Leto III. V Celju, dne 10. septembra 1908. St. 37. NARODNI UST Glasilo narodne stranke za Štajersko. lyhaja vsak ßetrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati aa naslov: „Narodni List" » Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane !C «Sn. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrBta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Yse štajerske podružnice Ciril-JVIetodove družbe še končno opozarjamo, "da gotovo vsaka odpošlje zanesljivega zastopnika na glavno skupščino dne 13. t. m. y Ptuj ali pa pošlje pooblastilo na zanesljivo osebo. Štajerski deželni zbor in mi! Gospodje Ivan Roškar, Franc Robič, Alojzij Terglav in dr. Jankovič ter gospodje Ivan Vo-šnjak, Ivan Kočevar, Ferdo Roš, dr. Hrašovec, dr. Jurtela in dr. Ploj pojdejo v torek 15. t. m. v Gradec k zadnjemu zasedanju sedajnega štajerskega deželnega zbora. Pojdejo tja kot zastopniki Slovencev Spodnje Štajerske in kot zastopniki zahtev in potreb prebivalstva spodnjega dela dežele. Ostali so izvoljeni brez volilnega boja, Terglav in dr. Jankovič sta izvoljena kot klerikalca v dopolnilnih volitvah. Roš in dr. Ploj sta izvoljena šele pred 5 leti kot poslanca splošne kurije, poslanci kmečkih občin imajo mandate že 1 leto poprej. V mestih, trgih, trgovskih zbornicah in v veleposestvu Slovenci — sploh nismo zastopani. Na podlagi programa narodne stranke ni izvoljen nobeden izmed deželnih poslancev. Kaj imamo pričakovati od zadnjega zasedanja štajerskega deželnega zbora? Kaj bodo ukrenili tokrat slovenski poslanci? Iz dnevnega reda, ki je objavljen pu listih, ne puvzamemo nič za Spodnje Štajersko važnega. Ali imajo gospodje poslanci pripravljene kake koristne predloge, ne vemo, ker z našo organizacijo nobeden izmed gospodov ni v stikih. Menda bode k večjemu prišla kaka interpelacija na vrsto, v ostalem ne pričakujemo, odkrito povedano, od tega deželnega zbora nič posebnega. Dve stvari ste pa, ki ne stojita izrecno na dnevnem redu, ki pa že zdaj javnost bolj zanimata nego vse drugo, kar se deželnega zbora tiče. V zraku so sprememba deželnega volilnega reda in prihodnje deželnozborske — volitve. Večina deželnih zborov je dobila v zadnjem času nov času primernejši deželni volilni red, na jugu države Istra, Gorica, Trst, Kranjsko, tudi Štajersko bi imelo priti na vrsto. Drugod je vlada vzela spremembo v roke in dosegla sporazum-ljenje strank, pri nas vodi doslej celo zadevo nemška deželnozborska večina in zdi se, da vlada hoče tej prepustiti odločitev, ali dobimo nov volilni red ali ne in kakšna bode izprememba. Ker pa se opira sedajno razmerje zastopstva v deželnem zboru štajerskem le na nasilje in krivičnost in ker brez nasilja in krivice desedajne moči nemških strank ni mogoče v naprej zagotoviti, zato še do danes ni gotovo, ali bode ta deželni zbor sploh sklenil oziroma sklepal o spremembi volilnega reda. Načrt, katerega je skovala nemška večina v ti zadevi, nam je znan, a reči moramo, da nas kot narodne Slovence navdaja s srdom in nevoljo, ker ne pomeni zboljšanja krivične mere za Slovence, ampak glede Spodnje Štajerske po-menja povečanje moči nemštva proti slovenstvu, ne da bi se v ostalem zastareli red sploh kaj znatno izpremenil, Naša stranka je na mnogoštevilnih shodih in zaupnih posvetovanjih o celi stvari ponovno zavzela jasno stališče, katero ni neznano vladi in slovenskemu zastopstvu v deželnem zboru. V ostalem zadene zdaj vsa odgovornost za nadaljni razvoj vprašanja volilnega reda poslance, ki pa niso izvoljeni od narodne stranke. Kot stranka bodemo radi sedajno zastopstvo Slovencev v deželnem zboru z vso močjo podpirali, če bodema videli, da gospodje store "vojo dolžnost. Pazili pa bodemo tudi ostro na vsak izraz morebitne njihove neodločnosti ter bodemo skrbeli, da bode jih ljudstvo ostro obsodilo, če bodo zanemarili svojo dolžnost kot slučajni zastopniki koristij štajerskih Slovencev pri spremembi deželnega volilnega reda. Drugo deželni zbor zadevajoče vprašanje so volitve novih poslancev v deželni zbor. Naj se sklene nova volilna postava ali ostane stara v veljavi, na vsak način bodemo okoli novega leta spet klicani na volišče za deželni zbor. Kakšne bodo te volitve, kaj bodo prinesle? Če vprašate mariborske duhovnike, odgovorili vam bodo, da jih čaka popolna zmaga na celi črti, četudi bi nastavili kot kandidate ljudi, ki komaj pisati znajo, kakor Terglav. Ce vprašate poslance se-dajne večine v klubu deželnih poslancev, nekleri-kalne sedajne poslance, slišali boste iz ust vseh izvzemši enega ali dva, da so trudni poslanstva in da se na noben način ne dajo več voliti. Tudi javno je o tem vprašanju govoril nedavno glasom poročila „Slov. Gospodarja" klerikalec zdravnik dr. Jankovič. Kaj pravi možak? Pravi, da bi ne bilo želeti zopetnega ostrega boja slovenskih strank, ker je škoda glavnice, ker je obžalovati, da se vzbuja sovraštvo rojaka zoper rojaka. Treba torej skleniti dogovor! Ta beseda ni preneumna, niti za nas niti za duhovniško stranko. Verujemo, da stranka nadebudnih hotelskih podjetij ne mara trositi tisočakov za volilni boj. Verujemo, da se marsikateri klerikalni vodja počuti nekoliko slabo, odkar so si tisoče najrazumnejših ljudij ob ča3u zadnjih volitev v državni zbor napravili za neizprosne nasprotnike. Toda vprašajmo se, kdo je dr. Jankovič, ki govori o spravi, kaKo se je na njega zanesti? — Povrnimo se k zgodovinskemu dnevu 7. svečanu 1907, ko je shod zaupnikov v Mariboru ob navzočnosti dr. Korošca in dr. Jan-koviča sklepal o volitvi skupnega volilnega odbora za državni zbor. Spomnimo se trenutka, ko dr. Jankovič ni niti z očesom trenil, ko je bila razprava o volitvi odbora že v polnem teku in ko se je Jankovičevemu prijatelju dr. Korošcu pokazala sveže tiskana še ne izdana številka „SI. Gospodarja", ki pravi, da v resnici ti gospodje ne mislijo na dogovor, da nove narodne stranke sploh ne poznajo, da za njih ta stranka sploh ne obstoji. Pri tem spominu moramo imeti o dr. Jan-kovičevi naznanitvi sprave glede deželnozborskih volitev — pač svoje misli. Ali se hočejo klerikalni gospodje „lepe" delati ali je pa dr. Jankovič le po grmu udaril, da bi poslušal, kaj mu grm odgovarja? Bodisi kakorkoli! Reči moramo, da je po našem mnenju sedajni trenutek zadnjega zasedanja deželnega zbora tudi skrajni čas za dosego morebitnega poštenega dogovora za manj krvavi volilni boj. V očigled zgodovinsko znane neodločnosti v struji sedajnih neklerikalnih poslancev in v očigled brezprimerne domišljavosti klerikalcev sicer ne verjamemo, da bodo gospodje priliko porabili. Dvomimo, ali bode se našel mož količkajšnje državniške nadarjenosti, ki bi stvar vzel v srečne roke. Toda če bi potem zopet številke vendarle izkazale, da narod ni zadovoljen le z velmoži, ki so zdaj poslanci in njimi podobnimi, če bi volilni boj pokazal, da narodna stranka zna tudi pri volitvah v deželni zbor zmagovati, tedaj bi mi ne mogli nič zato in bi se visoka gospoda morala z grda sprijazniti s tem, kar bi se bilo lahko uravnalo z dobra. Mi se držimo začasno priznanega starega izreka: Če hočeš, da boš imel mir, pripravljaj se na vojsko! Darujte za Narodni sklad! LISTEK. Nekaj spominov na osvoboditev kmetov. „300 korakov pred palačo plemenitaša smo morali sneti čepice, in če smo hoteli pri graščaku kaj opraviti, smo morali podmititi Žida. Ker Žid je imel pravico govoriti z gospodom, ubogi kmet pa ne. Če je hotel ubogi kmetič po stopnicah v grad, se mu je reklo, naj le ostane na dvorišču, ker smrdi in gospod ne more prenašati njegovega smradu. In za to trpinčenje naj še zdaj plačujemo odškodnino? Jaz pravim: ne! Biči in knuti, ki so švigali okrog naših glav in se ovijali okrog naših izmučenih teles — to jim bodi odškodnina!" Tako je govoril s stisneno pestjo v državni zbornici 1. 1848. gališki kmet Kapuszak (Kapu-šak), ko se je šlo za vprašanje, ali se plača gra-ščakom odškodnino za oprostitev kmetov iz graščinske podložnosti. To so bile trde besede, porojene iz občutka pretrpljenih krivic. In kakor smo že zadnjič poročili, je vendar državni zbor sklenil, da se odškodnina plača. 46 let se je plačevala ta odškodnina in šele leta 1895. se je izžrebala zadnja za razbremenitev kmetov izdana obligacija in je prišla iz prometa. 46 let so plačevali kmetje, država in dežela odškodnino. Doba 1848—1895 je zbrisala težko krivico, ki je sto- in stoletja tiščala kmeta k tlom. Pač je že cesar Jožef II. odpravil velik del krivic, toda bil je le reformator in ni spremenil položaja docela, ampak je prepustil poznejšim časom, da krivico popolnoma popravijo. Šele viharji v marcu 1. 1848. so to dosegli. 4'5%-ne obligacije za razbremenitev kmetij so nekatere kronovine, ko je pozneje obrestna mera padla, spremenile v nižje obrestovana deželna posojila; nekatere kronovine so pa odplačevale na stari način in se jim je končno posrečilo se rešiti zadnjih ostankov dolga; kmet je prost in tudi davkoplačevalec nima v ta namen več plačevati v deželno blagajno. Dr. Hans Kudlich, ki je takrat kot 25 letni mladenič v državni zbornici dne 29. jul. 1848. sprožil predlog na osvoboditev kmetov, je bil rojen na Šleskem 23. oktobra 1823. Bil je pravnik in še predno je dovršil študije, izvoljen od rojakov v državni zbor. Predlog je bil, kakor smo to že sporočili, s premembami dne 31. avg. sprejet in dne 7. septembra od cesarja Ferdinanda podpisan.*) Kudlich se je pozneje v oktobru postavil na čelo puntarskega gibanja, bil obsojen na smrt ter je zbežal čez mejo v Ameriko, kjer je postal zdravnik in kjer živi še danes. *) S tem tudi popravljamo pomoto našega člankarja v zadnji številki, ki je pisal, da je sedajni cesar to storil, katera pomota je prišla v list vsled naše nepazljivosti. Prosimo naše čitatelje, da to oproste. . Opomba uredništva. Iz političnega sveta. Cesar ni sprejel demisije poljedelskega ministra dr. Ebenhocha in mu je izrazil svojo cesarsko zadovoljnost. Novi davki na Ruskem. Na Ruskem se uvedejo novi davki. Prvi davek bo na tobak ter se predloži tozadevni zakonski načrt že jeseni dumi. Namen novim davkom je odpraviti primanjkljaj v državnem proračunu. * Program za jesensko zasedanje parlamenta. „Narodni Listy" poročajo, da bo obsegal program za jesensko zasedanje sledeče točke; 1. Proračun za leto 1909. 2. Proračunski provizorij za prve tri mesece leta 1909. 3. Trgovinska pogodba s Srbijo. 4. Zakonski načrt o podržavljenju Severne železnice. 5. Zakon za starostno zavarovanje. 6. Jezikovni zakon za Češko. * Češko. Mladočeška stranka predloži deželnemu zboru zakonsko osnovo za uvedbo splošne volilne pravice po proporciionalnem načinu. Žene dobe aktivno in pasivno volilno pravico. * Nemška in slovanska politična javnost v Avstriji. V Pragi se je zgodil majhen škandal. Za novi vodovod bi se morale nakupiti cevi. Ravnatelj čeških železarn (ki so pa v nemških rokah) Kestranek je razkril, da so pri tem nekateri češki politiki igrali sramotno vlogo — podkupljen-cev. Izjavil pa je pri tej priliki, da je prepričan, da je češka politična javnost vkljub vsemu, k ar se je zgodilo v Pragi, bolj čista nego naša nemška v Avstriji. ;— Ta izrek je jako značilen, ker ga je storil — Nemec. Sicer pa bomo prihodnjič na nekaterih dogodkih iz „nemškega" Celja dokazali resničnost teh besed. * Rusko. Vlada je prepovedala vsako slavljenje velikega pesnika Tolstoja ob priliki njegove osemdesetletnice. Časopisom se je pod grožnjo, da se jih ustavi, prepovedalo pisati slavnostne članke. Tudi „sveti sinod'V pravoslavni cerkv. zbor, je pozval „pravoverni" ruski narod, naj se ne udeleži nobenih slavnosti na čast Tolstemu. To je svoboda na Ruskem! * Rusko. Carsko samodrštvo se je začelo čutiti zopet močno. In že se kaže, da hoče nastopiti zopet pot reakcije, pot telesnega in duševnega nasilstva nad posamezniki in nad celim narodom. Tako so nedavno vseučiliški profesorji dobili n^log, da ne smejo pripadati stranki takozvanih kadetov, ki je napredna ustavna stranka. To se pravi z drugimi besedami: Ti si sluga države in ne smeš niti oddaleč misliti na to, da bi se se-dajni državni sistem spremenil! Kakor znano, se vrši 20. t. m. velika ljudska slavnost v prid „Sokolskemu domu" v Celju. Ker bo ta veselica v velikem obsegu, je treba, da se vsa cenjena društva na ta dan ozirajo in ne prirejajo 20. t. m. nobenih slavnosti. — Ponosna stavba „Sokolskega doma" je še pod streho, nam v veselje, nasprotnikom v jezo. Bolj kot kedaj prej je potrebno, da društvo „Sokolski dom" tudi gmotno podpremo, da se stavba lahko nadaljuje. Zatorej smo prepričani, da bo 20. septembra vsak Slovenec, kateremu je na srcu razvoj sokolske in slovenske stvari v Celju, prihitel med nas in nas tako gmotno podprl. isto sporočiti o dr. Korošcu. Dne 31. avgusta je bila seja okr. pomožnega odbora za rogaški okraj v Rogatcu. Šlo se je za podpore po suši. In kogar ni bilo, to je bil dr. Korošec, državni poslanec rogaškega okraja. Seveda, on mora hoditi po Bosni in pridigati tamošnjim „krščanskim" delavcem! Volilci,: Vi mu pa recite, naj prihodnjič gre tudi kandidirat v Bosno! Osvojitev spodnještajerskih mest — to so si zapisali v svoj „program" — čujte! — naši klerikalci. Tako vsaj sodimo iz zadnjega „Slov. Gospodarja", kjer stoji črno na belem, da so z nakupom Terschekovega hotela v Celju storili prvi korak tozadevno. Pa pravijo: spodnještajerska mesta bodo padla takrat v slovenske roke, kadar se bo tudi v njih razširila „krščanska misel" ali po domače povedano: klerikalizem. Mi pa pravimo: če bo enkrat do tega prišlo, potem se spodnje-štajersko ljudstvo sploh ne bo čutilo več za Slovence. Saj je tudi dr. Šusteršič svojedobno izjavil, da je Celje za Slovence „fremdes Gebiet" (tuje ozemlje), kjer nimajo nič iskati. Čast takim osvo-jevalcem! „Südmarka" je imela 7. t. m. občni zbor v Beljaku. Shod je stal v znamenju brušenja nožev za gospodarsko uničenje Slovencev. Sklenilo se je tudi še nadalje skrbeti za nemški uradniški naraščaj s pomočjo štipendij posebno zi juriste. Bojni klic ostane še vedno r „Glavni naval gre od Spielfelda proti Mariboru". Posebno Št. Ilj mora pasti. Dozdaj se je zvršilo tam 20 nakupov, med temi 16 iz slovenski h rok. Naselili so tam 19 švabskih družin z 122 ljudmi. Ali vidijo vse to gospodje pri „Slov. Gosp.", ki so vzeli delo za Št. Ilj v zakup? In tamošnji Slovenci ? „Mladenič" Žebot, nekdaj navdušen narodni boritelj, hodi zdaj nedeljo za nedeljo hujskat po Spodnjem Štajerskem Slovence proti Slovencem — Št. Ilj, hvaležno polje za njegovo „rodoljubje", pa prepušča brez boja Nemcem! Okrajni sodnik v Marenberku — nemški hujskači Nemški časopisi poročajo, da je pri šulferajnski slavnosti na Muti s o d e 1 o v al (aktivno) tudi marnberški okrajni sodnik Roth. Tako daleč smo torej že pod slavnim Pitreichom, da bodo smeli nemški sodni uradniki na najdrznejši način izzivati slovensko ljudstvo, ne da bi se jim smel skriviti le las! Tozadevno še ni zgovorjena zadnja beseda. Tudi predrznosti nemškega hujskajočega uradništva se moraj^ postaviti meje! Celjski Nemci na itsch in tschitsch slavijo po svoje letošnje jubilejsko leto. Pred kratkim so imeli v „Deutsches Haus" svojo „Sedanfeier", pri kateri so slavili pruske vojskovodje, kateri so pred 42 leti v krvavem boju pobijali sinove naše Avstrije, par let pozneje pa Francoze. Letos — v jubilejskem letu — so tudi kupili zemljišče, na katerem si hočejo postaviti „Bismark-Warte", to je „Bismarkovo stražo" za spomin na največjega nasprotnika Avstrije, pruskega kneza Bismarka, kateri se je 1.1866 na koncu bitke pri Kraljevem gradcu postavil na čelo pruskega konjeništva in preganjal ter v prah teptal našo že itak premagano vojsko. Iz Sv. Petra v Sav. dol. se nam piše: Neki župnik v Srednji Savinski dolini prosi tudi za podelitev krme po znižani ceni kot državno pomoč in podporo vsled suše. Res čudno! Podpora, katero je vlada našim vsled suše tako poškodovanim kmetom dovolila, je itak tako neznatno mala, da bo samo del naših kmetov in še ta jako malo dobil. Navedeni župnik, kateri je dobil za svoje svojedobne „zasluge" mastno faro in še to ne da bi mu bilo treba napraviti župnijski izpit, in ne da bi se dotična fara razpisala, ima itak vsega dovolj in toliko dohodkov, da dobro in brez skrbi živi. Zares žalostno je torej, da hoče ta župnik svojim faranom del podpore odtegniti, katera jim je od državne oblasti odmerjena. V Apačah pri Ptuju, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju je dne 6. t. m. zvečer zaklal 18 letni sin Franc Zaje, kmečki sin, 17 letnega tovariša Janeza Kavčeviča. V neki hiši so dekleta pletla vence za ženitovanje in zvečer so tja prišli — kakor običajno — tudi fantje; ko pa sta se imenovana nekaj sporekla, je zabodel Zaje Kavčeviča tako močno v levi bok, da so mu takoj čreva izstopila in je 7. t. m. dopoldne po groznih mukah umrl. Morilca so zaprli. Opomniti je še, da imajo tamkaj celo vrsto klerikalnih društev, mladeniško in deviško Marijino družbo, pa vkljub temu se gode taka grozodejstva. Udeleženci so vsi, fantje in dekleta v „Marijini družbi". Nadučiteljsko mesto na Ptujski gori. Ptujski nemškutarski šnopsarji hočejo na vsak skrbi posi. Roškar za svoje volilce. Danes imamo način spraviti na Ptujsko goro nemškutarja za i Predprodajo vstopnic za veliko slavnost 20. t. m. je iz prijaznosti prevzela „Zvezna trgovina" v Celju in trafika g. Miklavc v Celju, „Narodni dom". Ker bo 20. t. m. pri blagajni velik naval, bi bilo želeti, da si cenjeno občinstvo že sedaj vstopnice preskrbi. — V kratkem se razpošljejo vstopnice po drugih slovenskih krajih. Vstopnina je 40 vinarjev, s sedežem pri koncertu 1 K. Štajerske novice. Okrajnim odborom narodne stranke! Kaj je z bloki za narodni sklad?? Skrb dr. Korošca za gospodarske koristi njegovih volilcev. Zadnjič smo sporočili, kako nadučitelja. Okr. šolski svet je zlezel šnopsarju Straschillu pod kuto in na njegov komando ni postavil domačega učitelja Klemenčiča v temo, ampak nemškutarja Tschutscheka. Opozarjamo deželni šolski svet, naj se ne igra. T s c h u t s.c h e k bo d'6živel v slučaju imenovanja tak vihar na Ptujski gori, da bo sam rad prosil o d'tam! Prememba posesti. Gosp. Kari Zupane ..iz Št. Jurja ob J. ž. je kupil Severjev mlin in posestvo v Sevnici ob Savi ter ga namerava spremeniti v automatični umetni mlin. Imenovanje. G. Adam Ban je imenovan av-skultantom v področju graškega nadsodišča. Drago vodo bomo imeli v Celju. Občinski modrijani so v svoji zadnji seji sklenili zvišati vodno doklado od 4 na 6%, vodno pristojbino pa od 20 na 30 vin. na kubični meter (1000 litrov). Tako bomo torej imeli v Celju najdražjo vodo v celi Avstriji. Pesek v oči je vočigled temu sklep, da se bodo postranske cevi (od glavne cevi v hiše) položile na mestne stroške. Vodovod bo stal okoli 800.000 kron. Vsled vodne doklade se bodo seveda podražila stanovanja: tako prav očetovsko skrbijo mestni modrijani celjski za blagor davkoplačevalcev, ki smejo v kratkem zopet pričakovati zvišanja stanarine in poleg tega še predpis vodne pristojbine. Ali nismo v Abderi pod slavno vlado nemškonacijonalne Jabornegg-Ambroschütz-Oechs-ove dinastije! Slava pospeševalcem draginje! Sokolske slavnosti v Celju, ki bo 20. t. m. zvečer v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, so se naši nemški someščani v Celju silno prestrašili. V duhu so že gledali v uredništvu Vah-tarice gg. dr. Karl Balogh, Notariatskandidat, Walter Zeischka-Teutwart in drugi tisoče t t t rdečih sokolskih srajc. Posebno so se jim tresle hlačice, ko so videli v duhu prikorakati celo češke Sokole. Če so se nedolžne veselice tako ustrašili, da javkajo o slovenski nevarnosti za Celje, kaj bo šele prihodnje leto ob slovesni otvoritvi Sokolskega doma, ko bodo res korakale sokolske trume po celjskem traku, da se bo mesto treslo. Slovenci, upravičite strah celjskih nemšku-tarjev z ogromno udeležbo na slavnosti dne 20. sept. t. 1. Zadruga „Lastni dom" v Celju. Načelstvo kreditne in stavbene zadruge „Lastni dom" opozarja, da se bode glede stavljenja novih hiš na zadružnem zemljišču v letu 1909 oziralo v prvi vrsti na zadružnike, ki pristopijo k zadrugi in kupijo stavišče do konca meseca oktobra t, 1. — Zadružno zemljišče se daje namreč v najem za celoletno dobo. Onim, ki se oglasijo po 1. nov. t. 1. ustreglo se bode le s pogojem, da sami pogodijo z najemnikom zemljišča glede prepustitve stavbnega prostora. Slovenščina „kurzovca" Gränitza v Marenberku. „Domovina" piše: Navajeni smo marsičesa od nemških sodnikov in pristavov, ki so se v glasovitih „kurzih" naučili slovenščine. Pa adjunkt Granitz v Marenberku hoče vse prekositi. Pri neki obravnavi, ki se je nedavno tega vršila, je čital slov. pismo, katerega je pisal neki kmet orožniški postaji; v pismu je bila beseda zvijača podčrtana. Gränic si je mislil: aha, to mora biti kaj posebnega, in je dejal: „Nicht wahr, zvijača heisst ,Schweinerei'?" — To je klasičen primer za «znanje slovenščine nemških adjunktov. In naša pravosodna uprava se ne sramuje nastavljati takih ljudi, kateri so mnogokrat tudi slabi juristi, po Slovenskem! Kaj čuda, da se obsodi po naših sodiščih po nedolžnem toliko kmet-skih ljudi, ki si potem ne vedo dalje pomagati in tiho t; pi jo. Kdaj bo konec tega vnebo vpijočega škandala? „Konjerejec" — pospeševatelj ponemčevanja. Ni dosti, da nam hoče gospoda v uradih in ptujski „Štajerc" ponemčiti lepa štajerska krajevna imena; pridružil se jim je še v Gradcu izhajajoči „Konjerejec" in ne vemo, ali bi take „cvetke" pripisovali malomarnosti ali nevednosti slovenskega prevajalca. Omenjamo le, da se že samo v zadnji številki govori o: Möllag, Unterseutze, Gajrah, Dirnbüchel, Dobritschendorf, Gutendorf, Gattersdorf, Tanbenbach, Tremersfeld, Tüchern itd. vse ne na Gornjem Štajerskem, ampak v slov. celjskem, laškem, šmarskem, konjiškem in sevni-škem okraju. — Pozivamo g. dež. poslanca~JIo-čevarja, ki je v odboru konjerejskega društva, naj odločno zahteva konec takega pačenja imen in naj se zavzame za nastavljen j e zmožne j ših prevajalcev! Mednarodna razstava hmelja v Berolinu 1908. Hmeljarsko društvo v Žalcu pozivalo je vse svoje h i a tudi druge hmeljarje po posebnih okrož- nicah in tndi po velikem inseratn v 90. številki „Domovine" k mnogobrojni udeležbi zgoraj navedene razstave, ktera je za povzdigo našega hmeljarstva gotovo največje važnosti. Pozivu odzvalo se je 27 hmeljarjev s 45 uzorci. Razstave se udeležijo gg. Apat — Vransko (2 vzorca), dr. Bergmann — Žalec (l), pl. Bien — Braslovče (1), haron Cnobloch — Šovnek (2), F. E. Fridrich — Mirasan (3), M. Goršek — Drešinja vas (l), pl. Haupt — Strošnek (3), Jakob Janič — Freienberg (l), Kari Janič — Žalec (l), Vircenc Janič — Celje (2), J. Jeschounig — Arja vas (l), V. Južna — Sv. Jnrij p. T. (l), Edvard Kukec — Žalec (2), M. Ocvirk — Mala Pirešica (l), Fr. Oset — Vransko (l), A. Plaskan — Braslovče (2), Lud. Plavšak — Sv. Jurij p. T. (l), Oton Pollak — Novi klošter (l), Florjan Rak — Bra slovče (2), Fr. Rajšter — Šoštanj (l), Fr. Roblek — Žalec (2), J. Širca — Žalec (3), Anton Turn-šek — Nazarje (3), baron G. Wittenbach, Kapla (2), baron L. Wittenbach — Vransko (3), N. Za-nier — Sv. Pavel (2), J. Žigan — Žalec (2). — O izidu razstave poročalo bode hmeljarsko društvo svoječasno. Umrl je dne 9. t. m. g. Fr. Debelak v Pre-lazkem pri Podčetrtku v starosti 75 let. Bil je v občini Sedlarjevo svoječasno čez 30 let župan, bil je član okr. zastopa, vedno vrl in zvest narodnjak in napreden mož. Bodi mu žemljica lahka! Za zboljšanje učiteljskih plač se je izrekel tudi radgonski okrajni šolski svet. Pomožna akcija po suši. Dne 3. t. m. je imel okrajni pomožni odbor za celjski okraj prvo sejo. Sklenilo se je, da se raztegne pomožna akcija tudi na konjerejce v savinski dolini, ki dozdaj vkljub temu, da so bili po suši istotako silno oškodovani, niso bili upoštevani. Napad na fijakarja. V Mariboru je najel kakih 25 let star, gornještajersko oblečeni mladenič izvoščka Jos. Mešička, da ga pelje v Kamnico. Med vožnjo na samoti je mahoma zasadil vozniku nož globoko v tilnik, da se je zgrudil z voza, a napadalec je zbežal po cesti proti Mariboru, ne da bi voznika oropal. Pa tudi maščevanje je izključeno, ker je bil napadalec vozniku popolnoma neznan. Sumi se, da je napadalec iz ječe pobegli dezerter 15. pijon. bataljona Franc Arnšek. Ko se je ranjeni voznik zopet zavedel, peljal se je sam k zdravniku v Maribor. Ranjen je hudo, vendar ne smrtno. Ob priliki glavne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju se vrši dne 13. septembra 1908. popoldne v vseh prostorih Narodnega doma ljudska slavnost. Prireditev pevskega dela je prevzelo „Slovensko pevsko društvo" v Ptuju, sodelovanje sta zagotovila ormoški moški in mešani zbor. Priprave za slavnost se vrše pod vodstvom posebnega damskega odbora. Na predvečer skupščine, 12. septembra, se priredi v čitalniških prostorih prijateljski sestanek skupščinarjev. Železniško postajališče se zida pri Slivnici med postajama Račje in Hoče. Še letos bo izročeno prometu. Občinski zastop v Gotovljah je imenoval mi-nisterskega predsednika Becka častnim občanom. Slovenska Bistrica. Impozantni hotel Avstrija, kateri je Nemcem in nemškntarjem tak trn v pjti, se v nedeljo dne 13. t. m. slovesno otvori. Malanedelja. Neka brumna duša je zapisala v „Slov. Gosp." debelo laž, da je dosegel poslanec Roškar pri nas trikratno dostavljanje pošte na teden. Velikanski uspeh, kaj — in še tega Roškar ni niti najmanj „kriv" ! — Le lepo po pravici! V Peklu pri Poljčanah so pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji. Kaj delajo voditelji poljčanskih Slovencev ? Ribnica pri Pohorju. Kakor znano, so kupili našo tovarno za steklo g. Lenarčič in drugi. Ker so uradniki še tudi pod slovenskimi lastniki na i nesramen način kazali svoje nemško mišljenje, so jih novi lastniki odpustili. Zdaj pa nemški listi kar lajajo od jeze. Mi pa mislimo, da je tako postopanje popolnoma dobro in želimo le, da slovenski podjetniki povsod tako postopajo!! „Südmarka" v letu 1907. Društvo je imelo lani 391 podružnic (letos do 1. avg. že 547) z 38.175 člani (letos 49.667). Od teh jih je 31 na Štajerskem. Društvo ima 3 potovalne učitelje. K 6 prej nakupljenim je lani nakupilo 12 novih posestev. Posestva, doslej ob jezikovni meji nakup-ljena, obsegajo 700 oralov. Dohodkov je imela 262.485 K 64 vin., izdatkov 180.557 K 55 vin. S takim silnim aparatom dela Nemštvo proti nam združeno; pri nas pa se psuje edino obrambno organizacijo z liberalno družbo, se hujska med priprostim ljudstvom zoper prispevanje za družbo ter se tako slabi naše narodno-obrambno delo. (Glej tozadevno „Slov. Gosp." z dne 3. t. m. v dopisu iz OsluŠovec!) Opomin slovenskim starišem okoliške celjske občine. Upisovanje učencev za šol. 1. 1908-09. se vrši v šol. pisarni Nove ulice 9. dne 16., 17. in 18. sept. t. 1. Letos se nimajo prijaviti samo novinci, marveč zglasiti se morajo ob vpisovanju, ki bode vsak dopoldan gori navedenih dni, od 8. do pol 12. ure, učenci vseh razredov, kateri še mislijo dalje posečati ta zavod. Vodstvo okoliške deške ljud. šole v Celju. Konkurz je napovedan nad premoženjem Tomaža Peperka, trgovca v Braslovčah. Olepševalno društvo v Št. Lenartu v Slov. Goricah se je prostovoljno razdružilo. Potres. V Globokem pri Brežicah so čutili dne 4. t. m. ob 4. uri pop. precej močen potres. Škode ni nobene. Za narodni sklad je daroval g. Fr. Natek v Celju 2 K. — G. Andrej Oset je nabral ob priliki poroke g. Al. Planštajnerja v Št. Jurju ob j. ž. K 8. — Hvala! V posnemanje! Podružnica „Südmarke" v Št. Ilju v SI. Gor. je imela dne 30. avg. občni zbor, ki je pokazal, s kako silo delajo Nemci ob naših mejah. 31 vinarjev manj ko 300 kron je odposlala podružnica na vodstvo Südmarke, torej toliko, kolikor spravi podružnica Ciril-Metodove družbe v mestu Celju s težavo! Tam bi se naj naši ljudje, ki znajo z lahkoto en večer zabiti desetake in jim jih nič ni žal, ki jim je pa žal vsakega krajcarja za družbo, učili požrtvovalnosti!! V Pušencih pri Ormožu in okolici so imeli v četrtek dne 3. t, m. točo, ki pa ni naredila posebne škode. Za narodni sklad je nabral g. Kari Švigelj iz Ruš na veselici Ciril-Metodove podružnice v Lembahu K 4'40. Hvala! Razstava 15 vrst hmelja iz poskuševalnega nasada priredi se v nedeljo, dne 18. t. m. od 8.—12. ure dopoldne v učni sobi I. razreda ljud. šole v Žalcu. Živinska kuga na Spodnjem Štajerskem. — Rdečica pri svinjah: pri Sv. Knngoti (okraj Konjice); v Logarovcih in Ljutomeru (okr-Ljutomer); v Kočicah, Pacinjah, Rogatcu in Trnovcih (okraj Ptuj); na Bizeljskem (okraj Brežice). Svinjska kuga: v Logaiovcih in na Cvenu (okraj Ljutomer); v Hrastovcu, Janževem vrhu, Rušah, Spodnjih Hočah, Poljčanah, Pobrežju, Razvini, Radvini in v Selnici ob Dravi (okraj Maribor); na Bregu in v Sv. Lovrencu na Dravskem polju (okraj Ptuj); na Bizeljskem in v Kapelah (okraj Brežice). Mehurčki: v Janževi vesi, Sv. Lovrencu na Dravskem polju in na Ptujski gori (okraj Ptuj). Steklina: v Loki pri Zidanem mostu (okraj Celje). — Prenehal je srab ali garje: v Braslovčah pri konjih (okr. Celje). Rdečica pri svinjah : v Žrečah (okr. Konjice); v Sv. Andražu v Leskovcu, Janževi vesi, Mali vesi, Slovenji vesi, na Vurbergu, v Sv. Lovrencu na Dravskem polju in v Bišu (okraj Ptuj). Sadjarski sejmi v Gradcu. V Gradcu bodeta v tekočem letu 2 sejma s sadjem. Prvi za rano sadje dne 6., 7. in 8. oktobra, drugi za poznejše sadje 3., 4. in 5. novembra. S pošte. Iz Ormoža se bo 4 krat na teden raznašala pošta po Dobrovi, Litmerku, Libanji in Pavlovcih. Postavijo se poštni nabiralniki in sicer v Pavlovcih 1, Litmerku 1 in na Libanji 2. — Po trikrat na teden se bo dostavljala pošta po vaseh poštega okoliša malonedeljskega. Iz finančne službe. Prestavljen je tit višji nadzornik Roman Dobnik iz Kozjega v Šmarje pri Jelšah in Fr. Pavline iz Ptuja v Celje. Zaradi podpore pò suši oškodovanim posestnikom na Spodnjem Štajerskem sta posredovala predzadnjo sredo pri poljedelskem ministru drž. poslanca gg. Roblek in Ploj. Minister je seveda mnogo obljubil — bodemo videli, kaj bo storil. Umrl je v graški bolnišnici usmiljenih bratov posestnik Franc Zorjan iz Frankovec pri Ormožu. V Gornji Radgoni je otvorila „Prosveta" javno ljudsko knjižnico. Tečaj o primernem izkoriščevanju sadjarstvo in zelenjadarstva vprizori se na dež. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru od 21. do 26. septembra. Pripuščenih je v ta kurz 30 udeležencev. Oglas do 15. septembra t. 1. Premeščen je poštni asistent Anton Paul na lastno prožnjo iz Zidanega mosta v Celje. Maribor. Po več ko štiridesetletnem službovanju je stopil v pokoj nadrevident juž. žel. in blagajnik na mariborskem glavnem kolodvoru g, Alojz Kakovec. V Zgornji Bistrici pri Slov. Bistrici je v soboto umrl tovarnar Jožef Sternberger. Zavratni umor. V ponedeljek 7. t. m. so našli na cesti iz Marije v Puščavi k Sv. Lovrencu nad Mariborom ubitega hlapca Petra Schweigerja od Sv. Lovrenca. Bil je v Eichholzerjevi gostilni v Puščavi in imel tam prepir z nekimi fanti. Snmi se, da so ga ti ubili. Grajščino Hamre pri Majšperku je kupil, kakor se poroča, nek ljubljanski denarni zavod. Dozdaj je bila last Nemca. K grajščini spadajo velikanski bukovi gozdi. Novice iz drugih slovanskih krajev. Tržaški slovenski poslanec dr. Rybaf je hotel odložiti svoj državnozborski mandat; na eni strani baje silno trpi njegova odvetniška pisarna, na drugi strani mu pa lastni rojaki mečejo polena pod noge. Vendar na prigovarjanje političnih voditeljev tržaških Slovencev obdrži mandat. Dr. Rybaf je eden najboljših slovenskih politikov. Gregorčičevo slavje na Vršnem. V nedeljo dne 6. t. m. so odkrili spominsko ploščo in nagrobni spomenik velikemu pesniku Simonu Gregorčiču. Odbor, ki je vodil celo prireditev, je bil v rokah klerikalcev. In ta odbor je pustil, odnosno povzročil, da so peli pri odkritju nagrobnika — laški pevci, samo da se odboru ni trebalo „ponižati" in prositi sodelovanja pri slov. pevskem društvu, ki je v naprednih slovenskih rokah. To je tako žalosten izbruh strankarske strasti in obenem tako drzno onečaščenje in opljuvanje velikega slovenskega pesnika, da imamo za takšno postopanje samo etì izraz: fej! Sankcijonirana deželna zakona. Cesar je sankcijoniral načrt zakona, ki ga je sklenil dež. zbor kranjski in s katerim se spremeni deželni red za deželo Kranjsko ter zakona, s katerim se spremeni deželni volilni red vojvodine Kranjske. To je kavelj! V Trstu je 26letni Josip Okelj padel v pijanosti tri metre globoko in obležal kot mrtev. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga skušali spraviti k zavesti. Res se je mož zbudil, trikrat pošteno kihnil, se parkrat po krščansko pridušil kot Tolminec, potem pa zbežal skozi vrata v najbližjo-gostilno. Umrl je v Krku v Istri odličen rodoljub dr. Franjo Volarič, dekan stolnega kapitlja krškega. Pokojnik si je pridobil nevenljivih zaslug za uve-denje glagolice v cerkve krške škofije. Bil je več let istrski deželni poslanec in neustrašeno zastopal koristi svojega naroda. Občni zbor „Prosveto" v Ljubljani. Akad. fer. društvo „Prosveta" v Ljubljani je prvo začelo na Slovenskem veliko izobraževalno gibanje. Krasne nspehe ima dozdaj zaznamovati. Dne 5. t. m. je imelo društvo občni zbor. Pretečeno poslovno leto ji je priraslo 12 novih knjižnic, 7 se jih je izpopolnilo. Iz tajniškega poročila pa posnemamo tudi zanimivo dejstvo, da je moralo društvo 2 ljudski knjižnici (v Bučki in Radomljah) vsi e d klerikalnega hujskanja opustiti. Iz tega dejstva lahko spoznamo, koliko je današnji fanatični duhovščini do ljudske izobrazbe. — „Prosveta" ima 4 odseke (celjski, konjiški, podravski in posavski) in eno podružnico (dolenjsko), ki šteje že 100 članov. — Knjižnic ima danes „Prosveta" 29 z nad 2500 knjigami. Posebno pozornost se je pri snovanju knjižnic obračala baš na obmejne kraje. — Dohodkov je imelo društvo 2995 K 74 vin., stroškov pa 2451 K 27 vin. — Društvo je začelo misliti na nastavljenje posebnega tajnika. — Simon Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani se spremeni v centralo slovenskih ljudskih knjižnic. — Vrlo delaven je bil podravski odsek „Prosvete" pod energičnim vodstvom g. fil. Mravljaka. Ustanovil je pretečeno leto v mariborski okolici (Lajteršperk, Brezno in Pekre) tri ljudske knjižnice in ima pripravljenih že 800 knjig za nove knjižnice. Ustanovil je tndi 3 podružnice Ciril-Metodove drnžbe. — Celjski odsek ima doslej 3 knjižnice in ustanovi v kratkem novo v Trnovljah pri Celju. — Konjiški odsek ustanovi knjižnico v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. — Predsednikom društva je bil za tekoče leto izvoljen g. Trampuš. Cesar je potrdil zakon o volilni reformi za Trst. Srbski cerkveni kongres je v svrho izvolitve patrijarha zopet sklican na 15. t. m. Obsojeni morilec. Viktor Pangerc, ki je, kakor smo poročali, dne 14. jun. t. 1. umoril dekana Erjavca v Vipavi, je bil dne 7. t. m. pred porotniki v Ljubljani obsojen v smrt na vešalih. Občinski svet v Kranju je sklenil na vseh javnih prostorih odstraniti dvojezične in nabiti samoslovenske napise. Trdovraten samomorilec. V goriški bolnišnici leži 37 letni črkostavec P. Skomina, bolan na jetiki. Ker se bolezen že dolgo časa vleče, se je naveličal trpljenja. Najprej se je poskusil ustreliti s starim revolverjem, pa ni šlo. Potem si je z britvijo prerezal žile, pa tudi to mu ni prineslo smrti. Konečno je skočil skozi okno na dvorišče, pa se je pri padcu le lahko poškodoval. Sedaj zopet v postelji pričakuje smrii. Srebrno svetinjo s krono je dobil A. Logar, hlapec pri posestniku Legartu bi. Št. Lipša na Koroškem, ker služi že 32 let pri jednem in istem gospodarju, Posnemanja vredno za naše posle. — Blizu Žvabeka je dobil isto odlikovanje hlapec Jože Dobrovnik, ki služi že 36 let pri nekem posestniku. Nemštvo na Kranjskem raste pod dež. predsednikom Schwarzem in klerikalno vlado vidno. Sedaj zahtevajo Nemci posebnega šolskega nadzornika — Nemca za nemške šole. Schwarz jim pri tem seveda gre na roko. Če bi vlada v to privolila, potem upamo, da bo dalo vsaj to slovenskim poslancem povoda dovolj, da stopijo v najhujši vdpor proti vladi. Čehi in šolstvo. V Brnu je nad 60.000 Čehov, a vsled intrig nemške vladajoče klike niso mogli še do danes dobiti češke meščanske šole. V Brnu je sedaj „češka šolska matica" sklenila otvoriti še letošnjo jesen češko meščansko šolo ter sčasoma vlado prisiliti, da jo prevzame v oskrbo. VIII. kongresa slovanskih časnikarjev v Ljubljani dne 8. t. m. se je udeležilo nad 100 slovanskih časnikarjev, med njimi posebno lepo število Rusov. Ob 11. uri dop. je bila slavnostna akademija v proslavo Primoža Trubarja. Priredila jo je „Slov. Matica". V vznesenih besedah je slavnostni govornik dr. Ilešič razjasnil velikanski pomen Trubarja za razvoj slovenstva. Nato se je položil temeljni kamen za Trubarjev spomenik. O poteku kongresa samega poročimo prihodnjič. Glavna skupščina „Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" v Gorici. Skupščina je naravnost sijajno potekla. Zborovanja delegatov v nedeljo 6. sept. se je udeležilo nad 100 odposlancev vseh učiteljskih društev; glavnega zborovanja 7.'sept. pa do 500 učiteljev in učiteljic iz vseh slovenskih dežel. Zborovanja so se udeležili goriški dež. poslanci Andr. Gaberšček, dr. Franko in Štrekelj, dr. Tuma, vsi 4 goriški okr. šol. nadzorniki ter zastopnik srednješolskih učiteljev dr. Ozvald. V imenu akademikov se je udeležil zborovanja cand. iur. g. Cigoj. Zborovanje je pozdravil brzojavno izvrševalni odbor narodne stranke na Štajerskem. Zveza narodnih društev. Koncert v prid Sokolskemu domu v Celju je priredilo minoli torek 8. t. m. pevsko in tam-buraško društvo „Zvon" iz Trbovelj v Skalni kleti pri Celju. Človek bi mislil, tako plemenit namen bo privabil vse, kar leze in gre v Celju slovenskega, vsaj na trenutek. Kaj še! Videli smo pač v lepem in častnem številu zastopane nižje sloje celjskih Slovencev, kar nas iskreno veseli, celjska slovenska „elita" pa je z malimi častnimi izjemami blestela s svojo odsotnostjo. V kinematografu se kajpada to nemškogovorečo slovensko gospodo vidi. Tudi mimo Skalne kleti so marši-rali nekateri teh tudi — Slovencev. Lepe pojme so morali dobiti vrli Trboveljčani o tej slovenski inteligenci. — Pevski zbor „Zvona" pod vodstvom neumorno delavnega g. Oskarja Molla je pred-našal razne pesmi z izvanredno rutino, ki je kazala, kako ima pevovodja pevce v oblasti. Čast takemu delu! Tamburaški zbor je pridno koncer-tiral, in razvila se je naposled še prijetna domača zabava. Upamo, da bo „Sokolski dom" vkljub abstinence celjske inteligence vendar kaj imel od prireditve, dasi celo onih ni bilo pri koncertu, ki so pač pri „Sokolskenčdomu" najbolj interesirani Navodilo za društvene prireditve vseh vrst razpošlje te dni „Zveza" svoiim članicam, katerih število je narastlo že nad 70. S tem bode zdatno odpomagano zlasti odborom onih društev, kateri si dostikrat ne vedo pomagati z različnimi naznanili, prošnjami itd. političnim in obč. uradom. Obenem razpošlje „Zveza" seznam najbolj priporočljivih iger za male odre. — Odbor naznanja dalje, da je „Zveza" pristopila k poštno-čekov-nemu prometu in da bode razposlala svojim članicam in cc. podpornikom svoje čeke za vplačevanje udnine, podpore itd. Čitalnicam, bralnim društvom in knjižnicam nujno priporočamo, da se pri nakupu knjig poslužujejo posredovanja „Zveze", katera je stopila v Zvezo s knjigotržcem gosp. Schwentnerjem in dobe društva knjige znatno ceneje. — Bliža se jesen in pričelo lago, postavljeno na ljubljanski kolodvor, ali za jlago v družbenem skladišču. Po „Kmetovalcu"'. Davka prosto pridelovanje žganja za domačo porabo. Piše se nam: Posestniki, ki v jèsen 1907 iz kakršnegakoli vzroka niso naznanili pri občinskem uradu davka prostega pridelovanja žganja za 1908, lahko to še store na finančno oblast prve inštance. Vložijo naj kolka prosto prošnjo za spregled zamude roka in da smejo letošnje pridelke za žganje po razmerju njihovega gospodarstva žgati. Prošnja bo imela uspeh, kar je v današnjem položaju kmeta le prav in dobro. Razne novosti. Inseriranje. Na Angleškem je smisel za praktično in koristno oglašanje, kot je splošno znano, najbolj razvit, kar je brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovladala angleška trgovina skoro celi svet. Praktični način, kako Angleži oglašajo, popisuje ueki angleški list tako-le: „Angleški trgovec ponovi oglas vsaj desetkrat in smatra manjše število objav za brez pomena. On lačuna tako-le: 1. oglasa čitatelj sploh ne vidi, 2. oglas vidi toda ga ne čita, 3. oglas vidi in čita, pri 4. oglasu se ustavi, in pogleda po cenah, pri 5. oglasu si zapomni oglaševateljev naslov, pri 6. oglasu se o oglasovi ponudbi že pogovarja z rodbino ali prijateljem, pri 7. oglasu se že odloči, da stvar kupi, pri 8. oglasu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu že pripoveduje o svojem nakupu in pri 10. oglasu že kupujejo tisti, katerim je o nakupu pripovedoval.'1 Veliki ruski pesnik Lev Tolstoj je obhajal dne 9. t. m. osemdesetletnico rojstva. Zadnji čas je nekaj obolel. Cena sladkorju se je znižala za 1 krono pri 100 kg. Papežev opomin. Dne 4. avgusta je papež Pij X. izdal opomin na katoliško duhovščino vsega sveta. Vtem opominu pravi papež, da je prva dolžnost duhovnikova sveto živeti, tako da bo vreden biti luč sveta in s o 1 zemlje. Želimo prav od srca, da bi papežev opomin kaj izdal in da bi duhovniki res postali „neprimerno krepostnejši od drugih 1 j u d i"', zdi se nam pa, da je ta opomin samo pesek v oči, ker ne vidimo nikjer, da bi se kdo zmenil za njega uresničenje. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, oziroma stari oče in tast, gospod Franc Debelak dne 9. septembra 1908 po mučni bolezni, v 75. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb in sv. maša zadušnica predragega rajnega se vrši v petek, dne 11. septembra ob 8. uri zjutraj v. Polju. Nepozabnega rajnega priporočamo v blag spomin. Prelazko pri Podčetrtku, dne 9. septembra 1908. Ivan Debelak, Anton Debelak, sinova. Marija Sinkovič roj. Debelak, hči. Ana Debelak roj. Ferlinc, Amalija Debelak roj. Kotnik, sinahi. Franc Sinkovič, zet. Marija Romih, Dora, Zofija Debelak, vnukinje. Zahvala banki „Slaviji" katera je že zopet pokazala svojo kulanco ob smrti mojega svaka, kateri je umrl mesca aprila t. 1. Zavaroval se je pri banki „Slaviji" šele januarja letos za 5000 K, plačala se je pa premija le tri dni pred smrtjo, in velespštovana banka mi je brez vsacega odbitka ali bodisi kakih sitnosti polni znesek 5000 K izplačala, Tem potom se zahvaljujem cenjeni zavarovalnici, kakor tudi njenim organom, kateri se trudijo za ta vele-važni in resnično pošten zavarovalni zavod člene pridobivati. Zavarujte torej svoje življenje in otroke pri banki „Slaviji", kateri zavod je danes med vzajemnimi zavodi največji ter je zanesljiv slovanski. V MARIBORU, dne 28. avgusta 1908. 495 Matija Naveržnik. «teii M. U. DE: IVAN vljudno naznanja, ll/I A DIRflPI 1 lndabodeP°čenši da se je naselil V 1YI/\I\IDV/I\U z 20. septembrom redno v svojem stanovanju: Stolna ulica (Domgasse) hiš. štev. 1, L dopoldne od 8. do 11. ure in popoldne od 2. do 3. ure ordiniral. MMHMM Praktični in zobozdravnik cja iA i7i»nil ter ordinira zopet S" J" filili v Narodnem domu. nmmmmmmmww 187 1 ****** Listnica uredništva. Sava: K 12. Trgovina z obrtom, opravo in stanovanjem vse v novo zidani hiši v bližini Ljubljane, se odda v najem. — Več se izve pri Frane Cvek, Moste pri Ljubljani. 180 3-1 ' I I Iz lastne moči! Značajen mladenič, iskrenega srca, želi ljubko sez nanje s čednostno devo kmetske ali obrtniške rodbine v skorajšnjo ženitev. Starost 20 do 22 let in glavnice od 20.000 do 40.000 K za plodonosno podjetje. Fotografija se želi, molčečnost strogo zajamčena. Le poštene ponudbe pod „Sava" na uredništvo „Narodnega Lista". 178 5 1 (Hranjsho) je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-tržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravni zakoni (IV. zvezek Pravnikove, zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga..............K 8'— 2. Odvetniška tarifa: določila o rabi hrvatskega in slovensKega jezika pred sodišči; sodne pristojbine s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K l-80 3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikova zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani Mehko vezana knjiga............K 5-60 Popolno v platno vezana........K 6 — Ponatisi iz knjige, navedene pod točko 3.: 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za dotična kolkovina in vpisnina. J . —; - , ; ». _ 'fT'F— predlo zemljiško knjigo; Broširan r'. '. 5. Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju .... K —-60 palic od „poljudne praVn« Knjižnice", Hi !• izdaja dnijtVo „PraVniH". Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano K —-40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici ................K —-80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajSave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko vezana knjižica...........K —'80 Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč. 1907. Mehko vezano K 2 — Ako ni dogovorjeno drugače, pošilja urednik knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Jaz podpisani Franc Zupančič, gostilničar v Lembergu, sod. okr. Šmarje., izjavljam, da so mojo obdolžitve proti gospodu Antonu Baštevc, posestniku in gostilničarju na Belem pri Šmarju popolnoma neosnovane. Vsled tega jih tudi javno preklicem in obžalujem zahvaljuje se gospodu Baštevcu, da je odstopil oo nadaljnega kazenskega preganjanja proti meni. V Lembergu, dne 7. septembra 1908. Franc Zupančič. 498 1 Vr številki 30. od 23. julija 1908 se nahaja neki napad na našo družbo pod naslovom: ,.Pozor pri zavarovanju". Alojz Požun trdi, da je po velikem trudu in sitnostih še-le mogel dobiti namesto 1600 K .samo 960 K. Konečno opozarja vsacega, naj se ne zavaruje pri andežkih in francoskih družbah. V tem oziru je bila stvar ta. Vinska klet Alojzija Požuna je zgorela dne 15. avgusta 1907, škoda se nam je naznanila dne 19. avgusta 1907 in se je poizvedela dne 26. avgusta 1907. Zavarovana je bila vinska klet za 600 K in premičnina za 1000 K, skupaj za 1600 K; odškodnina, ki se je izračunila prvikrat, je bila za klet 277 K 26 v, za premičnine 602 K 74 v, skupaj torej 880 K. Kot izvedenec je bil navzoč stavbeni mojster iz Ptuja, in sicer se je cenilo, karkoli je poškodovanec navedel. V smislu pravil se je vršila potem druga cenitev, ker ni bil Alojz Požun zadovoljen, in sicer dne 18. septembra 1907. Onila sta dva izvedenca, eden izvoljen od nas in drugi od Alojzija Požuna. Naš izvedenec je izračunil škodo na poslopju (kleti) na 305 K 28 v, od Požuna izvoljeni pa na 1137 K 47 v. Oba izvedenca se nista mogla zediniti in je tedaj nastopil kot tretji izvoljeni izvedenec g. stavbeni mojster Kukovec iz Celja, ki ste ra obe stranki soglasno volili. G. Kukovec je cenil škodo na poslopju na 307 K 99 v. Premičnine so bile po dveh izvedencih — eden je bil izvoljen od nas in drugi od g. Požuna — cenjene na 666 K ter je bil Požun s to cenitvijo zadovoljen, dočim cenitve gledé škode na kleti ni priznal. V smislu pravil je hotela tedaj družba plačati za škodo na poslopju znesek .. . 307 K 99 v in za škodo na premičninah * . . . . . ;>;> . ... ... . . . . . . . . . 666 „ — „ skupaj . . . . . 973 K 99 v beri: devetsto sedemdeset in tri krone 99 v. Dne 2. okt. 1907 zahtevali smo od AL Požuna, naj sprejme ta znesek, česar pa on ni hotel storiti. Med tem časom začele so se kazenske poizvedbe, ki so pa bile ustavljene. Ker Alojz Požun pobotnice na noben način niti poprej niti pozneje ni hotel podpisati, se je dotična svota dne 8. novembra 1907 pri sodišču položila. Iz tega pojasnila izhaja, da smo mi postopali pošteno in pravilno v smislu zavarovalne pogodbe in da se od naše strani prav nič ni zavleklo. Ni res, kar se v potičnem „Pozoru" trdi, da so poslopja zavarovana za 1600 K, ker je bila zavarovana samo vinska klet in le-ta samo za 600 K. 184 1 Zavarovalna družba „North Bpitish". « rit T ,> '• (. (c.?) ((v?.1 k ▼".»▼•„ Wk> ▼„▼..'TT k ( (tuj) (e$ ((v> m >• M (('4' «v>, '(v> (v>; ((v» (c,?, tfc. V (,ll 1 ■-!--1 Edino pristen je le Thieppyjev balzam ■22 zeleno » ■ — — —^ kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali ————— MF M ™ M a M ^^ i patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto. Thieppyjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto. Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago (gorečico). krče. kašelj, zasliženje. vnetja. ali 4eaarno pošiljatev na A. THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi lekarnah. 107 33—21 ■ ♦» /t O A '» A *» A A A A *> A *VA A^** A «VA *» A «A A.«».A.«* ▲ «» A «».A A A A ▲ A A ▲ «» A^*» A *» A «» A «» A ** A '» A-** A A . flinski mošt. Kdor si želi svoje kleti z izvrstnim vinskim moštom najboljših in sorti-ranih vinskih vrst in sicer laškim rizlingom, portugizeem, silvancem i. dr. napolniti, kteri bode posebno letos prekosil vse dozdajšnje letnike, naj se blagovoli oglasiti na - gospoštija Br. 9ranyszany-jo, Oroslavje pri Zatohli (Hrvatsko). 182 3—1 C. kr. poštne hranilnice račun 54.366; telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovške ul. St. 1?, I. nadstr. „LASTNI DOM" : ■;'-••• ■-■■ •. . -. • . Si. . > registr. kreditna in stavbena zagruga z omejeno zavezo = V GABERJU PRI CELJU. = Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnilasedobe vsak dan pri udih načelstva in pri zadružnem tajniku J. Bovha v Celju. Ta zadruga izvršuje poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka hranilnica in posojilnica. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, naj je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na vložne knjižice; daje posojila, prevzema terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd., itd. — Hranilne vloge obrestuje po 5°/o, to je pet od sto, od dneva vložitve do dneva vzdiga ter plačuje rentni davek za vkladatelje sama. — Pri zadrugi „Lastni dom'1 se dobe hišni nabiralniki. Kdor želi tak hišni nabiralnik, vložiti mora temeljno hranilno vlogo vsaj 5 kron, na kar se mu izroči hišni nabiralnik brezplačno v porabo. Zadruga „Lastni dom-' ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha, 22 a, 4 m2; na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. Na£elstvo: „Lastnega doma, registrovane kreditne in stavbene zadruge z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju". Dr. Vekoslav Kukovec, odvetniški kandidat v Celju, predsednik; Ivan Rebe k, hišni posestnik in ključar v Celju, podpred- Janez Bovha, hišni posestnik v Celju, zadružni tajnik. — Nadzorstvo: Franc Brinar, nadučitelj v Gotovljah; Anton Jo št, c. kr. profesor v Celju; dr. Ernest K al an, odvetniški kandidat v Celju; Ivan Likar, glavni zastopnik banke Slavije za Štajersko v Celju; Rudolf Volovšek, c. kr. davčni oficijal v Celju. J Loterijske številke. Gradec, 5. septembra 1908: 27, 55, 41, 80, 81. Dunaj, „ „ „ 24, 4, 57, 48, 64. HOT Malo rabljena Mayfartova stiskalnica za sadje in grozdje se ceno proda pri Strahovniku, mizarju v Žalcu. 186 1 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 b; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeCega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoCe se povrne denar. S. Benisch, Deschenitz, št. 772, Šumava, Češko. Cenovnik zastonj in franko. 183 15-1 jT^YQYflTßir^^^iToYflTflYQl^ Adolf Bursik čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9 izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5 in po solidnih cenah. 52-36 Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-37 igralnih kart Ivezna trgovina Celje, Rotovška ulica št. 2 rm1 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. sVinčniKi peresa peresnimi radirKe Kamenini tablice gobice črnilo Traovske kniiae v vseh velikostil1 Crtane _2-' g z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin t,a občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. £astna zaloga šol. zVeztjoV in risanj Panirnatp vrPPP vseh velikosti P° origi-rdpillldlK vreue nalnih tovarniških cenah Štambilje peCatn^' v'£nete' (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Sašu. Dnnisnir p ume^nei pokrajinske in s cvetlicami UupiSlIlUc 0ji najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. p .. • za tiskovine in pisarniške potrebščine UeniKI s0 brezplaCno na razpolago, Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. 93 o jubilejni slavnosti narodnih društev v Trbovljah dne 23. avgusta 1908.- Dohodki........' . . . K 1509 06 Stroški............ 72150 Čisti dobiček.......... 787 56 Od tega se je odločilo kot 3 pokroviteljine Ciril-Metodovi družbi K 600'— Dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj" v Ljubljani.......„ 100'— Zvezi narodnih društev" v Celju................. 50'— Fondu za Trubarjev spomenik v Ljubljani............„ 10'— V rezervi ostane.......................„ 27'56 Slavnostni odbor se na tem mestu kar najiskreneje zahvaljuje vsem ki so pripomogli slavnosti do tako lepega gmotnega uspeha: cenjenim gospem in gospodičnam v posameznih paviljonih in pri srečolovu ter pri blagajni, gospodom dijakom za pripravljalna dela ter gospodom trgovcem in vsem cenj. darovalkam in darovalcem dobitkov za izdatno gmotno podporo. Obilo pohvale smo dolžni tudi slavn. oskrbništvu trboveljskih rudokopov. Za slavnostni odbor: Anton SCuhar, Gustav Vodušek, Ivan Krammer, zapisnikar. blagajnik. predsednik. TRBOVLJE, dne 2. septembra 1908. 490 i potrebujete slamoreznice, kotle za žganje, grozdne mline in stiskalnice, gnojnične sesalke, peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, štedilnike, pralne stroje, nagrobne križe in drugo v že-Eezninarsko stroko .spadajoče blago, kakor tudi nepremočljive vozne in komatne plahte fes* zajamčena umetna gnojšSa, kupujte le pri deli mačš tvrdki :: „IMERKUR", P. IHajdič Celje, ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda!