Tednik Cilasilo Socialistične zveze deloTnega ljudstva za Podravje $T. 25 PTUJ, 25. Junija 1965 Din 25 Letnik XV!II. »Tednik« irhi^t pod tem ikrajSa- nim imenom od 114. nov. 1961 da- ;.je na predlog Občmsk-h odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja zavod >Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 156 — St. tek. ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- bortki tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna nai'očnina za tujjemstvo 1250 za mozemstvo 2500 din Z občneg« zbora sindikata kmeUtstva m živitske Imlustrlje V kmetiistvu in živilski industriji smo sposobni več storiti Patrebnih je več matorialnifi sredstov v Ptuju jc bil 19. junija 1965 občni zbor Občinskega odl>ora sindikata kmetijstva in živiiske industrije, ki je ocenii sedanje stanje ne teh področjili v občini in je raztolmačil pričakovanja od napovedanih novih ukrepov v zvezi z našo vključitvijo v mednarodno delitev dela in s stabilizacijo našega dinarja. Za ta zbor je pripravil občin- ski odbor obširno analizo raz- mer in uspehov na področju kmetijstva in živilske industri- 'je. Zboru jo je tolmačil pred- sednik odbora tega sindikata Jože Križančič. Glede kmetijstva je nesporno, da je bilo v zadnjih letih vlo- ženih nekaj več družbenih sred- stev kot prejšnje čase in da je koristilo nekaj ukrepov izbolj- šanju materialnih pogojev v poslovanju kmetijskih organi-) zacij. Kljub temu pa je doseda- nji postopen prehod na renta- bilnejše poslovanje gospodar- skih organizacij in na ustvar- janje lastnih skladov za na- daljnji razvoj prepočasen. Premalo je še garancij, da bodo v kmetijstvu večji uspehi in manjše izgube v kmetijskih organizacijah. Enaiko je v raz- voju živilske industrije. Po- trebnega je več sistematičnejše- ga investiranja in možnosti za rekonstrukcijo obstoječih kapa- citet. Preskrba s surovinami zaostaja in ne dohiteva pove- čane osebne potrošnje večjih potreb po prehrambnih artiklih. Tesnejše povezovanje živilske industrije s kmetijskimi proiz- vodnimi organizacijami in in- tegracijska povezava kmetijske in živilske industrije kažejo predvsem na dober namen, da bi skupno dosegli čim več, ni pa to dovolj, ker je še več či- niteljev, ki ne koristijo temu prizadevanju in namenu. Obrt- niška proizvodnja v živilski in- dustriji ne zmore svojih seda- njih nalog. Takšna je morala ostati, ker ni bilo zanjo večjih investicij. Nekaj izjem, kot na primer Perutnina s svojimi po- membnejšimi perutninskimi ob- rati potrjuje, da smo sposobni za industrijsko proizvodnjo tudi v živilski industriji. To sposob- nost je dokazala ptujska dtiSi- na tudi s prevzemom skrbi in odgovornosti za izgradnjo far- me b€fkonov ter za njeno pro- izvodnjo v mejah zgrajenih ka- pacitet, to je, za letno izpitanje 50.000 prašičev. Ureditev te farme in postopek hranjenja pi- tancev pomenita posebnost, predvsem pa sta x'ezultat teme- ljitega pretehtanja projekta in možnosti za sodobno opremo ter za polno zaposlitev do 70 zapo- slenih. Izgra(^ja te farme zah- teva od skupnosti investicije v višini do 3 milijard dinarjev, proizvodnja pa bo omogočala, da bo dobila slovenska skupnost nazaj vložena sredstva, poleg tega pa bo ostajalo farmi še nekaj za sklade. Sposobni bi bili mnogo več storiti tudi v kmetijstvu. V letu 1964 za mehanizacijo investira- nih 572 milijonov, za zgraditev strojnih lop 30 milijonov, za obnovo hmeljišč 25 milijonov in za ostalo opremo za proizvodnjo 122 ne pomeni mnogo, če upo- števamo sedanje cene mehani- zacije in opreme. 200 milijonov investiranih za obnovo vinogra- dov, ki jih opravlja Kmetijski kombinat Ptuj, pomeni le maj- hen del sredstev, ki bi bila po- trebna za obnovo velikih kom- pleksov v Halozah, primernih za vinograde. Razveseljiv je pogled na obnovljeno Gorco in Dežno in na nove površine obnovljenih vinogradov severovzhodno od Podlehnika in vzhodno od Dra- vinjskega vrba ter drugod ▼ Halozah. V mmici pomenijo te terasne obnove le osnovo za vso ostalo obnovo, ki bo »isretne- nila sčasoma haloške predele v vinogradniški vrt z urejenimi cestami. Poleg večjih sredstev za ob- novo vinogradov bi bila potreb- na še večja sredstva za nabavo novih 150 traktorjev s priključ- ki, ki bi komaj zadoščali za ob- delavo večine zemljišč v druž- beni skrbi in obdelavi. S tem, da stoji vsaj četrtina dotrajanih traktorjev, ker ni mogoče na- baviti nadomestnih delov za njihovo popravilo in vzdrževa- nje, nastaja škoda namesto koristi, kar družbeno pa tudi zasebno kmetijstvo najbolj ob- čuti. Analiza stanja v sadjarstvu, v poljedelstvu pri pridelavi krompirja, pšenice in v živino- reji, pove, da bi bili sposobni storiti na vseh teh področjih mnogo več, kot je za to sred- stev. Razne omejitve občuti Kmetijski kombinat Ptuj, kme- tijske zadruge, pa tudi zasebni kmetovalci ob pogojih koopera- cije in tudi v samostojnem pri- zadevanju. Občinska skupnost nima možnosti za večje investi- cije v kmetijstvu, pač pa bi jih morala najti republiška in zvez- na skupnost, ker ima v priza- devnosti vseh s kmetijstvom zaposlenih faktorjev dovolj (Nadaljevanje na 2. strani) Cemu nezaupanje? Prodajalci v ptujskih trgovi- nih so te dni priča posledicam raznih ugibanj z bližnjimi gospo- terskimi ukrepi, ki vzbujajo prej otorčenje kot navdušenje. JVejasne in nepopolne infor- aiacije o spremembah vsled bo- dočih ukrepov v našem gospo- darstvu vzbujajo pri prebival- iivu vtis, da se bo vse podražilo in da bo poirebno za to, kar se dobi sedaj za enodnevni zaslu- žek, potem delati dva in več dni. Zato se sprašujejo ljudje, kaj storiti s prihranki? Največ jih je odšlo v trgovino in nakupilo po- sebne in nepotrebne stvari, predvsem pa moko, sladkor, olje in drugo, ker so pač po šušlja- nju ocenili, da so ogroženi zara- di napovedanega zvišanja cen. Ta pohod za nabavo rezervnih živil in tekstilij in razne opreme ter za potrošnjo denarja vzbuja pri ljudstvu ogorčenje, ko ugo- tavlja, da izražajo z raznimi na- bavami nezaupanje v bodoče go- spodarske mere predvsem tudi takšni ljudje, ki bi javnost od njih pričakovala, da jih ni strah preživeti te spremembe, s tistim delom našega ljudstva, Ui ni pri- pravljeno na te spremembe z faznimi prihranki in ki je brez bojazni, da bi jim jih sedaj po- brale za potrebno in nepotrebno blago trgovine. Vsekakor je tega stanja krivo tudi netočno informiranje držav- ljanov, kaj bo z njihovimi pri- hranki. Nikakor ni namen pri- praviti ljudi na nove spremem- be z nezaupanjem, ob izpraznje- nih trgovinah in ob napolnjenih shrambah pri ljudeh, ki imajo najmanj razlogov za nezaupanje v razvoj v naši skupnosti. Politični forumi v občini ne bi smeli molče spremljati tega Poiava. ^ Vodilni ljudje po trgovinah so Jjlaui ZKS, ki pomagajo s pospe- šeno prodajo ustvarjati pri Iju- "^«h nemir, nered in nezaupanje, ^rav f;otovo ni namen čakati na "ove ukrepe toliko časa. da se bodo izpraznile trgovine in da bodo potem ljudje, ki niso imeli možnosti v tej zmedi dvigati pro- meta po trgovinah, občudovali iznajdljivost soobčanov in sodr- žavljanov, ki so se zns^Il in ki 60 si ustvarili zaloge še po sta- rem in ki jim ne bo potrebno de- lati nekaj dni zastonj, ker so jim še stare cene prihranile zaslužek vsakega dne. Tega pojava ne bi smeli gledati in ocenjevati samo iz gospodarskega, temveč tudi iz moralno-političnega stališča. Naši skupnosti nikakor ne mo- re koristiti bojazen vlagateljev hranilnih vlog, od otrok do od- raslih, ki so odnašali svoje pri- hranke v banko, sedaj pa mo- rajo hoditi spraševat, kaj naj storijo, ali naj dvignejo svoje prihranke in naj nakupijo stvari, ki so se jih prej radi odretiali. Marsikdo je odnesel svoje pri- hranke v banko ravno iz var- nostnih razlogov, da bi jih zava- roval pred vlomom, požarom itd., sedaj pa se naj sprašuje, ali naj bo sedaj zato prizadet, ker je za- upal skupnosti svoja sredstva, da je z njimi gospodarila in mu dajala obresti, medtem ko so drugi skrivali doma denar, ga posojali pod boljšimi pogoji kot so jih imele hranilne vloge itd. O vsem tem je sedaj pri vsem delu v podjetjih, na poljih in travnikih, v goricah in drugod največ debat, ki jih spremljajo pikre pripombe in primerjave s preteklostjo, ko so razni druž- beni sistemi ogrožali varčnost delovnih ljudi. O teh problemih bi bilo po- trebno ljudstvu jasneje in glas- neje spregovoriti. Tudi sedaj je prilika za ljudske poslance 'n za odbornike občinskih skupščin, da pridejo med ljudstvo in da se z njim odkrito in jasno pomenijo, i,>NUo p^-ir-akuiejo od novih ukrepov in česar se jim ni po- trebno bati. Prepuščanje le ini- ciative drugim ljudem, ki so o resnični vsebini ukrepov manj poučeni, je vsekakor politična škoda, ki je ni mogoče opraviče- vati. V. J. Težave delovnih organizacij ob novih gospodarskih ukrepih GRADBENO PODJETJE »OGRAD« ORMOŽ BO ODPUSTILO 50, TOVARNA >>JOžE KERENČIC« PA 20 ZAPOSLENIH. OD- PUSTILI BODO NESTROKOVNO IN MANJ PRODUKTIVNO DELOVNO SILO. POVEČATI JE TREBA PRODUKTIVNOST DELA IN PROIZVODNJO SPECIALIZIRATI. KAM Z ODVIS- NO DELOVNO SILO? V ponedeljek, 21. junija, je bi- la v Ormožu razširjena seja Ob- činskega komiteja ZKS Ormož, ki jo je vodil sekretar občin- skega komiteja Drago Pintarič. Težave v delovnih organizaci- jah v občini je bila poglavitna točka dnevnega reda. Te se na- našajo na nove gospodarske ukrepe, ki bodo omogočili več- jo in popolnejšo stabilizacijo gospodarstva. Namen seje je bil analizirati gospodarsko sta- nje delovnih organizacij v ob- čini in nakazati smernice za na- daljnje delo in premagovanje vseh ovir in težav, ki so Jih in ki jih še bodo povzročili novi gospodarski ukrepi. Pričakovati je treba znatne spremembe in dopolnitve v našem gospodar- stvu s tem, ko se vključuje v mednarodno delitev dela. To je pozitiven korak, ki bo ugodno vplival na stabilizacijo gospo- darstva. V referatu Franca Debeljaka jc bila nakazana vrsta pomemb- nih smernic, ki bodo delovnim organizacijam v občini znatno koristile pri usmerjanju in spe- cializaciji proizvodnje. Treba je doseči smotrno in rentabilno proizvodnjo, tako da bodo naši izdelki po svoji kakovosti in ceni enaki ali celo boljši od iz- delkov z zunanjega tržišča. Ta- ka specializirana proizvodnja, ki mora temeljiti na boljši or- ganizaciji dela. na izkoriščanju vseh razpoložljivih notranjih rezerv in predvsem na višji pro- duktivnosti dela je rentabilna in gospodarsko upravičena. Na-j ši nekateri izdelki po kakovosti zaostajajo za tovrstnimi izdelki iz zunanjega trga, kar narekuje, da jc treba v tem pogledu ne- kaj ukreniti. Jugoslavija izvaža približno 11 "6 svoje celotne pro^vodnje, kar je glede na možnosti in potrebe mnogo pre- malo. Na seji komiteja so referent in diskutantje skrbno obravna- vali produktivnost dela, ki je pri nas na zaposlenega precej nižja od zaposlenega v indu- strijsko razvitejših deželah. Poudarili so, da je treba najti ustrezno pot za višjo produk- tivnost. Ta v\ temciji n;;* boli- U stimulaciji zaposlenih, na večji izurjenosti in sposobnosti delavca. Produktivnost naj bo ocena za zaposlenega. V nekate- rih delovnih organizacijah ni- majo urejenih proizvodnih od- nosov, pravilniki o nagrajeva- nju niso dovolj stimulativni, večkrat so pomanjkljivi in slaba je organizacija dela. to vse so cesti vzroki nizke i^roduktivno- sti, kar tudi dokazujejo zaključ- ni računi z nizko stopnjo ren- tabilnosti. V razpravi je sodelovalo več diskutantov. Vsi so hoteli ko- ristno vplivati pri odpravljanju težav v gospodarstvu in csvojili so smernice za nadaljnji razvoj in delo delovnih organizacij v občini. MILAN RITONJA, direktor tovarne »Jože Kerenčič« in re- publiški poslanec za gospodar- ski zbor: »Letos smo v tovarni dodatno zaposlili 30 ljudi, med- tem ko je plan predvideval sa- mo 20. Cesto smo zaposlili de- lovno silo s socialnega stališča. Izmed teh smo letos zaposlili 10 mladoletnikov in socialno ogroženih ljudi. Novi gospodar- ski ukrepi so povzročili, da imamo približno 20 preveč za- poslenih in sicer 8 ljudi v admi- nistraciji, ostale pa v proizvod- nji. Izbrati moramo primerne kriterije za odpust delovne sh le. Vsekakor mora obveljati na- čelo produktivnosti.« j MATIJA RATEK, direktor Kmetijske zadruge Ormož: »Za- druga ima za dve tretjini pre- malo obratnih sredstev. Neure- jene finančne zadeve neugodno vplivajo ua hitrejši razvoj kme- tijstva v občini. Deset zaposle- nih iz uprave smo že odpusti- li, v bodoče pa ne bomo odpu- ščali niti sprejemali delovne sile. De]o\na organizacija nima dovolj denaria za udeležbo pri najetju kreditov. Nastopa pro- blem nabave mehanizacije in nabave reprodukcijskega mate- riala.« BORIS POL.AK. sekretar gradbenega podjetja »Ograd«, Ormož: »Odpustili homo pri- bližno 50 zaposlenih. Dve tretji- tNadaljevanje ua 2. strani) Ostali dogodki Predsednik Tito se te dni mudi na obisku v Sovjetski zvezi. V petek je okrašena so- vjetska prestolnica sprejela vi- sokega jugoslovanskega gosta nadvse prisrčno in prijateljsko, že naslednjega dne pa so se v Kremlju pričeli uradni razgo- vori. V nedeljo si je jugoslo- vanski predsednik ogledal glav- no mesto Belorusije Minsk, na- to pa krenil proti Uralu in čezenj v Sibirijo. Tu so mu pri- redili posebno lep sprejem v Sverdlovsku in v Irkutsku. Ta del sovjetske zemlje se nenavadno naglo industrializira in spreminja nekdanjo deželo zapornikov v najbogatejši indu- strijski in energetski bazen So- vjetske zveze. # V JUŽNEM VIETNAMU: SE VEČJE NASILJE V južnovietnamskem glavnem mestu so poskrbeli ?.a novo »menjavo« vlade. Civilne mini- stre je zamenjal petčlanski di- rektorij generalov. Kot kaže. bo ta pričel še z močnejšim nasi- ljem, da bi nekako podprl ame- riška »prizadevanja - zh popolno zmago. Temu primerno so se ameriški napadi na Severni Vietnam in na položaje južno- vietnamskega osvobodilnega gi- banja okrepili, prav tako pa tudi napadi južnovietnamske osvobodilne vojske na ameriške in režimske čete. Značilno je, da je posebni Johnsonov odposlanec Taylor, ki je bil nekaj časa tudi ameriški veleposlanik v Sajgonu, zahte- j val, naj v Vietnam pošljejo še j 100 do 150 tisoč vojakov. Ce bi I se to zgodilo, bi imeli Ameri- čani do konca leta v Vietnamu približno 225.000 vojakov. To naj bi bil tudi dokaz, da vojaške osebnosti Pentagona pritiskajo na predsednika in da je on pravzaprav tisti, ki tako obse- žen odhod ameriških vojakov zavira.., # NEGOTOVA KONFERENCA AZIJSKO-AFRIŠKIH DEŽEL Trinajst azijsko-afriških de- žel, članic Britanske skupnosti narodov, je zahtevalo, naj azij- sko-afriško konferenco na vr- hu preložc, po vsej verjetnosti zaradi sedanjega neurejenega položaja v Alžiriji. Podobnega mnenja je še nekaj dežel, četudi tega uradno še niso sporočile. Prizadevanja revolucionarnega sveta v Alžiriji, da bi zagotovil delo konference, potemtakem niso uspela. Značilno je, da prihaja te dni več prošenj iz tujih dežel, naj nove oblasti obvarujejo življe- nje strmoglavljenega predsed- nika Ben Bele. Prvi je ta poziv naslovil na Aižir etiopski cesar, prav tako pa tudi predsednik Naser. četudi je dano jasno na znanje, da se nihče noče vme- šavati v alžirske notranje za- deve. # PROTEST BONNSKI VLADI Jugoslovanska vlada je izro- čila prek švedskega veleposla- ništva v Bonnu zahodnonemški vladi noto, v kateri najodločne- je protestira zaradi atentata na (Nadaljevanje na 3. strani) TE DNI PO SVETU BEN BELA ODSTATLJEN IN V ZAPORU Udar v Alžiriji Sobotna novica, Je poseben alžirski revolucionarni svet od- stavil predsednika Ben Bela in prevzel oblast v svoje roke, je močno presenetila svet. To ve- lja iposebno še zato, ker bi se 29. junija moral pričeti azijsko- afriški sestanek >''na vrhu«, dru- gi Bandung, na katerega naj bi prisil najvišji predstavniki obeh celin in obravnavali pereče mednarodne probleme sodobne- ga sveta. Doslej še niso uradno pred- A«an^ čianofv sveta. Vendar vse kaže, da ga vodi dosedanji vladni podpredsednik in obram- bna mitvister Bumedien, ki je vsaj na zunaj slovel kot oseba, ki se z Ben Belo dobro razume. Drugi člani so v glavnem člani sedanje vlade. Upravičeno se svet sprašuje, kaj je povzročilo tako nepričakovane spremembe v mladi alžirski republiki sredi prizadevanj, da bi kolikor je le mogoče odstranila težko de- diščino kolonialne preteklosti. Svet v posebnem razglasu, ki ga je v soboto prenašal radio in ga je natisnil tudi alžirski tisk, očita predsedniku Ben Belu prizadevanja, da bd si prigrabil vso oblast, torej diktatorske težnje, premalo zanimanja za tegobe dežele in njihovo od- stranitev itd. Očitki so hudi in jih je revolucionarni svet tudi primerno »okrasil« z izrazi, ki jih ne bi pričakovali. Za tiste, ki poznajo potek osvobodilnega boja alžirskega naroda in še posebej razvoj v obdobju, ko je neodvisna re- publika pognala korenine, so sami dogodki morda bolj um- Ijivi. Predvsem je treba ome- niti, da alžirska fronta nacio- nalne osvoboditve, ki jo je po- stavil na noge osvobodilni boj, ni bila nikoli enotna. Predvsem se kažejo trenja med političnim vodstvom fronte in alžirsko ar- mado, pa tudi med težnjami po socialistični gi-aditvi dežele na podlagi marl>arabskega in muslimanskega tipa<:, ki je vča- sih tudi precej nacionalistično obarvan. Kot kaže, se določenim kro- gom v vojski, ki bi radi nado- mestili politično organizacijo, fronto, niso strinjali z najno- vejšo odločitvijo predsednika Ben Bele, da bi pomilostil svo- je dosedanje nasprotnike, ki niso bili tudi všeč vodilnemu kadru vojske iz takih ali dru- gačnih razlogov, in jih vključil v fronto in vladno delo. Na- sprotniki take odločitve so so- dili, da si skuša Ben Bela okre- piti svoj položaj. To naj bi se zgodilo na sobotnem sestanku alžirske fronte nacionalne osvo- boditve, kjer bi predsednik po- žel primeren uspeh. Med arabskim svetom je že nekako ustaljena misel, da mo- re samo armada zagotoviti ne le varnost dežele, temveč tudi najboljši razvoj, pri čemer se zgleduje na druge arabske de- žele (ZAR, Irak, Sirija). Protesti študentov in predvsem revnih predelov glavnega mesta Alžira ob nenadnem strmoglavljanju Ben Bela so pokazali, da se innogi s takim načinom ne stri- njajo, saj je Ben Bela izvolila ogromna večina alžirskega na- roda z referendumom. Nemiri se nadaljujejo, govore celo o organizaciji, ki že mobilizira sile proti revolucionanemu svetu. Nekateri so sikušali dogodke v Alžiriji prikazati kot delo zu- nanjih elementov. Vendar vee kaže, da gre za razčiščevanje medalžirskih pojmov, ki pa ni- majo ravno najbolj primerne oblike. Več dežela je že zahte- valo od novih oblasti, naj Ben Bele ne ubijajo, in so to zahte- vo tudi povezal« s priznanjem nove vlade. Vse kaže, da kon- ference azijsko-afriškega vrha ne bo. Znano pa je, da se je prav Ben Bela zelo zavzemal zanjo. Predstavniki sveta pra- vijo, da tega ni delal zaradi konference, temveč zaradi »last- ne slave in iz osebnega časti- hlepja«. Podrobnosti o alžirskih dogodkih pa nam bodo znan«- šele sčasoma. Alžir — modenttii del mesta INVAZIJA K\ DENARNE ZAVODE I JE ZADNJE DNI POPUSTILA. VSEKAKOR JE POTREB-! NO PODČRTATI, i — da so vlagatelji hranilniji vlog preživeli v zadnjem! času brez potrebe mnogo strahu za svoje prihranke,' naložene v banki, ker so poslušali nesmiselne paro-| le, pri tem pa so očitno pozabili: — da so vlagatelji in hranilne vloge v SFRJ z zakonom' zaščiteni (z zakonom, ki ga je sprejelo naše delovno j ljudstvo), ^ — da so hranilne vloge tajne in nedotakljive, \ — da so hranilne vloge absolutna last vlagateljev, — da vlagatelji s hranilno vlogo vedno prosto razpola- gajo, i — da so hranilne vloge (razen vezanih vlog), vsak dan j na razpolago v neomejenem znesku, in ■ — da jamči za hranilne vloge država z vsem svojim^ premoženjem, j ^'se to ie precej drugače, kot so se glasile parole v zad- i 'ijih dneh. ; stran 2 »TEDNIK« — petek, 25. junija 1965 Stran ^ Težave delovnih organizacij ob novil^ ukrepih . (Nadaljevanle s 1. strani) , nI od tega števila bomo odpu-| stili iz gradbene in ostale de- javnosti, eno tretjino pa iz uprave. V gradbeništvu je tež- ko določiti produktivnost dela, saj za vsa gradbena dela in po- pravila ter razne usluge ni me- ril« IVAN VENCELBERGER, di- rektor Komunalnega podjetja Ormož: »V naši uslužnostni dejavno- sti težko določamo plan dela. Zmanjšali smo kolektiv za 20 zaposlenih. Odpustili smo izde-i lavo vrtnih miz zaradi pomanj-. kanja jesenovega lesa. V pro vodnem sodelovanju smo »Marlesom« iz IVIaribora in š« nekaterimi podjetji. Podjei nima skladov in obratnih sr« stev. Zato se kolektiv ukvat s precejšnjimi finančnimi tej vami.« VINKO TOPOLOVEC, koma dir LM Ormož: »Na odpuščanje delovne si ne bodo smele misliti samo i lovne organizacije, ampak tu družbene službe. Pri odpuši nju je treba poleg produktivn sti dela upoštevati tudi social položaj zaposlenih.« DRAGO PIMTARIC. st kret; Občinskega komiteja ZKS C mož je v svojem uvodnem a voru in predvsem v zaključ razpravi podrobno analiziral g spodarsko stanje v občini in n kazal smer nadaljnjega dela cj lovnih organizacij v odpravi j nju težav m problemov ter reševanju vseh tekočih vpr šanj, ki bodo nastopale z no\ mi gospodarskimi ukrepi. Na seji le na splošno obvelj; lo mnenje, da je treba stroko njake boljše nagrajevati, odpi ščati nestrokovne in manj pn duktivne ljudi, izkoriščati vj notranje rezerve in poveča produktivnost. Delavski sveti, upravni odbi ri, sindikalne podružnice in ^; posleni člani ZK nc bi smeli dt puščati, da bi odpuščali kvalif cirano delovno silo. Štipend ste je treba sprejemati v zapi slitev, čeprav so precejšnje ti zave v gospodarstvu. S tem. b( mo omogočili boljšo strokovn zasedenost v podjetju in tak bomo lažje in hitrejše reševa vse nastale težave. Predvsem je važno, kako b( mo seznanili našega delov. čU veka z novimi gospodarskim ukrepi in kako mu jih bon« obrazložih. V tem pogledu b naj najpomembnejšo vlogo o(j igrali člani ZK ki bi naj svd jim sodelavcem pojasnili po men in važnost novih ukrepov, D. i v KMETIJSTVU IN ŽIVILSKI INDUSTRIJI SMO SPOSOBNI VEČ STORITI (Nadaljevanje s 1. strani) jamstev, da bi bila vložena sredstva v skupnosti tej v po- godbenem roku vrnjena, pokra- jina pa spremenjena v urejen proizvodni okoliš, ki bi izpol- njeval vsa proizvodna in ostala pričakovanja skupnosti. Takšne možnosti razvoja v kmetijski in živilski industriji vplivajo tudi na skrb za delov- no ljudstvo na občinskem ob- močju, na skrb za njegova sta- novanja, na ureditev življenja, na delovno sposobnost in voljo, na strokovno šolanje in itohra- ževanje, na zdravljenje in od- dih, na prehrano in vse ostalo. Na vseh teh področjih je stor- jeno za zaposlene in njihove svojce vse le v okviru danih možnosti, medtem ko so potrebe in zahteve mnogo večje. Analiza priprav na 42-urni tednik, analiza pravne ureditve dolžnosti in pravic zaposlenih ter odnosov v gospodarskih or- ganizacijah, delavskega samo- upravljanja, informiranosti ko- lektiva, vsebine sklepov in pri- poročil organov delavskega upravljanja in ostalega pove, da so dosedanji doseženi uspehi na področju kmetijstva .in živilske industrije velika spodbuda za nadaljnje izboljšanje proizvod- nje v kmetijstvu in v živilski industriji, da pa sama dobra volja in pripravljenost zaposle- nih ne zadoščata, ker morajo imeti na razpolago vse, kar lahko vpliva na višjo proizvod- njo in na izboljšanje vsestran- skega stanja v občini. Tudi v razpravi je bilo po- udarjeno, da je ena izmed naj- važnejših bodočih nalog tega sindikata in delovnih kolekti- vov v sedanjem in naslednjem , obdobju orientacija za hitrejše j razvijanje proizvodnih kapaci- | tet in produktivnosti dela. To ' bo doseženo s pomočjo speciali- ' zacij proizvodnje in maksimal- j nega izkoriščanja vseh doseg-j Ijivih znanstvenih izsledkov ter moderne tehnologije v proiz- vodnji in boljše skrbi za delov- nega človeka, da bo zdrav, močan in strokovno sposoben z veseljem delal in imel od svo- jega uspešnega dela tudi pri- meren dohodek. To je pot, ki omogoča solidnejšo ekonomsko osnovo za boljše in rentabilnej- še poslovanje v gospodarskih organizacijah in zagotavlja na- daljnji razvoj samoupravljanja na večji ekonomski osnovi ter tudi boljšo delitev dohodka. PZ. Avtomatsko krmljenje prašičev na ptujski farmi Farma prašičev na Turiiišču pri Ptuju, ki je še v izgradnji, ima že nekaj objektov v pogonu in sicer v centru plemenskih svinj, hlevi za plemenske svinje (8 do 12), hlevi za merjasce, po- rodnišnice (4 od 11), pitaiišča (1 od 10) kurilnica za centralno kurjavo in mešalnlca za hrano; upravna zgradba še ni zasedena. Nekaj časa mine, predno si ogledate vse te obrate in zgrad- be. Inž. agr. Danica Vukovič je morala tokrat žrtvovati skoraj 3 ure za naše bralce, da bi jim po ogledu lahko vsaj v glavnem opisal, kaj bo pridobila ptujska občina ifn slovenska, pa tudi ju- goslovanska skupnosti, s to far- mo. Ker je bil lep, .sončen in miren j junijski predpoldan ni bilo po- ! trebno hoditi v hleve, ker je bilo } dovolj merjascev in plemenskih : svinj na izpustih; nekatere so se , grele na soincu, druge so jedle ali j pa tekale po velikem tekališču. Drugače je v porodnišnici in v vzrejališču ter v pitališču, kjer I ni izpustov in so živali ves dan \ v prostoru pod zelo ugodnimi klimatskimi pogoji. V porodniš- nici je celo precej toplo. Ce pogledate na objekte far- me prašičev s ptujskega gradu, vidite manj njenih objektov, ker jih zakriva gozd s severne stra- ni. Cisto drugačen je pogled na nje z Gorce, od koder vidite far- mo na Turnišču pred Ptujem kot dolgi beli pas razno ležečih ob- .jektov. iznad katerih se dvigata objekta kurilnice in mešalnica. Preseneti vas pogled, ko pridete na samo dvorišče farme. Takoj vidite ogromno delovišoe, na ka- terem je že gotovih manj '»bjek- tov (14), kot jih je v izgradnji (20). Gradbena dela izvršuje pod- jetje »Gradiš«, razna montažna dela pa opravljajo drusa podje- tja iz Ptuja in od drugod. Za tokrat bi rad seznanil naše bralce s tehnično novostjo, ki jo že uporabljajo na tej farmi od 7. maja 1965 dalje. Okrog 1 400 pitancev že krmijo iz centralne krmilnice, od koder pritska v času jutranjega in večernega krmljenja po hranovodih hrana do korit v pitališču in sicer pod določenim pritiskom. Oskrbo- valka, Marija Nahberger in nje- na pomočnica Katica Maroh imata samo to nalogo, da odpi- rata čepe nad koriti im jih zapi- rata, ko so korita napolnjena. Teh čepov je v enem objektu pi- tališčr. 184. V pol ure so lahko napolnjena vsa korita v enem hlevu. Hrana je zmešana po do- ločenem receptu hranil z vedo v razmerju 1:3, ali tudi drugače, kakor pač narekuje potreba. Po razdelitvi hrane hranovode splahnejo, da očistijo iz ce^i mo- rebitne ostanke. Oplahnejo lah- ko tudi korita. V hlevih so ra- zen v pitališčih nameščene po- sebne naprave za avtomatsko polnjenje napajalnikov z vodo. V pitališču. pa tudi v ostalih ob- jelčtih so zagotovljeni vsi pogoji za normalen razvoj prašičev Vse blato in "nesnago izpirajo iz od- delkov tako, da so prašiči vedno v či?tpm prostoru. Oskrbo'valka prašičev v pitali- šču Marija Nahberger iz Pobrež- ia 14. prijazna in okretna žena in mati. je rada odgovorila na vprašanje, kako ?e je znašla v tem svojem sodobnem delu. • Pri farmi je v službi že od 9. januarja 1965, pri pitanju in hranjenju okrog 1.400 pitancev na nov način je že od vsega za- četka in se je že dobro vživela v svoje naloge in v delo. Vesela | je, ko vidi. kako praktično, hitro | in ekonomično je avtomatsko in centralno krmljenje prašičev in kako ti lepo napredujejo. Zda] bi še težko napovedala točno šte- vilko, koliko pridobijo prašiči dnevno na teži, bo pa lahko o tem kaj več povedala po daljniih izkušnjah in zasledovanjih teže. Ob obisku je.bila .Nahbergerjeva ravno pri svojem rednem dopol- dnevnem izpiranju tal v pitali- šču, ko jo je povabila inž. Da- nica Vukovič v srednji hodnik za krmljenje. Tam sta mi vse razkazali in po- jasnili, v čem ie odgovornost in delo oskrbovalke. Sčasoma bo dobivala v pitanje 60 dni stare prašiče, ki bodo v oddelku za mlajše pitance 60 dni in v od- delku za starejše tudi 60, nakar bi naj imeli okrog 100 kg in bodo godni za prodajo in zakol. Tudi do nedovršenih pitališč me je .spremijalaa mž. Danica Vukovič, ko sva obhodila druge oddelke, od oddelka za pleme- njake pa do porodnišnice in kon- čno do mešalnice knnil. Glede na stroge preventivne ukrepe sem moral obuti pripravljene galoše in obleči bel plašč. Kdor mo ni po:',nal. je mislil, da sem veterinar. To so mislili tudi kup- ci in prevzemniki pitancev iz Dravograda, ki serh jim moral pojasniti, da to zahteva preven- tiva v tako velikem svmjerej- skem podjetju, kjer lahko po- vzroči najmanjša neprevidni>st ogromno škodo. V kratkem času sem dobil vtis, da zgraditev farme na Turnišču ni samo skrb Ptuja, temveč vse slovenske in jugoslovanske skupnosti, ki je žrtvovala nad 3 ! milijarde dinarjev skupnih sred- ; Stev za gospodarske objekte, ki i bi naj že letos v celoti služili namenu tj. preskrbi našega in inozemskega trga s pitanci. Ptuj- ski gospodarstveniki so bili to- liko drzni in junaški, da so pre- vzeli odgovornost za redno Iz- polnjevanje naloge, za katere se je obvezala že v projektu. Na podlagi njega so bila odobrena in tudi črpana velika sredstva. Veterinarju farme Cvetku Dop- liharju sem omenil, da bo naše bralce prav gotovo zanimalo še vse ostalo o tej farmi in je od- govoril, da je tudi on pripravljen kaj povedati o farmi in o vete- rinarski službi v tem velikem objektu, da bo tudi on rad dal bralcem na razpolago vse infor- macije in podatke, ki jih bodo zanimali. V. J. Marija Nahberger lui svojem delu Mešalnica krmil Razprava o investicijah in prometu Na vičerajšnji seji gospodarskega zbora je republiški sekretar za go- spodarstvo Sveto Kobal najprej odgovoril na vprašanja petih po- sJancev tega zbora, kakšno je sta- lišče republiškega IS do prihodnje organizacije elektriškega gospo- dar.stva v Sloveniji glede na raz- lična stališča prizadetih organiza- cij elektriškega gospodarstva in zainteresiranih potrošnikov. Po- slanci so želeli tudi izvedeti, ali so bile pripravljene ustrezne ana- lize, ki bi omogočile objektivno stališče IS do oblikovanja take or- ganizacije, ki bi bila tehnično in ekonomsko najprimernejša ter bi maksimalno upoštevala ekonomske interese organizacij elektriškega gospodarstva in potrošnikov elek- trične energije. Sveto Kobal je v odgovoru poudaril, da je IS glede prihodnje organizacije elektriškega gospodarstva zavzel osnovno na- čelno stališče, naj ta zagotavlja čim neposrednejši stik proizvodnje električne energije s potrošniki, vprašanje medsebojnih odnosov pa na.i rešujejo na osnovi zveznih predpisov, vendar v mejah poslov- nosti. Poslanka Ljudmila Fišer je po- stavila IS vprašanje, aH lahko in- tervenira pri zveznem sekretaria- tu za zunanjo trgovino, da se ome- ji oziroma prepreči izvoz zagnane- ga jesenovega lesa tistim kupcem na klirinških področjih, ki nam s tem lesom konkurirajo na tržišču konvertibilnih valut. IS bo po- slanki odeovoril pismeno do na- slednje seje zbora. Go.spodarski zbor je nato obrav- naval poročila poslovnih bank za preteklo lelo Posojila »odobn še 250 milijonov^ dinaijev ega osvežilne- ga mlečnega izdelka. Prosim, da poizveste, zakaj moramo biti v Ptuju še za to prikrajšani in da mi na to vprašanje čimprej od- govorite. A. 2., Ptuj Miklavž Množična proslava ob krajevnem prazniku V nedeljo, 20. junija t. 1. so prebivalci Miklavža in okolice slavili svoj krajevna praznik. Na predvečer so zagoreli kresovi, predtem pa je bila pravljična igra »Magični prstan«, ki jo je pripravilo Šolsko prosvetno dru- štvo. Zjutraj, na dan praznika, je bila budnica, nato slavnostna seja predstavnikov krajevnih družbeno političnih organizacij, društev in povabljenih predstav- nikov občinskih forumov. Po slavnostni seji je bila proslava pred spomenikom padlih borcev. Nato so pripravili športno tek- movanje v streljanju in pozneje je bila gasilska vaja. Ob tej pri- ložnosti so odprli tudi razstavo izdelkov učencev osnovne šole. Ves dan je bila poskušnja jeru- zalemskih vin. Krajevni praznik pri Miklavžu spominja tamkajšnje prebivalce na ustanovitev pn^-ega odbora OF. 24. junija pred 21 leti je bil pri Miklavžu ustanovljen odbor OF, ki ga je ustanovili Sabora Franc. Glede na celotni dohodek prednjačita v Ptuju trgovski podjetji »Panonija« in »Les«. Sledita jima skoraj izenačeni trgovski podjetji »Izbira« in »iMerkur«. Ostala podjetja, do- maČa in v Ptuju gostujoča tu- di dosegajo uspehe, vendar ne morejo po dohodku dohiteti pr- voimenovanih. * Kmalu bo do venca gotovo vse zidovje 4. nadstropja nove- ga 40-stanovanjskega bloka, či- gar izgradnjo financira tovarna glinice in aluminija »Boris Ki- drič« Kidričevo. Ostali dogodki (Nadaljevanje s L strani) konzula Klariča. V njej je tudi I poudarila odgovornost zahodno- nemške vlade zaradi subverziv- nega delovanja protijugoslovan- skih skrajnežev, ki so svoj čas bili pripadniki fašističnih vo- jaških formacij in počeli šte- vilna grozodejstva. Nota opozarja bonnsko vlado, da je Jugoslavija že večkrat opozorila pristojne kroge na protijugoslovansko delovanje skraggežev. ki so dobili v Za- hodni Nemčiji zatočišče. Bonn- ska vlada je sicer mnogo oblju- bila, vendar so bili njeni ukrepi počasni in nezadostni. Zato tudi ni mogla preprečiti nasilja nad jugoslovanskimi državljani. Na koncu jugoslovanska vla- da še enkrat zahteva, da Za- hodna Nemčija zagotovi jugo- slovanskim državljanom varnost in prepove delovanje emigrant- skih skupin in posameznikov proti jugoslovanski suverenosti in nedotakljivosti. S šoio v Središču ne bo nič? Občina Ormož je pokazala vse razumevanje za adaptacijo os- novne šole v Središču, -'eidar -e zaradi premale udeležbe pn na- jetju kredita gradnja izostala. V tej šoli je pouk v dveh in celo v treh izmenah in na šoli so ne- mogoče razmere. Za reševanie tako perečega problema v šol- stvu, kot je v Središču, bo mora- la imeti republika drugačen ad- nos do šolstva v manj in slabo razvitih občinah saj je vzrok ne- urejenemu šolstvu gospodarska nerazvitost občine. Ali res ni po- sluha za reševanje perečih pro- blemov? Ali ne bi bilo bolj? ure- iiti financiranja šolstva v okvi- ru republike?,_________ RJlZPRllVfl D INVESTICIJAH IN PROMETU (Nadaljevanje z 2. strani) Vsa poročila — in seveda tudi včerajšnja skupščinska razprava — poudarjajo, da postaja prometna varnost širši in pomemben druž- beni problem. Zakaj? Promet na naših cestah se je povečal za petkrat, medtem ko ie število ne- sreč, ki terjajo vsako leto mnogo mrtvih in poškodovanih ter več milijardno materialno škodo, na- raslo za desetkrat. V sklepni besedi, ki je bila pov- zetek razprave o prometni varno- sti na Slovenskem, je predsednik zbora JANEZ HOČEVAR pouda- ril: »Nekaterih problemov, kakr- šen je na primer modernizacija cestne mreže, ne bomo mogli ure- diti čez noč. Naš namen je pred- vsem, da storimo v okviru seda- njega gospodarskega in finančne- ga stanja v republiki in občinah za prometno varnost največ, kar moremo.« Dejstvo je, da je varnost pro- meta precej odvisna od preven- tivne dejavnosti, njenega obsega in kakovosti. Sem sodi tudi rast splošne prometne kulture. Bilo bi potrebno, da bi v občinah ustano- L^ili sklade za preventivno dejav- nost, v katere naj bi odmerjali ;redstva ne le občinske skupščine, emveč tudi zavarovalnice in ko- nunalni zavodi za socialno zava- -0 vanje. Zbor bo tudi predlagal pedago- škemu svetu SRS, naj razmisli ) tem. da bi postala prometna /zgoja v šolah sestavni del pred- metnika, vključili naj bi jo v ične načrte osnovne ter drugo- stopenjske šole. Varnosti v prome- tu naj bi odmerili prostor tudi v programih strokovnega in sploš- nega izobraževanja v delovnih skupnostih. Glede sanacije in vzdrževanja cest so poslanci menili, da je tre- ba posvetiti — seveda v okviru razpoložljivih sredstev — posebno pozornost predvsem tistim prede- lom cest, ki najbolj ogrožajo var- nost prometa. Cestna podjetja naj bi načrtno odpravljala pomanj- kljivosti na tako imenovanih čr- nih točkah, kjer so prometne ne- sreče najpogostejše. Takih ioik je v Sloveniji 125. Razprava je med drugim še opo- zorila, da bo treba proučiti sistem financiranja vzdrževanja m raz- voja cestne mreže, ker iu sedanji ni zagotavljal. Organizacijsko po- litični zbor bo predlagal republi- škemu in gospodarskemu zboru ."skupščine SRS, naj razpravljata o tem vprašanju in sprejmeta ustrezne ukrepe. Republiški sekretar Riko Kolenc pa tudi nekateri poslanci so pred- lagali, naj bi republiški IS pro- učil možnosti, da bi us+anovili republiški svet za varnoer pro- meta, ki naj bi usklajp^'a1 priza- devanja vseh zaintere.?!ranih na področju varnosti prometa ler predlagal učinkovite ukrepe ki jih terja sedanje stanje. M Kunei Program piknika v Grobljah 4. julija 1965 Slovesen pričetek ob 11. nri. Kulturni program: akademska folklorna skupina »France Ma- rolt« iz Ljubljane, harmonii- karski orkester DPD Svoboda iz iSentvida pri Ljubljani. Zabavni program: za ples bodo igrali »Veseli Sentvidčani«, srečolov, licitacija, šaljiva po- šta, šaljiva tekmovanja. Za postrežbo bo skrbela restav- racija hotela Slon iz Ljubljane. Poleg teh osrednjih prireditev Slovens>ke izseljenske matice se bodo lahko udeležili izseljenci še naslednjih prireditev podruž- nic Slovenske izseljenske mati- ce: podružnica Matica v Kočevju priredi piknik za izseljence v Dolu ob Kolpi 18. julija t. L; podružnica Matica v Murski Soboti priredi 22. julija t. 1. sre- čanje rojakov v novem gostišču na koleh ob Muri, pri Bistrici v Pomurju; podružnica Matica na Vrhniki vabi rojake na turistične prire- ditve »Jazon« in »Argonavti«, ki bodo od 25. julija do 5. avgusta; podružnica Matica Domžale —Kamnik priredi za izseljence izlet z žačnico na Veliko planino, kjer bo izseljensko srečanje v hotelu Šimnovec. V prvi polovi- ci julija t. 1. priredi za rojake PODGORSKO OHCET, v drugi polovici julija pa turistično pri- reditev pod naslovom ROKOV- NJACI; na Goriškem bo prireditev za izseljence v soboto, 31. julija, v hotelu Soča v Mostu na Soči; podružnica Matice v Trbov- ljah pa priredi 12. avgusta t, 1. v Trbovljah izseljenski dan, osred- njo prireditev za izseljence iz evropskih držav z obsežnim in pestrim sporedom. PRIREDITVE za slovenske izseljence Z razmahom turistične sezone se začne tudi čas obiskov sloven- skih izseljencev v stari domovi- ni. Na začetku sezone prihaja v domovino vsako leto največ na- ših izseljencev iz prekomorskih dežel, iz ZDA, Canade, Argen- tine, proti koncu sezone pa pri- hajajo v domovino na obisk predvsem izseljenci^ ki živijo v evropskih deželah. Slovenska izseljenska matica prireja vsako leto za te obisko- valce svoje rodne domovane vr- sto prireditev, poseben program pa obsega izseljenski teden, bi bo letos v času od 3. do 10. julija. V soboto, 3. julija 1965, bo v avli Slovenske izseljenske mati- ce v Ljubljani, Cankarjeva l-II, ob 11. uri, otvoritev izseljenske razstave, istega dne ob 20. uri pa v istih prostorih VECER IZ- SELJENSKE PESMI IN BESE- DE; v nedeljo, 4. julija t. 1., bo v Grobljaih pri Domžalah X. tradi- cionalni izseljenski piknik; v ponedeljek, 5. julija, bo ob 20. uri koncert Partizanskega infvalidskega pevskega zbora v počastitev 20-letnice osvobodi- tve v dvoraini kluba poslancev v Ljubljani, Puharjeva 7; v torek, 6. julija, bo ob 3. uri ogled znamenitosti Ljubljane in bližnje okolice (z avtobusom); v sredo, 7. julija, bo ob 11. uri otvoritev spominskega muzeja Luisa Adamiča v njegovi rojst- ni hiši v Prapročah pri Grosup- lje; v četrtek, 8. julija, bo sprejem pri predsedniku skupščine SRS. Izseljenci lahko dobijo vabila pri Slovenski izseljenski matici; v petek, 9. julija, bo ob 16. uri v dvorana kluba poslancev v Ljubljani, Puharjeva 7, predva- janje slovenskih filmov; v soboto,, 10. julija, bo ob 20. uri na vrtu restavracije RIO, Ljubljana, Titova 4, javna radij- ska oddaja. V primeru slabega vremena bo prireditev v studiu RTV Ljubljana Tavčarjeva 17. Vse te prireditve so proste vstopnine z izjemo avtobusnega izleta. Podrobne informacije nu- di Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l-II, te- lefon 2 06 57. Sfran i »TEDNIK« — petek, 2?. junija 196^ Stran 4 Uspela revija mladinskih pevskih zborov Letošnja občinska revija šol- skih pevskih zborov, ki jc bila v nedeljo, 20. junija 1965, na minoritskem dvorišču v Ptuju, je bila vključena v splošni okvir proslav 20-letnice osvobo- ditve. Zbori so se na to prosla- vo vse leto prav pridno pri- pravljali. Nastopilo je 13 pionirskih oz. mladinskih pevskih zborov in mladinski pihalni orkester ptuj- ske glasbene šole. Uvodoma je mlade pevce in godce, zboro- vodje in zbrane poslušalce po- zdravil predsednik občinske zveze kulturnih in prosvetnih organizacij Ptuj Stane Stanič. Nato je mladinski pihalni orke- ster pod vodstvom Jakoba Stu- da s tremi skladbami odprl re- vijo. Orkester se je s tem na- stopom prvič predstavil širše- mu krogu poslušalcev. V prvem delu pevskega pro- grama so peli trije pionirski pevski zbori osnovnih šol Fran- ca Osojnika Ptuj, Rodni vrh in Desternik ter trije mladinski zbori iz Podlehnika, Majšperka in Gorišnice. Med zborovodki- njami smo opazili večino no- vih obrazov. Nekatere med nji- mi so prevzele zborno petje na šolah šele v tem šolskem letu in je bil to njihov prvi večji na- stop. Kljub vidni utrujenosti otrok s podeželja in majhni razburjenosti so mladi pevci program prav lepo zapeli. V drugem delu sporeda so na- stopili s svojimi zbori že bolj izkušeni zborovodje iz Kidriče- vega, Žetal, Cirkovc, Vidma ter šol Franca Osojnika, Toneta 2nidariča in Ivana Spolenjaka iz Ptuja. Pri nekaterih zborih smo od lani sem opazili precej viden napredek v petju. Zlasti bi tu lahko omenili tri mestne mladinske pevske zbore in prav posebej še zbor iz Vidma pri Ptuju. Videmski zbor je tako po izboru pesmi kakor tudi gle- de muzikalnega izvajanja svo- jega programa pokazal v pri- merjavi z drugimi neko nad- povprečno stopnjo znanja. Pri tem zboru se pozna nekoliko več pevske vzgoje kot pri dru- gih. Tu se vnovič potrjuje re- snica, da kvalitete zbornega petja ne moremo doseči samo z delom v zboru, ampak da je v največji meri uspeh odvisen od razredne glasbene in pevske vzgoje ter zborne pevske šole skupaj. Za pravo umetniško muziciranie morajo biti dani osnovni elementi, kot so čista intonacija, jasna in lepa be- sedna artikulacija, ritmična in dinamična natančnost. Te se pa da doseči le s sisternatskim raz- rednim glasbenim poukom. Pri zbornem petju zasledujemo viš- je estetske vrednote in bi petje naj bilo po svojem bistvu pra- vo reproduktivno umetniško ustvarjanje. Temu nasprotno temelji tako imenovani »dril« na zgolj mehaničnem ponavlja- nju in izključuje vsakršen ustvarjalni proces. Revija bi bila prav gotovo do- segla še večji uspeh, če bi bila eno nedeljo prej, kot je bilo lo prvotno določeno. Nekateri zbo- ri so bili pri nedeljskem nasto- pu nekoliko okrnjeni, ker je ne- kaj pevcev zaradi sobotnega za- ključka šole manjkalo. Ob zaključku revije so pod vodstvom Branka Rajšterja in ob spremljavi pihalnega "orke- stra DPD Svoboda Ptuj združe- ni pevski zbori — skupno je bi- lo 1184 pevcev — zapeli Gobče- vo pesem »Lepo je v naši domo- vini biti mlad« ter Mihelčičevo »Brigadirsko«. Tako so svečano končali našo že tradicionalno vsakoletno pevsko manifesta- cijo. Po reviji je bil razgovor z zborovodji, ki so za svoje po- žrtvovalno delo sprejeli tudi skromne denarne nagrade. Drago HasL Mladinski pevski zbor nastopa Center za rehabilitacijo invalidnih oseb v Mari- boru Center za poklicnio rehabilita- «!'jo iinvalidnih oseb v Mariboru Je enako potreben Mariboru kot tudii Ptuju, zato se je lotila stal- na konferanca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Mariboru pri- prav za izgradnjo primernega bazenskega centra. Tega ptujska občina sama ne bi mogla graditi, zaito se je pridružila izgradnji te- ga centra v Mariboru kot soplač- nik stroškov za zgradbo in za opremo. Ti stroški so določeni s posebno pogodbo na 5,500.000 di- naiTjev. Plaoaiti jih bo potrebno v letošnjem in prihodnjem letu 4,424.000 din in do konca maja 1967 ostanek 1,076.000 din. Skup- ni stroški izgradnje tega bazena so preračunani na 500 milijonov diinarjev. V primeru prekoračit- ve stroškov se bo delež soinve- stitorjev nekoliko zvišal. Potrebnih skoraj 140 mi- lijonav din za dograditev novega poštnega poslop- ja v Ptuju v novogradnjo objekta ptuj- ske pošte je bilo doslej investi- ranih nekaj nad 38 milijonov dinarjev. Za dela do pod strehe v surovem stanju in za vsa grad- bena dela v dvorani za ptt in- staiLacije, bo potrebnih še nad 43 milijonov din. Po sedanjih ©cenah bi bilo skupno potrebnih za popolno dovršitev tega po- slopja še 139 milijonov dinarjev. Uspešen zaključek Sindikalne šole »Franca Krambergerja« v Ptuju v ponedeljek, 21. junija, ob 8. uri so se pričeli zaključni izpiti za slušatelje sindikalne šole »Franca Krambergerja« v Ptuju. Slušatelji so pokazali so- lidno znanje, ki so si ga prido- bili na predavanjih in s svojim trudom. Še posebej so se izka- zali slušatelji, ki so redno db- iskovali predavanja, Z novimi absolventi Sš »Franca Kram- bergerja« bodo naši kolektivi spet dobili nekaj dobrih sindi- kalnih delavcev, ki se bodo še bolj zavzemali za samouprav- ljanje v kolektivih, za večjo produktivnost dela in za samo proizvodnjo. Po izpitih so ime- li slušatelji krajši razgovor s predavatelji. Pomenili so se, ka- ko bi naj v bodoče delala sin- dikalna šola. Predavatelji sindi- kalne šole Zdravko TURNŠEK. upravnik šole, Jože ŠEGULA in Feliks BAGAR so se zelo po- hvalno izrazili o prizadevanju slušateljev. Prejšnji torek so odšli slu- šatelji na študijsko ekskurzijo v Varaždin. Med potjo so si ogledali znameniti park v Opeki pri Vinici. V Varaždinu so ptuj- ske absolvente nadvse slovesno sprejeli, nakar so si skupno s predstavniki iz Varaždina ogle- dali znamenitosti varaždinske- ga muzeja. Po ogledu muzeja so se zbrali v prostorih Radia Varteks, kjer so jim pripravili strokovno razlago poteka pro- izvodnje v tekstilnem kombina- tu »Varteks«. Poskrbeli so tudi za barvne diapozitive, s kate- rimi je bila razlaga še pestrej- ša. Poleg številnih gostov so si skupno s ptujskimi slušatelji ogledali tovarno »Varteks« še Emilija Zrnič, predsednica to- varniškega odbora sindikata »Varteks«; Pa jo Grubješič, predsednik Občinskega sindi- kalnega sveta Varaždin; Ivo Vi- tez, Šef kadrovske službe »Var- teksa« in drugi. Slušatelji ptuj- ske sindikalne šole so si z veli- kim zanimanjem ogledovali moderno proizvodnjo v Vartek- su. Po končanem ogledu v »Var- teksu« so si še ogledali varaž- dinsko pokopališče in spomenik padlih borcev in talcev, nakar so krenili v Varteksove gorice, kjer so imeli skupne razgovore. Razprava je bila zelo pestra, saj so slušatelji postavljali naj. različnejša vprašanja, na kate- ra so jim predstavniki iz V^ raždina radi odgovarjali. Po razgovoru se je razvilo pravo prijateljsko in bratsko vzdušje, ki bo ostalo Varaždin- čanom kakor tudi Ptujčanom v lepem spominu. Slušatelji sin- dikalne šole »Franca Kramber- gerja« v Ptuju se najtopleje za- hvaljujejo prijateljem iz Varaž- dina za prisrčen sprejem in za gostoljubnost. Istočasno pa se zahvaljujejo svojim spoštova- nim predavateljem za trud in požrtvovalnost in sicer: Feliksu Bagarju, tajniku Občinskega sindikalnega sveta Ptuj; Zdrav- ku Turnšku, upravniku šole; Jožetu šeguli, Meti Feldin, Francu Tomaniču in Jožetu Vi- doviču, ki je trenutno v JLA. F. Golob Uspel mladinski festiva v Gornji Radgoni XI. MLADINSKI FESTIVAL BO PRIHODN.TE LETO V NI- SU. V NEDELJO SO SE PREBIVALCI RADGONE IN OKOLI- CE POSLOVILI OD VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTL V nedeljo, 20. junija t. I. je bil v Gornji Radgoni svečan zaklju- ček X. festivala bratstva in enot- nosti. Na stadionu se je zbrala precejšnja množica ljudi, ki je pozdravila goste iz vseh repub- lik. Festival je končal njegov po- krovitelj podpredsednik repub- liškega izvršnega sveta Beno Zu- pančič. V govoru je med ostalim dejal: »Mladi ljudje so delavni, izvirni in potrpežljivi. Vztrajnost mladine se kaže na vseh področ- I jih našega družbenega življenja. I Čeprav naš mlad človek živi v ;' mnogo boljših pogojih od starej- ' ših generacij, s tem ni rečeno, da se mladina ne srečuje s te- 1 žavami, problemi in napori in njihova življenjska pot ni posuta s cvetjem. Povsod je čutiti hitre in nenehne premike naprej, V tem prizadevanju morajo biti mladi ljudje resnično mladi, iz- virni in delavni.« Nadalje je Beno Zupančič go- voril o namenu festivala, o po- menu in važnosti bratstva in enotnosti mladine Jugoslavije. MladiinsM festival v Radgoni je trajal od 17. do 20. junija. Med tem časom se je mladina iz vseh republik srečala v prijateljskem športnem tekmovanju. Tekmo- vala je v rokometu, odbojki, košarki, v plavanju, v vajah n orodjih, v namiznem tenisu, streljanju in v šahu. V tekmovanju so sodeloval športne ekip>e iz Bitoia, Bosan skega Samca, iz Rijeke, Prištin« Gornje Radgone, Murske Sobo te in Ljutomera. Festival bratstva in enotnost ima kulturni, zgodovinski in po- litični pomen. Mladina se med- sebojno spozna in pridobi izkuš- nje. Na nedeljski zaključni prire« ditvi so nastopale razne folklor- ne skupine narodnih srbskih In makedonskih plesov. Na festiva-i lu sta sodelovali dve godbi na pihala združeni pevski zbor in najboljši slovenski športniki m bradlji in na konju, ki so s svo- jimi kakovostnimi vajami nav- dušili gledalce. Nastopili so Edl Srot, Avgust Kisel, Milan Srot, Janez Brodnjak in drugi. DR Pogled na Gornjo Radgono Ce je oče odvetnik Helen Hofman-Pope Moj oče je bil navdušen od- vetnik. Pravica in zakonitost mu nista prinašala samo dohodke, ampak je tudi v resnici veroval vanju. »Pravičnost je najvažnej- še na svetu!« je razlagal nekega jutra, »vsak človek mora imeti trden občutek, da ni brez zaščite in brez pravice na svetu.« Takrat mi je bilo enajst let In se dotlej nisem dosti menila za "očetova domača predavanja. To- krat sem ga pa napeto poslušala. Ravno prejšnji dan sem na lastni koži občutila veliko krivico in od tedaj sem zaman tuhtala, ka- ko bi se mogla maščevati za storjeno krivico. Moja mati me je imenovala za preradovedno, vtikljivo, neumno gos, in celo v navzočnosti tet-e Neže! Strašansko užaljena sem odšla iz sobe in sklenila, da bom odklonila večerjo. Usoda je ho- tela, da je bila za večerjo moja najljubša jed in tako sem jedla kot Hilatič. Med zajtrkom pa sem se ob očetovem predavanju spomnila na krivico. »Ali je res, da zakon vsakemu pomaga?« sem ga razburjeno vprašala. »Seveda!« je odgovo- ril oče. »Ce te kdo razžali, če škoduje tvojemu ugledu, se lah- ko braniš«. Popoldne nisem šla h klavirski vaji, ampak v očetovo pisarno. Čakalnica je bila prenapolnjena. Ko me je zagledala miss Parsons, tajnica mojega očeta, mi je po- mignila z obema rokama. »Tvoj oče ima preveč dela. Glej, da odideš!« je zašepetala. »Želim govoriti z gospodom odvetnikom, imam pravno zadevo!« sem od- govorila. Da bi ji dokazala res- nost svoje zadeve, sem ji poka- zala svojo hranilno knjižico, ki sem jo vzela s sabo. Začudeno me je gledala. »Vsekakor moraš čakati,« reče ona, »tu gre po vr- sti.« Usedla sem se in počasi so od- hajali drug za drugim vsi, ki so iskati pravico, v očetovo sobo. Naposled sem bila tudi jaz na vrsti. Moj oče je ^edel za veliko pisalno mizo in se je delal, kot da me še nikoli ni videl. On ni bil samo navdušen odvetnik, am- pak je spoštoval tudi najmoder- nejša vzgojna načela. Zato je vprašal hladno in vljudno: »Kaj morem storiti za vas?« Najraje bi se mu vrgla v na- ročje, a sem čutila, da se moram vesti kakor odrasla. »Prišla sem v neki pravni zadevi!« sem jec- ljala, »saj si vendar rekel, ne — vi ste rekli, gospod doktor, da si človek ne sme dopustiti, da ga žalijo in mu delajo krivico.« — »Gotovo ne,« je odgovoril on, »gre torej za žaljenje časti?« »Do, to je- tisto!« sem vzklik- nila navdušeno. Besede žaljenja časti sicer nisem popolnoma ra- zumela, a mi je ugajala. »Kdo vas je žalil?« je papa stvarno vprašal. »Tvoja žena!« sem iz- bleknila. »V odvetniški pisarni ni nobenih sorodstvenih odno- sov,« me je poučil, »opišite mi na kratko vašo zadevo.« Povedala sem mu kratko in jasno, kolikor sem mogla: »Res- nično nisem bila predrzna in ni bilo prav nobenega povoda, da me imenuje radovedno, neumno gos.« — »Ali so bile priče na- vzoče?« — »Teta Neža je bila tam in mati je kričala tako glas- no, da so lahko slišali vsi ljudje na cesti.« — »Zelo resna zade- va,« je rekel moj oče. »Imam to- rej prav?« sem zmagoslavno vprašala. »Ti si res najplemeni- tejši odvetnik v celem mestu!« »Najprej moramo slišati na- sprotno stranko,« se je branil oče hvale, »tudi teto Nežo bomo kot pričo zaslišali. Zdaj bi vas pa rad nekaj vprašal: »V primeru, da pravdo dobim, kakšno spravo pričakujete od osebe, ki vas je žalila? Kaj pa, če bo obsojena na zapor?« — »Ne, prosim, ne,« sem prestrašeno vzkliknila, »saj niti nočem, da bi se materi kaj zgodilo. Samo imenuje naj me ne več radovedno, neumno gos, zlasti če so drugi ljudje zraven.« »V tem primeru bi zadostova- lo, če stranki, ki vas je žalila, pišemo pismo. Zdaj je treba pomisliti, da sem sicer v služhj pravice in zakonitosti, da pa mo- ram tudi preživljati svojo dru- žino. Ne morem delati zastonj.« — »Seveda vam bom plačala!« Da bi podkrepila svojo trditev, sem mu položila svojo hranilno knjižico na pisalno mizo. »Koliko je v njej?« je vprašal poslovno. »Sest dolarjev in pet- insedemdeset centov, ter cekin, ki mi ga je ded podaril za rojst- ni dan.« Papa mi je vzel hranil- no knjižico. Šele zdaj sem se za- vedela vse resnosti te zadeve. »Hranilnik je seveda zaklenjen.« — Ključ sem izgubila.« »V teh časih, žal, ne morem odlašati s honorarjem,« me je hladno obvestil. V predalu je našel konec žice, napravil zanko j iz nje in lovil z njo v odprtini j hranilnika. Naslednji hip je že j izvlekel cekin in ga vtaknil v svoj žep. Solze so mi stopile v oči. Ta cekin je bil ves moj ponos. Vi- deti je bilo, da oče ni opazil mojega razburjenja. »To je moj honorar, ki ga zmerom dobim. Ali je vaša pravna zadeva toliko vredna?« Nisem mu pokazala svoje bolečine: »Seveda. Hono- rar se mi ne zdi prevelik!« Zdaj je poklical tajnico v so- bo in ji narekoval pismo za mojo mater. Začel je: »Moja klientka,, miss Helen Hofman, me je obve- stila . . .« in je končal. »Svetu- jem vam, da se moji klientki opravičite zaradi žalitve, v na- sprotnem primeru se bomo rav- nali po zakonu in začeli pravdo.« Ko sem bila pri vratih, nisem mogla več obvladati samo sebe. »Vzel si mi edini cekin, ki sem ga imela,« sem potožila. »Zdi se mi, da sploh nismo fina družina,« je ugotovil papa. »Jaz vzamem zlatnik od svoje hčere, ona pa vlači svojo mater pred sodišče.« Te besede so mi zvenele v ušesih, ko sem se vračala do- mov. Hotela sem iti nazaj in vse preklicati, a me je bilo sram pred tajnico. Materi nisem mogla po- gledati v oči. Ona je najin pre- pir že davno pozabila in niti slu- tila ni, da sem jo tožila pred za- konom. Med večerjo ni papa ni- česar omenil. Poskušala sem mu pomežikniti, a ni razumel. Napo- sled sem ga le staknila na sa- mem. »Ali si pismo res odpo- slal?« sem mu zašepetala. »Kakš- no pismo?« — »Pismo, ki si ga narekoval miss Parsonovi. Pre- mislila sem se,« sem mu zašepe- tala. »Mati bi zamerila zaradi pisma. Naposled pa jaz tudi ni- sem bila brez krivde.« Skomizg- nil je z rameni: »Prepozno.« To noč sera poskušala bedeti, da bi zjutraj prestregla poštar- ja. Prebudila pa sem se šele, ko sem zaslišala zvonec, planila k vratom v stanovanje, toda mati je bila hitrejša. Spoznala sem pismo iz očetove pisarne. Mali ga je začudeno ogledo- vala, toda važnejša se ji je zdela skrb zame. »Le kaj t; pride na misel, da v spalni srajci bosa te- kaš okrog?« me je karala, »Saj boš še zbolela, gos neumna!« Preslišala sem novo žalitev m se hitro oblekla. Morebiti pa miss Parsons ni prav napisala pisma in maščevalna roka pravice utegne spraviti mojo mater v je- čo. Mama je brala pismo v očeto- vi navzočnosti. Cez nekaj časa se je zaslišal njen smeh skozi vrata, za katerimi sem stala in prisluškovala. Potem je rekla; »Pravzaprav je to predrznost. JI bom že pokazala.« — »Prišla je k meni kot zastopniku pravice,« je rekel moj oče. »Lahko bi iz- gubila zaupanje v ljudi, če se jI ne opravičiš.« »Jaz naj se ji opravičim? Pre* tepla jo bom!« — Toda ko je pozneje oče odšel v pisarno, je le prišla k meni in rekla resnoi »Zal mi je, da sem te imenovala radovedno, neumno gos.« Pojasnila mi je, da se zdaj niŽ več ne boji zakona, če ji izjavimi da sem zadovoljna z njenim opravičilom. Premislila sem. Kaj je oče pravzaprav storil? LepO| pisal je pismo, ki je čudovita stvar in se imenuje pravičnost« Ne, on ga ni pisal, ampak samO narekoval. Miss Parson ga je natipkala in pisarniški sluga g« je vrgel v poštni nabiralnik. Pa- pa sam je pravzaprav zelo malfl storil, samo zakon je nekoliko brcnil, da se je zganil. In zato je vzel moj edini zlatnik za hono- rar! Tu nekaj ni v redu s telO zakonom! Mama ni razumela mojega molka »Opravičila sem se,« j* rekla, »čeprav zadeva ni bil* povsem jasna. Toda nioraš si p9 zapomniti, da zakon pomag« proti vsaki nepravičnosti.« »Res«? sem navdušeno vprašala- »Potemtakem mt pa takoj svetuji Kaj naj stonm proti odvetniku« ki me je opeharil?« stran 5 »TEDNIK« — petek, 25. junija 1965 Sfrnn ^ Industrija v ptujski občini (Poskus analize) 1 KRATEK GEOGRAFSKI PRE- GLED OBCINE: Bodoči razvoj in vlogo Ptuja je potrebno analizirati s teh vi- dikov: bližina večjega mesta jvlaribora (polurna razdalja), agrarno zaledje, prometna pove- zanost. V gospodarskem pogledu je ta zanimivi položaj mesta okrnjen zaradi znatno močnejše in go- spodarsko aktivnejše aglomera- cije Maribora, ki ima v, regiji izredno ugoden centralni promet- ni položaj. To pa še ne pomeni, da ne bi mogel Ptuj, čeprav je blizu Maribora, gospodarsko ak- tivnejše zaživeti. Ravno bližina močnejšega gospodarskega sre- dišča omogoča Ptuju, da pri pre- mišljeni gospodarski politiki »iz- >vleče« korist iz te situacije. Sam razvoj mesta Ptuja — in s tem seveda tudi gospodarski — je v interesu mesta Maribora, saj je zaledje Ptuja močno agrarno prenaseljeno. Nove zaposlitve v Ptuju bi precej razbremenile ju- govzhodni pritisk agrarnega (na mestno življenje navajenega in zlasti ekonomsko manj sposob- nega) prebivalstva na center re- gije, to je Maribor. Geografski opis: Štajersko Po- dravje je širši pojem za območja ob Dravi in se deli na: 1. Pohorsko Podravje 2. Spodnje ali Panonsko Po- dravje s Pomurjem. 1. Pohorsko Podravje je vzhod- ni konec slovenskega alpskega sveta, ki se zaključuje ob Drav- skem ipolju in nizkimi terciarni- mi goricami. Značilnost Pohor- skega Podravja so manjša na- selja, ki so se prav v zadnjem času zelo razvila (Ravne, Meži- ca, Slovenj Gradec . ..). 2. Spodnje ali Panonsko Po- dravje s Pomurjem spada k rob- nemu področju Panonske kotline, kar se še posebej izraža v kli- matskih značilnostih: hude in ostre zime, tople pomladi in po- letja. Za to .področje so značilne ravnine in gorice. Slovenske gorice, Haloze in Dravinjske gorice obkrožajo Dravsko polje in Medjimursko laven, onstran Mure pa se raz- prostira Prekmurje z istimi zna- čilnostmi: Goričko in Ravensko. Dravsko polje se razprostira ob Dravi, na zahodu sega prav do vznožja Pohorja, na vzhodu pa prehaja v široko Medjimur- sko raven, na severu in jugu pa mej; na gričevnate Slovenske gorice oziroma Haloze. V lokalni geografiji se je uve- ljavila delitev na zapadno Drav- sko polje (južno od Drave) in vzhodno Ptujsko polje (severno od Drave). Sedanje površje Drav- skega polja je ustvarila kvartar- na doba. Drava je prinašala v diluviju velike množine proda iz- pod ledenika iz Celovške kotline in ga tukaj odlagala. S tem pro- dom je zasuto Dravsko polje pri Mariboru 20 do 30 metrov na debelo. Toda okolje Dravskega polja tvorijo: glina, ilovica in drobni pesek, ki so ga naplavili potoki iz Slovenskih goric in Ha- loz, posebno pa še potoki s Po- horja. Tako so zahodna in jugo- zahodna področja Dravskega polja ilovnata. Na prodnem pod- ročju izgine voda v tla, zato ni tu nikakih vodotokov ali poto- kov. Deževnica in snežnica pre- hajati v talno vodo, ki teče v notranjosti prodne nasipine v _ smeri doline. j Območje ptujske občine je de_ i ležno predvsem kontinentalnih : podnebnih vplivov: poletnih suš in zimskih mrzlih vetrov. Kraji prejemajo dovolj padavin (1000 ttim), ki izključujejo poleti vroči in sušni ekstrem Mesto Ptuj ima sorazmerno veliko jasnih dni z nicijhno p®vprečno oblačnostjo: oblačnost je nizka posebno pole- ti in v jeseni, kar prija zorenju jabolk in grozdja. Na prisojnih južnih pobočjih gričev so vino- gradi, osojno in dolinsko pod- ročje pokrivajo gozdovi, poplav- na zemljišča pa travniki in paš- niki. Megla nastopa med gorica- mi v dolinah, nadalje v bližini močvirij, mlak, potokov, Drave in obdiavskih logov. Nižje zimske temperature so posledice dveh činiteljev: mrzle mase so težje od toplih in zato se spuščajo s pobočij na dno kotlin in dolin. Poletni toplotni meseci v Ptuju imajo povprečno temperaturo, ki znaša 26,9" C. Ptuj leži v odprti ravnini, hri- bovje ga ščiti samo nekoliko proti severu in severovzodnim vetrovom. V Ptuju prevladujejo vzhodni in zahodni vetrovi, ta- koj za temi pa sledijo južni in jugozahodni vetrovi. Najmočnej- ši so jugozahodni vetrovi, ki se pojavljajo kot burni spomladan- ski sunki. Ugodna konfignacija pokraji- ne, nadalje ugodne podnebne razmere in drugi pogoji so vpli- vali na današnjo vegetacijsko podobo tega območja. Tako je ostalo samo 19.200 ha in pokri- vajo 30celotnega površja ob- čine, 5 "/o je nerodovitnih tal, j 65 "/o pa predstavlja obdelano! zemljo. Za nižinska poplavna ob- J močja so predvsem značilne hi- grofilne drevesne vrste: topoli, vrbe, jelše, hrasti in bresti... V ptujski občini je dobro razvito poljedelstvo. Dobro uspevajo kulturne rastline, žitarice, čebu- la, sončnice, fižol, krompir... S sadovnjaki in vinogradi je po- krito okrog 3900 ha površine ob- čine Ptuj. 2. GOSPODARSKI RAZVOJ po osvoboditvi lahko razdelimo v tri obdobja: Prvo obdobje, ki je trajalo od 1947. leta, je doba obnove v voj- ni porušenih objektov.in podru- žabljanje večjih proizvodnih zmogljivosti na področju indu- j strije in izvajanje zakona o i agrarni reformi. Drugo obdobje, ki je trajalo od leta 1943 do 1952, je obdobje j industrializacije in elektrifikaci- | je naše dežele, za katero je bila ; značilna močna centralizacija fi- ■ nančnih sredstev in upravljanja ter prvenstven poudarek na pro- izvodnji sredstev za proizvodnjo. Za tretje obdobje povojnega , gospodarskega razvoja od leta 1953 dalje pa je značilen vedno močnejši poudarek na proizvod- nji sredstev za potrošnjo. Uveljavitev komunalnega si- stema po letu 1957 je v ptujskem okolišu še bolj spodbudila inici- ativo v lokalnih gospodarsko- , političnih činiteljih in povzroči- ' la široko gospodarsko aktivnost v vseh vrstah te dejavnosti. Na- rodni dohodek se je od leta 1950 do 1960. leta podvojil in je zna- ■ šal 195.000 dinarjev na enega I prebivalca. . Uspehi hitrega gospodarskega I razvoja so pomembnejši še za- ! radi tega, ker so v veliki meri plod vztrajnih naporov delovnih kolektivov, demokratičnega si- j stema delavskega in družbene- I ga upravljanja, ZK, sindikatov in ' strokovnjakov, ki so s svojim I vplivom pripomogli k boljšemu i izkoriščanju proizvodnih zmog- ! Ijivosti pri ekonomičnejšem po- j slovanju. ; 3. PANOGE INDUSTRIJE V NA- §1 OBCINI Sedaj posluje v ptujskem oko- lišu 12 industrijskih podjetij in 6 industrijskih obratov. Najvaž- nejše podjetje je tovarna giinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« Kidričevo, ki je pričela obrato- vati 1954. leta. Tovarna zaposlu- je 1710 delavcev in proizvede letno okrog 60.000 ton giinice, 20.000 ton aluminija in okrog 12.000 ton anodne mase, ki jo porabi pri predelavi giinice v j aluminij. Dejavnost podjetja ima t poleg znatnih lokalnih vrednosti tudi velik splošni gospodarski j pomen, ker proizvaja dragocene surovine in polproizvode za do- mačo predelovalno industrijo in za izvoz. Naslednja, relativno razvita je tekstilna industrija. Sem spadajo: tovarna volnenih izdelkov Maj- šperk, Delta, tovarna perila in konfekcije; obe podjetji tekstil- ne industrije sta se močno raz- širili, hkrati pa izboljšali posto- pek. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk zaposluje 380 delav- cev, saj je v okolici obilica de- lovne sile, ki je imajo Haloze še danes preveč. Tovarna slovi predvsem po kvalitetnih kam- garnih in velurjih. Delta, tovarna perila in kon- fekcije, zaposluje povprečno 310 delavcev in predela letno 2 mi- lijona kvadratnih metrov tkanin v perilo in oblačila. Glavni iz- delki so moške srajce, letni jo- piči in letni plašči, ki jih prodaja po vsej državi. Obe tovarni sta velikega gospodarskega pomena in ju lokalni gospodarsko-poli- tični činitelji še pospešujejo, ker zaposlujejo največ ženske delov- ne sile. Tovarna avtobpreme Ptuj se je razvila iz majhne kovaške in ko- larske delavnice. Pred 12 leti je zaposlovala 12 delavcev, sedaj pa je zaposlenih okoli 700 delavcev. Tovarna je že večkrat menjala svojo osnovno dejavnost. Pod- jetje je postopoma opustilo iz- delavo avtobusnih karoserij in se je v letu 1960 popolnoma pre- usmerilo v proizvodnjo avtomo- bilske opreme in površinsko ob- delavo kovin. Tako je postalo pomemben kooperant jugoslo- vanske industrije motornih vo- zil. Glavni proizvodi so razne vrste ključavnic, prtljažniki, okovje, kopirni aparati itd. De- lavski svet tovarne je še sprejel investicijski program rekon- strukcije in razširitve kapacitet v takem obsegu, da se bo vred- nost povečala od 700,000.000 na 2.000,000.000 dinarjev. Tovarni kovinskih proizvodov in izdelkov iz plastičnih mas je bila ustanovljena v letu 1961 ob reorganizaciji in preureditvi Za- i voda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb ter zaposluje 120 delavcev. Glavni izdelki so okovje za okna in vrata, tesnila, ročaji in okovje za pohištvo itd. Dobre prirodne pogoje ima ži- vilska industrija, v katero spa- dajo: mlekarna, Petovia in mlin. Po osvoboditvi sta razvili in raz- širili svojo dejavnost predvsem mlekarna, ki se je v letu 1961 združila s kmetijskim kombina- tom, in Petovia, ki se je združi- la z Vesno, trgovskim po.djetjem z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Okoli 3,000.000 litrov mleka letno predela mlekarna v surovo maslo, kazein in jugolitl potrošnja svežega pasterizirane- ga mleka pa znaša le okrog 1000 litrov. Predelava mleka v umet- no maso, ki se uporablja za iz- delavo lepil, gumbov in drugega galanterijskega blaga, je gospo- darsko utemeljena, ker je Ptuj premajhen _ potrošnik svežega mleka in mlečnih proizvodov. Petovia, ki je pred vojno in v prvih povojnih letih izdelovala le močne alkoholne pijače, po- stopoma preusmerja proizvodnjo na brezalkoholne pijače in uspeš- no uvaja tudi predelavo in kon_ serviranje zelenjave pri povrtni- ni. Sedaj obratuje le mlin na Zgornjem Bregu, ker se je mli- narska dejavnost s porastom do- mače proizvodnje žit bolj uve- ljavila in okrepila v žitorodnih pokrajinah države. Najboljšo perspektivo imata mlekarna in Petovia. V živilsko industrijo se bosta vključili prav kmalu tovarna močnih krmil na Bregu pri Ptuju in tovarna slad- korja v Ormožu. Letna zmogljivost tovarne močnih krmil je 20.000 ton, ki jih bosta potrebovali perutninarska farma in farma za prašičerejo, ki sta v izgradnji. Industrija gradbenega materi- ala je organizirana v dveh pod- jetjih z obrati v Zabjaku in Ja- nežovcih. Glavna proizvoda in- dustrije gradbenega materiala sta zidak in strešnik. Modernizacija opekarn, uvedba mehanizacije, izgradnja sušilnic in razširitev krožnih peči so poglavitni čini- telji, ki so omogočili velik po- rast proizvodnje. V letu 1960 je bilo proizvedenih zidakov 2,229.000 komadov in strešnikov 418.000 komadov. Gibanje pro- izvodnje opečnih izdelkov je odraz živahne gradbene dejav- nosti v vseh povojnih letih, ra- zen v letih 1951 do 1953, ko so se tudi v lokalnem gospodarstvu močno čutile posledice gospo- darske blokade, Lesna industrija se tudi po osvoboditvi ni mogla razviti, ker v tem kraju ni dovolj bogate su- rovinske baze, zato predelujejo les le nekdanje žage v Ptuju ter tovarna strojil v Majšperku z nekoliko obnovljenimi kapacite- tami. Tovarna strojil v Majšper- ku uživa svetovni sloves. Vendar ima posebne težave in probleme z nabavo in transportom hrasto- vega in kostanjevega lesa, ker so domače zaloge v Halozah iz- črpane. V tovarni bo potrebno v bližnji prihodnosti opraviti več- jo rekonstrukcijo, izboljšati teh- nološke postopke in zagotoviti racionalnejšo izrabo dragocenih lesnih odpadkov, bodisi v proiz- vodnji okal plošč, ki so izvrsten gradbeni material, ali pa emba- lažnega papirja. S pomočjo okrajnih in občin- skih činiteljev je bila v letu 1955 ustanovljena Ptujska tiskarna. Tiskarna ima tudi kartonažni od- delek. Za tiskanje raznih lepa- kov, oglasov, vabil, letakov in blokov porabi okrog 70 ton pa- pirja letno, za izdelavo razne manjše embalaže pa okoli 50 ton papirja letno. Tiskarna je naba- vila tudi stavni stroj, ki ji omo- goča tiskanje brošur, knjig in časopisov, kar ob sedanjem roč- nem stavljenju ni rentabilno. Navedeni podatki in pokazale. Iji o razvoju posameznih indu- strijskih podjetij potrjujejo, da sta se v kratkem obdobju zelo povečala obseg in struktura in- dustrijske proizvodnje. Zaradi tega je povsem upravičena in utemeljena ugotovitev, da je po- stala industrija prevladujoča in- dustrijska panoga. Te količinske in kakovostne spremembe v strukturi gospodarstva so odraz obsežnih investicij v razvoju in- dustrije po osvoboditvi. Po perspektivnem programu gospodarskega in družbenega razvoja v letih 1965 do 1970 so predvidena še nadaljnja investi- cijska vlaganja v industrijo, kar bo znašalo velika finančna sred- stva. Zato je pričakovati, da bo- do predvidevanja uresničena in da bo industrija v bližnji bodoč- nosti še pomembnejši činitelj go- spodarske rasti v ptujski občini. 4. ŠTEVILO DELOVNE SILE IN OD KOD DOBIVAJO PODJETJA DELOVNO SILO Poleg te spremembe v struktu- ri prebivalstva ugotavljamo po osvoboditvi tudi zelo močne pre- mike in selitve prebivalstva iz vasi v mesto ter industrijska sre- dišča. Selitve so bile najmočnej- še v mesto Ptuj ter Kidričevo in Majšperk,"kjer se razvijajo moč- nejša • gospodarska središča. Vzporedno s tem se je postopno zmanjševalo število prebivalstva v Halozah in Slovenskih goricah. V ptujski občini se je skupno število prebivalstva povečalo od 62.640 v letu 1953 na 63.603 v letu 1961 ali samo za 1,5%. V Ptuju se je število prebivalcev povečalo od 6391 na 7367 prebi- valcev, to je za 15,3 "/o. Iz pove- danega je razvidno, da je bil Ptuj v preteklem desetletju te- žišče priseljevanja prebivalstva iz kmečke okolice. Kljub znatnemu povečanju šte- vila prebivalcev v primerjavi s predvojno dobo in kljub gospo- darskemu napredku je Ptuj še vedno predvsem mesto name- ščencev in delavcev negospodar- skih dejavnosti, ker so v Ptuju zastopane vse javne službe, medtem ko večina delavcev go- spodarskih podjetij prihaja na delo iz okolice Ptuja. To velja predvsem za Pletarno, Delto, Tekstilno tovarno in Tovarno avtoopreme Ptuj. 2e ta ugotovi- tev nam pove, da je v Ptuju in ptujski okolici oziroma občini močna dnevna migracija delovne sile in prebivalstva. V Ptuj pri- haja dnevno okoli 1500 delav- cev, uslužbencev in dijakov. V Kidričevo 1000 delavcev, v Maj- šperk pa približno 400 delavcev. V Ptuju je zelo razvita obrt in večinoma prevladuje kovinska, gradbena in šiviljska obrt. Na ptujsko občino odpade 644 km^. Povprečna gostota prebivalstva znaša 97 na km^, kar je precej za agrarni okoliš Ptuja. Gostota je največja v Ptuju in ožji oko- lici, a najmanjša je v jugovzhod- nem delu Haloz in Slovenskih goric. Na kmečko prebivalstvo od- pade v ptujski občini 56,9 "/o (po- datki iz leta 1957). Iz tega je raz- vidno, da ima ptujski okoliš iz- razito agrarno obeležje, saj živi 59,1 % prebivalstva od kmetij- stva. VIRI: Delavska enotnost. Ptuj- ski tednik. Družbeni plan ptuj- ske občine in Razvoj gospodar- stva v ptujski občini. Jovo Tarbuk TAP: notranjost nove dvorane IVaše zdravje Hočete ostati vitki? Ce hočete ostati vitki, so sa- mo tri stvari, pred katerimi se morate varovati, to so sol, ma- ščoba in sladkor. Seveda ni dovolj, da ne seže- te za solnico, da bi si dodatno poselili jed. 2e v kuhinji naj nadomestijo sol nekoliko ali povsem z naravnimi začimbami, kot so čebula, zelišča, paprika in podobno. Navaditi se na drugo hrano je posebno težko za tiste, ki radi jedo ostro hrano. Kmalu pa boste odkrili »poseben okus« različnih jedi in vas bo to od- škodovalo za dozdevno odreka- nje. Sladkosnedi že od nekdaj varčujejo s soljo! Recimo, da se vam je posre- čilo, pripraviti jedi brez soli ali revne s soljo in da solnice ni več na mizi; zato pa še ne jeste brez soli. Mnoga živila imajo že po svoji naravi sol v sebi ali pa jim pri vsakdanji pripravi dodajajo soli. Ravno pogosto unorabliena jedila, kakoj; mle- ko, kruh in sir so bolj bogata s soljo, kot mislite. Kruh lahko vsaj nekoliko na- domestimo* z močnimi juhami ali kasarni, mleka je dovolj tri skodelice na dan, sir pa le tiste vrste, ki so revne s soljo. Zakaj naj se odrekamo soli? Tekočina telesa je uravnana na določeno in vedno enako mero soli. Ce dovajamo telesu več soli, skuša telo obdržati ravno- vesje glede soli s tem. da zadr- žuje tekočino. Po slani hrani pa ne žeja samo grlo. temveč vso ' tkivo telesa. Kdor zauživa mno- j go soli, prepoji organizem s te- i kocino. Vsako povečanje telesne teže in telesne tekočine pa bre- meni srce in obtočila. In maščobe? Začudili se bo- ste, če boste slišali, da je pov- prečna potreba po masti že poravnana z dvema rezinama kruha z maslom. Vrh tega dovajamo telesu vsak dan mnogo skrite maščo- be, ki je sploh ne upoštevamo. Telo pa računa zelo natančno. Vsako odvisno maščobo skrbno vskladišči, tudi tisto, skoraj »nevidno«, ki jo použijemo v olju na solati ali sočivju, v ore- hih, v mleku ali v Čokoladi. Sladkor je za telo enakovre- den maščobi. Zato pomislite posebno pri sladkarijah — ki sta v njih maščoba in sladkor — preden sežete po njih: nekaj sekund na jeziku, nekaj ur v želodcu in do smrti na bokih. Kaj potem še preostane? Večna lakota? Počasi, lakoto si boste potešili ker to terja na- rava. Ne smete pa zamenjati lakote s tekom. To resnično ni isto. Lakota je naraven čut, pri- rojen in neodvisen od naših življenskih razm-^r in naše civi- lizacije. Fiziološko je lakota neprijeten občutek, ki ga izzi- va pomanjkanje hrane. Tek pa čutni dražljaj — želja po zna- nem, prijetnem okusu ali vo- nju, ki bi ga radi znova obču- tili. Tek ni prirojen, temveč pridobljen. Lakota je potreba, tek pa potrata. Pravilno je. jesti pred kosi- lom in pred večer.in presno sad- je, ki nam daje občutek sitosti in tako lažje omeiimo maščobe in sladkor. In če se hočete zrediti? De- lajte ravno nasprotno od tega, kar smo zapisali zgoraj, vendar se zavedajte dejstva, da debe- lost ne prispeva k dnlgemu živ- ljenju. Po dr. K. Dvanaist itiilifonov giolarlev iia dan porcflJi Amsrika za svoja vesoljske poskuse Ko slišimo o .ispešni izstrelitvi ''•nietnega aa+^^iita okoli /'-mlje, Navadno zvemo le nekaj podat- kov o hitrosti, s katero ieti raketa Po vesolju, ali o dolžini poti, ki jo Pi^i svojem poletu napravi. Nlk- ^ar pa ne slišimo o tem, koliko denarja je vloženega v take po- skuse, čeprav si je verjetno že 'Marsikdo zastavil to '^-prašanjc. Hamburški tednik »Spiegel« je zbral podatke ter sku,^al v šte- vilkah izraziti napor in sredstva, ki jih Amerika vlaga v vesoljsko '^'-rko 3 Sovjetsko zvezo in ki jim p3 obsegu gotovo ni enakih v ^sej zgodovini. J*ri raziskavah in poskusih v okviru programa, katerega cilj je Pi^istanek človeka na Luni — in Razumljivo tudi vrnitev na Zem- Ij-o — je v Ameriki zaposlenih ^80.000 delavcev in nameščencev, tehn^vkov in znainstv^nikov to- trikrat več ljudi, kot jih je pred davnimi tisočletji z ročno silo rradilo slovito Keopsovo pi- ramido v starem Egiptu. Okoli 20.000 podjetij in zavodov v 48 državah Amerike snuje, gradi in izpopolnjuje rakete, kabine, elektronsko opremo in druge na- prave za vesoljske polete. Pro- izvodna zmogljivost vseh teh podjetij je enaka celotni indu- strijski dejavnosti manjše drža- ve kakršna je na primer Švica. Zbiralci podatkov za članek v omenienem listu so svoje račune združili v ugotovitev, da dsje Amerika za svoje vesoljske razi- skave okoli pol milijona dolar- jev na uro oziroma 12,000.0<')0 do- larjev na dan. Nemški novinarji so te ogromne vsote sevada takoj preračunali na domačo »valuto*: Amerika porabi za vesoljske ro- skuse vsak da^n toliko, kolikor stane 10.000 avtomobilov znam- ke Volkswagen. Po Slov. v. Titan II, ameriška desetnadsrropna raketa Strmin 6 ^TLU.Nlk« — petek. 25. juuija !%'> REPUBLIŠKO PRVENSTVO V PARTIZANSKEM MNOGOBOJU 14 NASLOVOV IX 20 PRAKTIČNIH DARIL V ROKAH PRED- STAVNIKOV PTLJSKE OBČINE 19. in 20, t. m. je bilo v parku ns Kodeljevem in na Visoki šoli 28 telesno kulturo v Ljubljani republiško prvenstvo, v partizan- skem mnogoboju. Tekmovanja se je udeležilo 10 partizanskih dru- štev s 25 vrstami in 140 posa- mezniki. Največ udeležencev je bilo iz mariborskega področja, saj so bila najvišja priznanja podeljena TVD »Partizan« Mar- kovci, Ptuj in Železničar iz Ma- ribora. Tekmovalni program zahteva od tekmovalcev vsestranost ter ljubezen do vseh zvrsti športa. Za letošnje leto obsega program tekmovanja v atletiki, gimnasti- ki, Doligonu, plezanju in plava- nju, kar predstavlja abecedo športa. Velik uspeh so dosegli pred- stavniki iz ptujske občine iz društva TVD »Partizan« Mar- kovci in Ptuj. Markovčani so osvojili najvišje priznanje v skupnem seštevku članic in čla- nov četrtega razreda in tako osvojili zastavico z napisom: Najboljšemu društvu v četrtem razredu, ki jo podeljuje Partizan Slovenije. Tekmovalci TVD »Partizan« Ptuj so tekmovali v veliki kon- kurenci, kajti za najvišji naslov so bila v konkurenci TVD »Par- tizan« Maribor 1. Fram in Lju- bljana-Trnovo. Mldainke in mladinci so poskrbeli za prese- nečenje, kajti premagali so vse nasprotnike v konkurenci 3. raz- reda. Za zmago so prejeli od se- kretarja Partizana Slovenije tov. Ogrina zastavico, priznanje naj- boljšemu društvu Slovenije. Člani TVD »Partizan« Ptuj 60 tekmovali brez rezerve ter vse do zadaje discipline vodili pred Framom. Usodno je bilo pri sko- kih v višino, kjer ni uspelo ene- mu tekmovalcu preskočiti začet- ne višine. Kolikor bi tekmoval še en tekmovalec in preskočil 5)samo« 1 meter, bi člani z mla- dinkami in mladinci na čelu osvojili vsi trije prva mesta. Ve- liko grajo si zasluži tekmovalec, ki je obljubil, da bo tekmoval v vrsti članov in mladincev. Kljub j vsemu so dosegli vidno drugo mesto. Rezultati nam povedo marsi- kaj, to pot tudi to, da so Ptujča- ni in Markovčani osvojili prav toliko priznanj kot Mariborčani. Razlika je le v tekmovalnih raz- redih in rutini tekmovalcev. Re- zultati predstavnikov ptujske ob- čine: Člani — 4. razred TVD »Parti- zan« Markovci 12295 — Serdin- šek Franc 1690, 2. Cepin Milan 1555, 3. Mikša Martin 1474, vsi Markovčani. 3. razred: TVD »Partizan« Fram 16453. 2. TVD »Partizan/ Ptuj 16288. 1. Mesaric Oto, Ptuj, 2. Kosi Franc, Fram, 3. Gorše An- drej, Ptuj. Članice -~ 4. razred: TVD Partizan« Markovci. 1. Crešnik Zala, 2. Kline Danica, 3. Strelec Marjeta, vsi Markovčani. MLADINKE — 3. razred: 1. TVD »Partizan« Ptuj 16739; 2. Maribor I 15157 točke. Posamez- no: 1. VRTlC Anica, Ptuj; 2. GOTVA.1N Marta, Ptuj; 3. ME- SARIC Ida, Ptuj. MLADINCI — 3, razred: 1. TVD »Partizan« Ptuj; 2. Ljublja- na-Trnovo} 3. Maribor I. Posamezno: 1. CARLI Srdan, Ptuj; 2. TONEJC Branko, Ptuj; 3. ERLIH Franc. S tem tekmovanjem so si os- vojili 14 naslovov, dve zastavici v 3. in 4. razredu ter 20 prak- tičnih daril Partizana Slovenije. Vsi tekmovalci so dobili pravico za nastop na državnem prven- stvu, ki bo 3. in 4. julija v KO- SOVSKI MITROVIČI, kjer se bodo potegovali za najvišje pri- znanje MARŠALA TITA. To je obenem tudi največji uspeh TVD »Partizan« MARKOVCI in PTUJ v letošnjem letu. K tem uspehu je mnogo pripo- mogel, predvsem še za Markov- ce, predsednik ObZTK Ptuj Jože Štrafela, ki je pripravljal tek- movalce iz društva TVD »Par- tizan« Markovci. Tekmovalcem želimo mnogo uspeha na bližnjem državnem prvenstvu v Kosovski Mitrovici. Gorše Zmagovalna vrsta mla- dmk »»Partizana«« Ptuj Cepe od leve: VRTiC 1. mesto; MESARIC 3. mesto; GOTVAJN 2. mesto; PAJENK. Stoje: HORVAT, SIREC in BERLiC. Foto: Gorše Republiško prvenstvo penjačev in gumenjakov v Lescah OTO VELUNSEK — REPUBLIŠKI PRVAK V Lescah pri Bledu je bilo v j nedeljo, 20. junija, republiško prvenstvo v kategoriji penjači in gumenjaki. Tekmovanja so se udeležili tudi trije Ptujčani, in sicer: VELUŠEK Oto, PRELOG Viktor in URBANClC Boris. Največ uspeha je imel VELUN- SEK Oto, ki je postal republiški prvak v kategoriji PENJAČI, sledijo mu: BENEDIKT, Bled; i JUG, Maribor; drugi Ptujčan v tej disciplini pa je bil 9. Urban- čič Boris. V kategoriji GUME- NJAK je zmagal Primožič, Kranj. Najboljši Ptujčan v tej disciplini je bil Prelog Viktor, ki je za- sedel 8, mesto. Mladi in nadar- jeni modelarji zadnje čase os- vajajo najvišja mesta v republi- ki in s tem dokazujejo, da se v! Ptuju vse bolj in bolj razvija I šport v smeri množičnosti in ; kvalitete. Za dosežen uspeh vsem ' iskrena čestitka. ! Gorše