pokazale povodom zborovanja .učiteljske zaveze* v Gorici". Torej tako l Če je okrajno glavarstvo res bilo izdalo kako zapoved svojim organom, da naj čuvajo, da bi ne prišlo do neredov sploh, je storilo le svojo dolžnost in nič drugega, kar vendar ne zasluži hvale, k večjemu priznanje. Ali treba še poudarjati, da takih neredov kakor v Celju se ni bilo bajt, kar smo sklicuje se na pisavo .Corriera" jasno dokazali. Naše okrajno glavarstvo ni storilo glede na zborovanje .Zaveze* niti koraka, ki bi zaslužil hvale, pač pa polno korakov, ki zaslužijo najostrejšo grajo in največje ogorčenje. Kako lepo je skrbelo za javni red, spričuje dejstvo, da je prepovedalo po hotelih prenočišča slovenskim učiteljem, kateri bi bili, da so prišli vsi, ki so nameravali, ostali na cesti izročeni na milost in nemilost nahujskanim in plačanim goriškim barabam! To ti je res lepa skrb za Slovence v Goric:, ki zasluži pohvale!! Seveda, Slovenci so po izreku .narodnega vodstva" v .Gorici" — .narodni fanatiki", zato pa treba pohvaliti okr. glavarstvo, ker tako po očetovsko skrbi za nje. Slovenci v Gorici so maio hvaležni »Pr. 1.* za tako pisavo, in gospodje na okrajnem glavarstvu, ker so celo pohvaljeni od slovenske strani glede* na svoje postopanje pri učiteljski skupščini, se smejejo v pesti
V  Gorici je pač malo drugače kot pa v varnem Solkanu!
Slovensko katoliško delavsko društvo
je imelo dne 10. t. m. svoj občni zbor. Iz blagajnikovega poročila je posneti, da od meseca julija do konca leta 1898. je imelo društvo dohodkov 792 K 60 vin., vseh troškov vkupe pa 288 K 20 vin. Koncem 1. 1898. je bilo ostalo v blagajni 504 K 40 vin. Vsaki mesec letos pride v blagajno okoli 180 K, izda se pa skoro ravno toliko. Odkar obstoji društvo, je bilo izdanih za uboge in bolne delavce že okoli 2000 gld.
.Mrtvorojeno dete" je članek v zadnji .Gorici", ki je najgrša ilustracija o nezdravih, hinavskih razmerah, ki so vladale med slov. deželnimi poslanci, — ter o škandaloznem hinavstvu dr. Gregorčiča do .Soče" in Gabrščeka. Evo dokaz!
V   .Gorici" čitamo:
.Dr. Gregorčič je spoznal, kako škodljiva je abstinenca in je bil iz dna duše — proti nji*.
A — tak6! Dr. Gregorčič priznava zdaj sam javno, da je bil iz dna duše proti eb-stinenci, dasi Je v klubu glasoval za njo! Kakošen voditelj pa je bil ta mož?! — In kako se je obnašal nasproti Gabrščeku?! Našteval mu je vse možne razloge, ki govore za abstinenco, z namenom, da Ga-bršček v tem smislu zagovarja politiko slovenskih poslancev. Hvalilje na polna usta .Sočine* članke o abstinenci ter rekal: .Sočini" članki povedd vse, kar se sploh da reči: kogar ti članki ne prepričajo — temu ni pomagati! — In vendar, pravi .Gorica", je bil Gregorčič vdnu duše ..prepričan, da je abstinenca Škodljiva! Da, da, ali to svoje p repri čanj e je skrbno čuval prav na dnu svoje duše ter je igral ulogo grdega hinavca, ne pa voditelja naroda. Ako je bil torej prepričan o škodljivosti abstinence, tedaj bi bil moral zastaviti vso svojo voditeljsko m o C v to, da krenemo na drugo pot — ne pa da gremo dalje po poti, ki vede v pogubo ! Toda iz strahu pred grofom Alfredom Coroninijem, dr. Rejcem itd. je igral ulogo skrajno hinavske politike — in mi smo .Gorici" le hvaležni, da je dala — »Soči* in Gabrščeku popolno zadoščenje in potrdila vse, kar je »Soča" pisala ter so »Goričani" — tajili!
Kakd pa je p o C i 1 naš letošnji goriški razpor! Ali ne s člankom 16. aprila — potem, ko so slovenski poslanci zopet zapustili deželni zbor ter sklenili abstinenco — in tedaj »Soča" ni vec hotela hvalisati tega koraka ter je rekla: Zdaj naj pa g. poslanci sami povedo, kako mislijo z abstinenco, ali ja to njih resna po-
litika ali le komedija, in aH bodo nekateri poslanci tudi odslej igrali dvojno politiko, eno v klubu, drugo zunaj kluba itd.! 1! »Soča" je takrat namignila, da z ozirom na abstinenčno politiko ni e d i n ost i med slovenskimi poslanci, da nekateri v klubu sicer vedno za njo glasujejo, zunaj kluba pa rujejo proti nji ter skušajo ustvariti položaj, ki bi poslance pognal zopet v deželni zbor! — In čitatelji se bodo gotovo še spominjali, kako strašno se je .Soča" takrat zamerila prav dr. Gregorčiču in njegovim najožjim somišljenikom. Kar vzrojili so proti .Soči* in Gabrščeku ter se pridušali na polno grlo, da »Soča* laže, ker poslanci so o abstinenci vsi j edin i itd. Zadnja »G." pa je povedala, da tako z atr j evan je jL bilo le gola laž, le slepljenje slovenskega ljudstva, — »kajti dr. Gregorčič je spoznal škodljivost abstinence in je bil z vso dušo proti nji I" — Mi vprašamo dr. Gregorčiča: Ali ni razpor med njim in dr. Turno akuten že od znanega pisma 7. jantivarija ?! Od takrat ni hotel imeti dr. Turna v klubu nikake besede več I Kaj je storil dr. Gregorčič v polnih devetih mesecih, da bi slovenski poslanci opustili abstinenco, ki je po njegovem mnenju takd škodljiva? Nič!! Pač pa je z onimi famoznitni pismi na dr. Pajerja docela pokvaril ves položaj, da smo prišli Slovenci na Goriškem zares v največjo zagato t In Ho ve1, ali bi ne bilo bolje, ako bi bila obveljala Tumova taktika? Slabše ni mogoče, kakor je Haj! 1
Čitatelji! Zdaj vam bo pač vse jasno I »Soča* je govorila o dvojni politiki naših poslancev, o oficijelni v klubu in o ne« oficijelni nekaternikov zunaj kluba, grajala je to h in avšči no izvoljenih zastopnikov naroda med seboj, in to je storila s toliko večjo pravico, ker se je zlorabila »Soča" za najodločnejši nastop v prilog ofi-cijelne politike, proti kateri pa so neka-terniki pridno ruvali. Da je imela »Soča* prav od prve do zadnje pike, to spričuje članek »mrtvorojeno dete" v »Gorici". Kar so gospodje v aprilu tajili (kajti od abstinence m si obetali prav takrat največjih vspehov, katerih bi pa dr. T. ne bil deležen!), to priznava danes »Gorica* z najpre-drznejšim čelom, ker nam je prinesla absti-nenčna nerodnost naših prvakov največjo blamažo, katero bi pa radi naprtili zopet le dr. Turni na brbet! —• Razumnikom dosti! A. Gabršček.
-Javen sbod »Sloge* t PrvaČlni. — Na prostoru, določenem za veselico »čitalnice* in za ples (proti kateremu je nekdo v Prvačini tako, da so se PrvaCkovci čudili, da se niso udrli barjarji, ko je stopil na plesišče,) je bil v nedeljo javen shod »Sloge*. Nastopil je prvi dr. Ant. Gregorčič, predsednik »Sloge* ter drž. in dež. poslanec. Govoril je o politiškem položaju na sploh, ter se potem taknil našega domačega položaja. O vsem tistem, kar je povedoval na široko o neprijazni vladi, ki je naklonjena Lahom, o postopanju tržaškqga namestništva, o zadnjih volitvah v državni zbor, o izgredih v Celju, na Češkem, v Celovcu itd. ne bomo govorili, ker je našim čitateljem vse ( olj znano. Tudi kar se tiče našega polo* a v deželi, o pogajanjih med slovenskimi poslanci z vlado in Italijani, o nasprotstvu italijanske stranke v deželnem zboru, o abstinenci, o dež. šolskem zalogu, o tem, da dež. poslanci (»ki držimo skupaj") so pripravljeni iti v dež. zbor, ako se izven zbornice že dožene to ali ono, (o kateri politiki pa vladajo sedaj pevsem drugačna mnenja od prejšnjih) itd., se ne plača posebe omenjati, ker tudi to naši čitatelji iz časrikov in privatno vse dobro vedo. Dotaknil se je tudi vipavske železnice, katere še vedno ni. (Po pisavi »Gorice*, ki je Gregorčičevo glasilo, jo je »zavozil* — Bog vedi, kam; — dr. Turna!) Po mnenju dr. Gregorčiča je kriv deželni odbor, ker ni preskrbel posojila 100.000 gld. Vse je pripravljeno za delo, pogoji za delo, načrti, le posojila ni! Omenil je tudi, da v dež. odboru je dež. glavar dr. Pajer nasproten slovenskim težnjam, da torej bi bil on glavni krivec, da še nimajo Vipavci železnice. (S tem torej odpadejo vse tiste laži in tista grda podtikanja, s katerimi je obsipala Gregorčičeva »Gorica" dr. Turno!! Kaj pa »Mont* ! ?! Je težko govoriti, kaj ne, ker mu predseduje sam kardinal!) — Dež. odbor skrbi premalo za vinogradnike, in še vedno ni videti nikake dobre volje v tem pogledu.                                         '
Vse to pa je že staro l To Vipavci že vse vedo. Novo jim je bilo le to, da Thu-novo ministerstvo je padlo, da nimamo vzroka, jokati za njim, ter da bi bilo umestno, razdeliti goriško deželo v dva dela, italijanski in slovenski, da potem bi bilo drugače.
Kar je onstran Soče (tudi "Brda ? 1), naj imajo Italijani, tostran pa bi mi sami gospodarili — (ideja, ki po našem mnenju ni izvršljiva. Da bi tako ^ malo deželo razdelili, o tem ni govoriti, in če" bi jo, tedaj bi trpeli zopet le Slovenci, ker Italijani bi vendar ne pustili Gorice! Rešitve iz laške sužnjosti je nam iskati pač čisto drugje. O predmetu utegnemo še govoriti!) Ko je prenehal govoriti dr. Gregorčič, so mu zaklicali poslušalci »Živio", ki je bil nekam prikrit; le tako »ob ič a j e n" je bil!
To je bilo vse!  Ljudstvo, ki je prišlo
na &bod, se ni moglo ogreti  za govornika,
ker je pričakovalo od njega kot narodnega
voditelja, da povč, kake načrte ima za pri-
i hodnjost, kaj mislijo ukreniti   slov. dež.
¦'¦^¦wtyyipwi
poslanci-, da pridemo do deželnega- zbora, j ljudstvo pa je tudi čakalo, da pojasni na novo nastale razprtije v deželi, da razloži svoje stališče in »Gorice", toda dr. Gregorčič je o tem moičai kot grob. Zakaj i AH mu ni dopuščala vest, govoriti o tem, kar je vendar jako važen del našega poliliškega položaja ? t Pa niti besedice ni črhnil. , Je že vedel, zakaj ne! Kajti, ko bi bil začel govoriti to, kar piše njegova, »Gorica*, bi bil občutil nevoljo in ogorčenje ^udsCva ria prav znaten način. Ta nevolja je pretila izbruhniti, ako bi se bil govornik lotil le količkaj tistih nesramnostij' izustiti, na katerih je njegova »Gorica" tako bogata! Vipavsko ljudstvo ne sledi slepo dr, Gregorčiču, tega naj nikar ne' mfeK4 Rde* je- bil v nedeljo v Prvačini med ljudstvom, ta je Cul marsikatero besedo, pri kateri bi bila dr. Gregorčiča prijela jeza in ga rudečica oblila, klici: »živio* »Soča"! živio dr. Turna ! Živio Gabršček itd. so pa tudi jasno pričali, da na Vipavskem umejo prav nastale razprtije ter da se zgražajo nad pričetim razdorom, kateremu na čelu stoji zopet dr. Gregorčič. Oglasil se je še dež. poslanec Blazij Grča, župan, pardon I župnik v Sempasu, (katerega je na potu trla jeza, ker je čul za seboj vsklicc: Živio »Soča", živio dr. Turna !)\ ki je govoril o raznovrstnem zavarovanju, na kar je bilo konec tega dolgočasnega shoda.
Gospodje so morali, ako niso bili slepi in gluhi, se prepričati, da na Vipavskem, katero smatrajo za svoja trdna tla, ni vse tako, kakor oni mislijo in žele, in da tudi ne bo. Zavedno vipavsko ljudstvo je proti rovarjem ter želi delovanja in ne cincanja ter se ne strinja s politiko »po starem" temveč s tisto, ki gleda v bodočnost!
Toliko za danes! —- II koncu naj omenimo še, da sta bila navzoča na shodu tudi dež. poslanca dr. Rojic in prof. Berbuč. Veselica t Prvačini. — »Slovenska Čitalnica" v Prvačini je slavila v nedeljo dvajsetletnico svojega obstanka prav na slovesen način. Okoli 3. ur* *'m 3prejeia »čitalnica* in »Sokol" z oUjo m pozdravi tam-buraški in pevski zb<-> iz $-«n, rri Ajdovščini na mostu, na k m '>«ikor:t!< »U proti kraju, kjer je bile. veselic..*. W><. ica se je pričela ob 6V§ v »icuv epih, \v.,mt «a to postavljenih prostorih «r So-lJk-u g. Pahorja. Veselica je bila dobr.> i.Una in občinstvo je bilo ž njo zadovoljno. Po koračnici, katero je sviral vojaški orkester c. in kr. pešpolka št. 47 iz Gorice, je nastopil predsednik društva g. Gregorič, okičen z dvema svetinjama in z znakom slovenske trobojniee ter govoril tako:
Slavna gospoda, dragi rojaki 1 Radost in veselje mi dušo polnita z nastopom na ta kraj, in štejem si v čast, pozdraviti Vas, mile mi domačine ter došle sem drage mi goste iz bližine in daljine, za kar se Vam prav toplo zahvaljujem za vdanost in trud, ki ste ga imeli s tem, da ste v obilnem številu posetili slavnost našega društva, katero slavi danes dvajsetletnico svojega obstoja.
Te slavnosti ne bom na dolgo opisoval, ker prvič mi mati narava ni podarila značaja slavnostnega govornika, a drugič tudi ni moj namen o slavnosti govoriti. Toliko pa omenim, da vspeh dvajsetletnega delovanja našega društva je milovanja vreden, in to radi tega, ker je vladalo v društvu večkrat lestrankarstvo, osebnosti, ne-zložnost in t. d. Žalostno a resnično!
O, da bi vsaj današnjo slavnost slavili sleherni navzoči, posebno pa Vi dragi domačini v zložnosli na tihem v svojih srcih, in se vprašali, kaj je namen te slavnosti in ' društva »Čitalnice* sploh, in videli bi, kako dober, kako koristen da je ta namen, kateri naj bi se razširil v vsako hišo, da bi ga spoznali ter podpirali društvo, da bi se isto razvilo, rastlo in cvetelo— dober sad rodilo v gmotni in duševni prid, kakor v blagor naroda sploh.
Želel bi, da Vam ostane današnji dan v neizbrisljivem spominu, ker spomin je kra-san dar; spomin je ena najkrasnejših cvetlic, katero je sam stvarnik udihnil v človeško bitje.
Žalibog pa da dvajsetletno delovanje našega društva, kakor večinoma slovenskih društev, ne hrani dobrih preteklih niti sedanjih spominov, in bolje bi bilo, da nam je pri tem odvzet ta krasen dar spomina.
Zato je tembolj sila, poprijeti se sredstva, ki nam bi odgnalo to prokletstvo, ki se nad nami maščuje. In to sredstvo je žlož-nost v veri, v upanju in ljubezni.
To nam prinese blagostanje I Brizganje, demonstracije in trde naše pesti ne izdajo nič proti nasprotnikom in beseda ,jaz sem naroden* »živio narod" je le formalnost, je le neko izivanje, katero nima nikoli vgodnih nasledkov.
Mi smo narodni, pravijo nekteri, a le z jezikom, v svojih srcih goje pa najhujše in najnevarnejše lastnosti, s katerimi provzro-Čujejo strankarstvo, nevoščljivost, hinavstvo, prepire itd., kar je konečno narodu le v Škodo.
Kaj pomaga narodnost takih ljudij, katerih glavni namen je, sebe povzdignili nad zvezde, bližnjega pa pokopati v blato — ter ga končati, in če se jim to ne posreči, na-pno vse svoje moči zoper njega, in mesto da bi delovali za narod, delujejo le za svojo osebo, narodu pa škodujejo.
Bliža se   konec tega  stoletja — a ne
v tem in v bodočem stoletju ne dosežemo ničesar tem potom, ako ne delujemo vstraj-no z združenimi močmi!
Ako bodo vladale nadalje med nami take osebnosti, take strankarije, propademo gotovo, ker še mogočni Rimljani so propali radi nezložnosti, in naš narod in celo naše življenje podobno bo pustemu polju, ki ne rodi druzega koLpsat in koprive.
Torej strankarstvo, nevoščljivost, neza-tipTKlst,-iH",sT»vtastvo naj izgine od nas, in naj se vcepi v naša srca vera, upanje in ljubezen, katera' naj ostane v nas tje do zadnjega vzdihleja.
Pozabimo na strasti in maščevanja, ki jih gojimo drug do drugega v svojih srcih, in imejmo sočutje; veselimo se z veselimi a tudi jbkajmo z jokajočimi I •
V zložnosti borimo se za načela naše časne m večne sreče — za narodne pravice. Oklenimo se stebra matere Slave iti združimo vse svoje moči v eno samo moč, v eno nerazrušljivo moč! Kajti potem le. dokler se blišče Triglavi vrhovi, bomo srečni veseli in zvesti domu in carju Slave sinovi, Govornik je žel za svoje lepe in času primerne besede obilo priznanja. Petje kakor tamburanje je razveseljevalo ljudi. Pa bilo je oboje tudi dobro ter je kazalo, da ima g. pevovodja Orel dovolj truda s pevci, da pa ta trud ni bil zaman. Kar očarano pa je bilo občinstvo ob nastopu tarnburaškega zbora. To je bilo nekaj lepega, nekaj divnega, posebno ob petju pesmi »Za vasjo" s sprem-Ijevanjem tarnburaškega zbora je bilo občinstvo kar navdušeno, da se je ta točka morala ponoviti in culo se je ogromno klicov: Živio Vogrič! In g. Vogrič je res zaslužil priznanje ker je vodil svoj tamburaški zber nenavadno spretno, in so baš te točke žele največ priznanja. Kar se tiče deklamacij pesmij »Sora Alma* in »Domovini", moramo reči, da sta isti bili prav izvrstni. Dražestna gdčna. Katnikova je z občutkom deklarnovala Gan-glovo »Soror Almo", da je žela obilo pohvale in priznanja, kakor tudi je rešila g.čna Zornova častno svojo natego z deklamovan-jem pesmi »Domovini*, t. j. one pesmi, ki na kratko tako markantno označuje našo ubogo domovino, »udovo zapuščeno, mater toliko sirot". — živo so segale besede pesnikove v dušo poslušalcev, ki so se ob enem spominjali njega, ki na bližnjem hribčku na Gradišču boleha.
Žal, da je odpadla nameravana igra. S kratka; veselica je vspela prav dobro, in prepričani srno, da »Čitalnica" v Prvačini utegne prirediti še več takih lepili veselic v nedeljo. Treba je le še malo dobre volje, in potem se uresničijo besede g. predsednika, ki merijo na to, da bi se društvo povzdignilo v pravem pomenu besede.
Po veselici se je vnel živahen ples, pri katerem je sviral vojaški orkester.
»Šolski Bom* — »Gorica* —• »Narodna tiskarna". — Ker samooblastna gospoda pri »Gorici" preseljuje te dni svojo tiskarno in uredništvo »Gorice" v prostore »Šolskega Doma* vkljub resni nejevolji velikega dela tistega rodoljubnega občinstva ki je„ požrtvovalno podpiralo to  šolsko družoo,
—  in ker je moral priznati sam dr. Gregorčič v zadnji »Gorici*, »da so se tekoči dohodki zadnje čase znatno skrčili"
—  je skušala zadnja »Gorica" ta samomorski korak veliko opravičiti s tem, da je napisala zavijarsk in lažnjiv članek. Mi smo vso reč že pojasnili, ne da bi bila »G.* mogla nasprotno dokazati, zatd ponavljamo na kratko.
Kar se tiče nove posojilnične hiše in v njej prostorov za »Goriško tiskarno", je Gabršček pač dovolj lepo povedal, da se je trudil že 4 leta, da bi prešla ta hiša v narodne roke, in da bi med drugimi dobil za pošteno najemščino tudi on primerniše prostore. To se je mislilo in izvršilo, še predno je »Gorica" ugledala grešno luč sveta. In ako je Gab. že tolikim našim podjetjem pre-skrbel varno streho, je pač umevno, ako je mislil tudi na-se, kajti vsa njegova podjetja so eminentno narodna, če tudi bi pri njih postal — slovenski Rotšildl
Drugače je z »Gorico*, njeno tiskarno in s »Šolskim Domom*. To društvo je nastalo ob podpori vsega naroda; Gabr. in »Soča* imata zanj velike zasluge — a zdaj se je vmešalo v naš strankarski boj in se izkorišča za namene »Gorice", katere večina dobrotnikov »S. D." prav nič ne mara.
Mi pa moramo svečano protestovali proti ostudni laži pobožnih »Goričanov*, da je »Soča" pričela kak boj proti »S. D." — Narobe, »Soča* je hotela obvarovati »Š. D.* vsake škode, ker je opozorila na nevarnost, ko je ta »S. D." že zaresno pretila. Saj je znano, da je prihajalo največ darov po »Soči", a od junija so darovi skoro ponehali, ne da bi bili prihajali na upravništvo »Gorice*. Nam so ljudje pisali in osebno zatrjevali, da za ,Š. D." ne dajo nič več, dokler bo služil nakanam »Goričanov". Ko se je pa pokazala nevarnost še bolj očitno ob ponesrečeni tomboli v 3t. Petru, — šele na to smo se oglasili in povedali, v kako navarnost je spravila »S. D." strankarska .zloraba. Da ljudje niso hoteli kupovati srečk za tombolo, to so nam povedali tisti, ki to najbolje ved6. Povedali so nam to tudi hudje sami I Ta nam je povedal, da je kupil vselej najmanj 100 srečk za vse svoje delavce, a letos le 5, — oni je dejal, da jih je kupoval vsaj po 20, a letos nič itd. — na to šele smo se oglasili —  ter v zmerni  obliki po-
alo stati nad strankami!                       |NeSLS^laa^'
se drugo klepetanje   »G.* je tenden-          .  Trde, da je prišel odločilen trenotek, i
-laž, ki ima; namen — dalje zlorabiti    pravijo, da je Cehe sicer lahko pognati
.    V strankarske   svrh«     Tin    .Snfaini« I Knmi«;;n   „l,i~n;i:__j_' '_.    ¦   v   _•.**}*   !
vedali, kakošna nevarnost preti društvu,.kix bi moralo stati nad strankami!
Vse " cijozna
»Š. D.* v strankarske svrhe 1 Da „Sočani( ne bodo v take namene odpirati pregloboko svojih žepov, kdo naj jim to zameri?
Nikdo rad ne kupuje nasprotniku biča, s katerim mu bo oni mazal hrbet! — Iz tega je razvidno-praviLibpostopanje »Sofce* in grdo strankarstvo »Gorice*. V .tem oziru ne bomo več polemizovaii.
»Slovenska Čitalnica* t Dolnji Vrtojbi je preložila namenjeno veselico na 15. oktobra. Takrat se bo vršila veselica v dvorani. Več prihodnjič.                     Odbor.
»I inartlri". — Izvedeli smo, da nekateri goriški Lahoni so zložili pesem z naslovom »I martiri", v kateri opevajo mučeni ka Godermaza in Gorsiga. Besedila še nimamo. Ce ga dobimo, ga priobčimo. Obravnava proti Codermazu in Gorsigu v Inomostu bo šele meseca decembra, ker vsi uradni akti so laški, in te je potreba prevesti na nemški jezik.
Slavnost r Korniina. — V nedeljo je društvo »Societa Gormonese Austria* vKor-minu slavilo lepo. ulavnost blagoslovljenja društvene zastave. Ob jednem so odkrili v društvenem sedišfiu rnal kip cesarja, Slavnosti se je udeležilo tudi veteransko društvo iz Gorice, katero je odičilo kip z lavorikovim vencem.
Novo slovansko podjetje v Trsta. — Kakor morejo razvideti cenjeni čitatelji iz inserata, ki ga priobčujemo danes, je tvrdka R. Pretner otvorila novo spedicijsko poslovnico. G. Pretner je po mnogoletnem poslovanju izborno izvežban v spedicijski stroki in hoče svoje podjetje zasnovati v čim večem obsegu, tako, da bo mogel ustrezati naročilom iz vseh slovanskih pokrajin Avstrije. Mi ga najtopleje priporočamo našim trgovcem, ki imajo zveze s Trstom.
opozicijo, uklonili pa da se ne bodo. Ce hočejo imeti voditelji države vojno s češkim narodom, je prav. Cehi so pripravljeni. »Po-htik* potrja, da je Goluchovreki priskočil obstrukciji na pomoč in strmoglavil Thuna, ki pa je svojega padca tučj sam kriv, ker ni imel nikake eneržije.
Obsodba v Beiemgradn. — Obsodba je bila izrečena včeraj. Knezevie in Taj-ši<5 sta bila obsojena na smrt. Kneževiea so včeraj popoludne ustrelili. Tajšič je v Crni-gori, kamor je bil ubežal pred par meseci. 12 jih je obsojenih na 201etno ječo v težkih verigah, 7 v Sletno ječo in na 2 leti v ječo bivši minister Taušanovifi. BivSega minister-skega predsednika Pasica, ki je bil obsojen na 5 let, je kralj pomilostil ter je Pasič že prost.
Raznoterosti. — Neki italijanski list je prinesel te dni novost, da pride Dre?-lus v Opatijo. — Na Reki ustanavljajo Italijani iz Trsta, Istre in Dalmacije društvo, katero bi se imenovalo »Ausonia* ter bi šlo na roke društvu »Lega nazionale« l — Italijanskega pomorskega kapetana Jos. Gala-bresa so na Reki zaprli, ker je bil na sumu, da je ukradel 14 sodov neki tvrdki ter jih odpeljal saboj. Galabrese je bil v preiskovalnem zaporu, ali je že izpuSčen. — V Slavoniji in v Sremu se je pojavila kolera med živaljo. V nekem kraju so nakrat poginile vse gosi. Pravijo, da so jo zanesli iz Bosne. — Danes pride na Dunaj bolgarski knez Ferdinand. Stanoval bo na dvoru. — V Krakovem se vrši te dni shod slovanskih novinarjev. Na istem so Poljaki poudarjali svojo solidarnost z ostalimi Slovani, kar je dobro uplivalo glede na sedanji položaj,
Razgled po svetu.
Konec Tliunovega mlnlsterstva. V
soboto, to je tisti dan, ko je prijavita uradna »W. Z.* zadnje nagodbene predloge, katerih uveljavljenje je bilo mogoče samo vsled brez-primerne požrtvovalnosti in v evropski zgodovini brezprimernega samozatajevanja slovanskih narodov, tisti dan je bilo ministerstvo Tliun-Kaizl vrženo obstrukciji kot žrtev pred noge. To je že tretje ministerstvo, katero se je žrtvovalo nemški nestrpnosti. Slovani nimajo , vzroka žalovati po Thunu, aH ker je to sramotna kapitulacija pred Wolfom, mora Tliunov padec v vseh slovanskih krogih obuditi skrajno ogorčenje. —- V soboto ob 9. uri dopoludne se je sešel ministerski svet in je sklenil, podati demisijo. Ob 10. uri se je grof Thun odpeljal v Schdnbrunn in je cesarju izročil demisijsko prošnjo. Cesar je izjavil, da se v kratkem odloči. — Po vročitvi demisijske prošje grofa Thuna je cesar sprejel Alfreda Liechtensteina v posebni av-dijenci in mu je naročil, naj sestavi nevo ministerstvo. Liechtenstein te naloge ni prevzel definitivno, nego samo obljubil, da poskusi sestaviti novo vlado. V političnih krogih se sodi, da ima Liechtenstein jako malo upanja na vspeh, ker tako na desnici kakor na levici nimajo zaupanja do njega. Češki veleposestniki prigovarjajo češkim poslancem, naj odnehajo glede jezikovnih na-redb in naj se dajo vpreči v Liechten-steinov voz, a doslej brez vsakega vspeha. — Usoda Thunovega ministerstva je bila odločena že v Meranu. Thun je moral cesarju sporočiti, da ni nič upanja, da bi deloval drž. zbor, in da bi izvolil delegacijo, in s tem je postal odstop neizogiben. Nemška ob-strukcija bi tudi sedaj ne bila zmagala, da ji ni priskočil na pomoč minister zunanjih del, grof Goluchovrski. Ta je, hoteč strmoglaviti desnico in ministrstvo, izsilil, da se je zahtevala izvolitev del*, acije v najkrajšem času, in ker temu ni bilo možno ustreči, je moralo ministerstvo  pasti.
Liechtenstein baje ne more sestaviti kabineta, in zato se govori o uradniškem mi-nisterstvu, s katerim pa tudi najbrže ne bo nič. — Pri cesarju so bili v avdijenci Liechtenstein, grof Osvald Thun in grof Fran Thun. Desnica je še vedno solidarna ter se brani vsakega uradniškega ministerstva.
Slov. posl. PovSe je na posvetovanju desničarjev izjavil, da Jugoslovani ostanejo soliaarni s Cehi: »Mi z Vami in za Vas, Vi z nami in za nas*!
K položaju. — Načelniki desničarskih klubov so imeli v soboto dopoldne kratko posvetovanje. Javvorski je naznanil, da jih takoj skliče,, čim dobi sestava novega ministerstva konkretno obliko. Izjavi! je zajedno, da ne vstopi noben Poljak v ministerstvo, če bi v njem sedel kak zastopnik nemškolibe-ralnega veleposestva.
»Vaterland* javlja, da še ni odločeno, ali sestavi Liechtenstein koalicijsko ali uradniško ministerstvo, na vsak način pa da bo on predsednik novi vladi. »Neue Freie Presse" pa trdi, da je Liechtensteinova kandidatura že v vodo padla in da pride na krmilo uradniško ministrstvo s samimi sovražniki, Slovanov.                           -'•"     ^ ..     - v '.   ,
Fuchs je pismeno .odpovedal ^ soboto^ sklicano spravno konferenco; - iki' ptfedno je dobil sklenjeno naznanilo načelnikov nemških klubov, da se konference ne udeležb.
Narodno gospodarstvo.
Kako Je davčuomu oblastvu napovedati osolnU dohodek. Konec. — Pod točko B. se zahteva, da napovemo dohodke Iz glav-niške imovine. Ce imamo kaj denarja naloženega v hranilnici ali pa izposojenega, potem je pod to točko zapisati obresti, katere nam donasa na leto dotična glavnica.
Pod točko F. se zahteva napoved nekaterih drugih dohodkov, ki se pa ne tičejo kmetskih gospodarjev.
Ker se prihodki h kmetijstva, poslopij, samostojnih podjetij itd., katere je navesti pod točkami od A. do F., menjajo, in sicer od leta do leta, zaraditega je navesti povprečne prihodke zadnjih 3 let. V to svrho so na dotičnih tiskovinah za premaljive dohodke tudi odločeni posebni predalčki, zaznamovani s številkami 1, 2, 3 in 4. V prvih treh predalčkih je napiuati prihodke zadnjih treh let, v četrtem predalčku pa povprečni prihodek.
Prav ta ureditev nam bodi nov opomin, da si uredimo za svoje potrebe pripravno knjigovodstvo in da zapisujemo vse, kar treba, da dobimo potrebne podatke; kajti pri davčnem oblastvu imajo le računske knjige dokazllno moč, d o čim se z golimi besedami in z golimi številkami nič ne doseže.
Če smo na sprednji strani popisali vse svoje prihodke in jih sešteli, potem je na drugi strani navesti še naslednje stroške in sicer:
t. neposredne davke in doklade; davčni zakon sicer pravi, da se ti stroški lahko upoštevajo in odtegnejo že spredaj pri izračunanju čistega dohodka, ki ga imajo od zemljiške posesti ali poslopij itd., bolje pa je, da te stroške še le tukaj navajamo.
V našem izgledu smo izdali za davke in doklade 40 gld. Nastopne stroške pa moramo na tem mestu posebej navajati, in sicer:
2.  obresti za dolgove in rente; recimo, da smo plačali za vknjižen (hipotečen) dclg 35 gld. obrestij;
3.    trajajoča bremena, na pr. dajatev izgovorjenega užitka, katerega vrednost je treba tukaj napisati;
4.   prispevke za bolniške blagajne in druge take zavode, in
5.  premije za zavarovanje življenja; recimo, da znašajo 25 gld,
Kar nam ostane po odbitku teh stroškov, to je podvrženo osebni dohodnini.
Da na kratko ponovimo, bi bila napoved osebnega dohodka naslednja:
1.  iz zemljiške posesti .  .  .  .  .   1070 gld.
2.  iz poslopij.........      60   »
3.  iz samostojnih podjetij in opravil     —   »
4.  iz službenih prejemkov itd. . ,      —   »
5.  iz glavniške imovine   ....      —   »
6.  iz drugih prihodkov ....          ¦,.—    » .
skupaj.  .   1130 gld.
Od te vsote jo odšteti:
1.  davke in doklade »* .  40 gld.
2.  obresti za dolgove . .  35   ,
3.  trajajoča bremena . .   —   »
4.  prispevke za bolniške
V blagajne ... ..^vvv^j-----»
¦ 5. premije za zava*ov4«jec
¦*   življenja ... *.,..N.   20 gld.
skuj&šaj,  95 gld,     95 gld. Znašajo torej vsi dohodki   . .   1035 gld.
tfa tretji' strani kaže ečdaj pojasniti dofcodfe ifc i&hl$8& pdsesti, ki so napove* dani * zneskom' 1070 gld: Potrebne podatke za tskb' nadrobno raztožitGV dohodkov in strbSkW dčbimo v bl&gajničhi' knjigi in v knjižici za pridelke.                          .Kite."
DttAajSfca borza
2fe. Sept.  1899.
Skupni državni dolg v notah  ...  89 gld. 90   kr.
Skupni državni dolg v srebru. . . .   90   .   80    .
Avrtrijaka zlata rent« ........ 117   ,   86    .
Avstrijska kronska renta *% . . . 10D   ,   »   -
Ogerska zlata renta 4%......"?   .   {5    ,
Ogerska kronska renta 4* .... .  95   »   1»    ¦
Atrstro-ogerake banCne delnic« . . .  90   .01    ,
Kreditne delnice.......• • 3b8   , 160   r
London visU. .,.......• • «0   ,   fLV,,
NetnSki dri. bankovci za 100 mark .  p8   ,   9o   ,
20 mark.............1»   •   ?•>   •
20 franki. . ..........    »   .   o6Vt
Italijanske liro..........**   ¦   «   «
cTkr. cekini...........    5   ,   69   ,
Dofcro Yjwljaw »varovalna fmžba
namerava vstauoviti glavna zastopstva v Trstu, pogla-vitnejiih mestih Istre, v Gorici, v Gradišči, Trenta in Dalmaciji. Poleg pi vizije za nabiranje in vplačila je tudi primerna plača. Samo dobro akreditirane m zmotne o3ebe naj pošiljajo ponudbe na naslov: A. B. 1900 anončna ekspedicjja M. Dukes Hi if. Dunaj V/O.
Iščejo se
dobro Izvsibaito predle«.
Plačilo je najboljše.
Naslov: Predilnic* Šagrad t Zdravilni.
Anton Pečunko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino i
pristna btkt
- GORICA -
priporoča
briških, dal-
Nova kavama
.ALL' AURORA"
Podpisaiiec, lastnik kavarne «Com-mercio» na ribjem trgu, naznanja slavn. občinstvu, da je otvoril dne 16. t. m. podružno kavarno $,W AurortF na Komu. Ista je najmoderneje urejena ter preskrbljena z vsemi slov. in drugimi listi; skrbel bode tudi za točno postrežbo ter se nadeja obilega obiska udani ALOJZIJ MICHELAZZI,
lastnik kavarne
AlVAurora na Komu.
Oglas.
Podpisanec si usoja naznanjati slavn. občinstvu, da je v smisla namesinistvenega odloka z dne 14. avgusta 1899. št. 18114, vdobil koncesijo na 1 astn o ime za delovanje
„Hove§a pogrebnega društva".
Trudil se bode, da o takih prilikah — po ugodnih cenah — kmalu pribiti z mnogi mi olepšavami in dekoracijami, da se mrtvim na sijajen način skaže pravo spoštovanje.
V Gorici, 19. septembra 1899.
Alojzij zi»m.
Isterskih !
furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošuja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodib od 56 itrov naprej. Na zabtevo pošilja tudi uzorce.
G. kr. kroji vsa-ksterrriu
«1 krojiti
Martin Foveraj,
trgovec, civilni in vojaški krojač'
v Gorici na Travniku št. 22. I. nadatr. Bogata zaloga vsake vrste blaga gotovih oblek, perila In vseh spada-jočih priprav  za  obleke  vsakega stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 cm za celo obleko stane 2 fl. .21 kr. Dobivajo se patentirani hlačni kij kateri na pasih od hlač ni treba gumbov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo.
Sprejemajo se naročila.za izdelovanje oblek tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, mu je prosta voija si delati kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni.
Delo je nekaj dražje, ker se šiva večinoma ž rokami. Izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevati.
Oskrbništvo posestva barona Evge-nija Ritter-Zahony v Monasteru pri Ogleju prodaja:
teleta
najimenitnejših mlečnih pasem in
prešičke
za    rejo    in   za   pitanje    znamenite Torksbirske velike pasme.
r^arol Prašči^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrbjna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
I
JLeta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prei. duhovščini bi slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetuib cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S.   cl.)            tiskarno !rk na perilo.            (P. c'.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V z;3ogi Imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cogaac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Sen!), Ciril-Metodovo kavo in Ciril -Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Scmeniški nlici St, 1 v lastni hiši, kjer je ^Trgovska obrtna zadruga«.
^ntoa Jortoloffi
kamnosek
v Eorici na Franc-Jožefov! cesti štv. 33.
Zaloga nagrobnih spominkov vseh slogov
po ugodnih cenah ¦**" od 8 do  300 gld. -*%•
ft
t!
191 predmetov za samo gld, 2*
t krasna pozlačena ura, jamčena tri leta.         V/.
1 pozlačena verižica.
1 krasen etui za smodke.
1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom.
1 notes vezan v angleško platno.
1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 par uhanov iz  double-zlata I.  vrsle z  vdelanimi biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava.
1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 85 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 gold. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna hiša
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse štv. 46.
Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku 8 dnij.
Ilustroraat ceniki zastonj In franko.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici štev. 4 LMT~ v Gorici, **^W|
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-Ie blago:
SlaJkor - kav« - rff     mast — poper — sveče — olja — ikrob — ječama  - kavlno primeao — moka
—  iria - drobno is febefe otrobe — turiico — rib
—  »ai — moko za p'teRJe — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol ft«.           3 20   8
Zalita pristal* fclMttokega žganja na leteli
ter pristnega črnega In belega vina.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obrodi, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. Sternu na Frane JoŽefovi  cesti št. 9.
vi a Geppa štev. 5.
Spedicijska in komisijska posiovnica.
Vsprej nit' vsakovrstna zastopstva.
!! Važno za maketa I *
Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo
iw~2gld.95kr.
1 krasna žepna ura iz niklja Sidro -Remontoir, s pokrivalom in tri-letnim jamstvom. Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primerjali onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene)
1 verižica  za  uro,  sestava   oklepa   (na  zahtevo iz niklja ali posiebrnjena). 1 krasna igla za zavrat-nike za gospode iz smer. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr. državnega urada.
1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double-zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz aiher, double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševalno zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poSiljntvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*85. (Sama žepna uru iz niklja Anker-Remontoir stala je prej Tj gli.) Kar ne ugaja, sprejema v toku 8 dnij nulovoljno nazaj
E. Holzer
zalagatelj zveze c, kr. avstrijskih državnih uradnikov
in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krake ve   - Stradam !S. -  Krekovo.
Uustrnvnni ceniki gratis in franko.

A.
ODLIKOVAN
fotografski
na J"ravniku šfev. 11 v Gorici,
podružnica
na Acquedottii št. 25 v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu  v  mestu
In na deželi v blagohotno podporo,
i
#####*#*#*«********#***#**!
Priporoča se slavnemu slovenskemu trgovskemu svelu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošiljalve bodisi o dovažonju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejemlje blago v pohrano.
Oprt na veliko izvežbanost, pridobljeno v 10-letnem delovanju v tej stroki, zagolovlja luhko najtoCnejo postrežbo.
R. Protner.
Sajr* Korespondenca se vodi v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku. "DOl
^^^^^¦$^^^Y$^^&$^^Y$
Jm mizarska todh'
V-8ILIHRI pri Eorici
je  otvorila  1.   maja  t. 1. v novih  prostorih
gosp. Otona Lenassija
mehanično tovarno vsakovrstnega pohištva
ter strogarskih izdelkov.
Izdelovalo se bode z najnovejirm stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in siru-garsko obrt.
V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer se bode prodajalo na drobno in debelo, ima v veliki izberi najmoderneje izdelanega pohištva za spalne In sprejemne sobe ter za salone. — Nadalje Ima v zalogi vsakovrstne strugarske izdelke.
Pismena naroČila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno.
Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih "Uršulink".
Razglas.
S privoljenjem c. kr. namestništva v Trstu se otvorijo v Cerknem štirje novi živinski sfinnji, in sicer:
1.  Sredposlni ponedeljek; ako je ta dan praznik, en dan kasneje.
2.   Dne 23. aprila; ako je pa ta dan praznik, en dan pozneje.
3.   Dne .14. septembra: ako je ta dan praznik, en dan kasneje.
4.  Dne 4. novembra; ako je pa praznik, potem pa drugi dan.
Prvi semenj se otvori vže v tekočem letu dne 4. novembra.
Opozarja   se   živinorejce   in   živinske kupce na novo vpeljane živinske semnje. Županstvo v Cerknem na Goriškem dne 14. septembra 1899.
A. Kosmač, župan.
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
s nr-eno&išči , katera toči pristna bela in črna
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni.
*-*##S**#^*-v*^