PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. S h Š-; k 1 1 s s r_ H Sr! z 2 'j o •■o 2 Cena 650 lir - Leto XLI. št. 285 (12.317) Trst, četrtek, 19. decembra 19J o Začetek razprave o framazonski loži P2 Gellijev dosje buri duhove v parlamentu >.j O Ob prisotnosti odličnih gostov z obeh stra g O Slovesnost ob 40-letnic v tržaškem Kulturnem domu RIM — Liciu Gelliju očitno pristaja napetost. Dokument, ki ga je neoporečni voditelj framazonske lože P2 v pravem trenutku, to je dan pred začetkom parlamentarne razprave o izsledkih parlamentarne preiskovalne komisije, poslal predsedniku republike, je bil včeraj razdeljen tudi načelnikom parlamentarnih skupin v poslanski zbornici. Tu se je takoj postavilo vprašanje, kako so dokumenti prišli v parlament, oziroma kdo jih je prinesel. Ovojnice so bile namreč razdeljene načelnikom skupin tako, da jih je nekdo spravil v predale, do katerih imajo dostop samo za to zadolženi uslužbenci z nalogo, da lahko poleg pisem, ki prihajajo po pošti, posredujejo poslancem samo tiste pošiljke, na katerih je označeno ime odpošiljatelja. Tega pa ni bilo. Vprašanje, kako je do tega prišlo, si jo zastavila tudi predsednica poslanske zbornice Jottijeva, ki je prav tako prejela Gellijevo pošiljko ter je odre-dila upravno preiskavo o tem dogodku. Vsekakor pa je Celli že dosegel prvi uspeh: ponovno odpreti razpravo o celotni zadevi P2. Tako ni naključje, da so nekateri (na primer demokristjan Armato) že včeraj govorili o potrebi po dodatni preiskavi. Vsekakor pa kaže, da v Gellijevi poslanici ni velikih novosti. Pravza- prav bi kazalo, da je »častitljivi mojster« hotel ponovno nasloviti nekaj sporočil ali bolje opozoril in s tem ponovno zamešati štrene. Tako Celli obtožuje velikega mojstra framazon-stva Armanda Corono, da ni izročil preiskovalcem dokumentov, s katerimi razpolaga. »Zagotovo vem, piše Celli, da je razpolagal s seznamom nekaterih pomembnih članov, do izmenjave katerega je prišlo ob prehodu vodstva framazonstva od enega do drugega velikega mojstra«. Informacijo naj bi posredoval sam general Battelli, prejšnji voditelj framazonstva. Celli obtožuje vsevprek, trdi, da je žrtev in se razburja. Po njegovem mnenju P2 ni bila tajna loža, ampak redna loža »zaupnega značaja«. Po njegovem mnenju je prišlo do instrumentalizacije in do spekulacije, da bi za »namišljenim škandalom P2« prikrili druge zelo hude resnice. Resnico o framazonski loži P2 je treba torej še razkriti in Licio Celli pravi, da bo lahko pojasnil nekatere okoliščine, o katerih še nihče ni govoril, takoj ko mu bo dana možnost, da ga poslušajo. Teh besed ni mogoče tolmačiti drugače kot ponovnega poskusa obrambe preko groženj. Skratka, Celli se svoji vlogi ne odpoveduje. G. R. TRST — -»Stara ljudstva so nekoč verjela, da je nebo nad njihovimi glavami pritrjeno s svetlimi žeblji -zvezdami. Te da držijo obok, da s« ne povezne nad svet. Slovenci smo v svoje nebo že od nekdaj zabijali knjige, tiskane besede in misli. Brez teh svojih zvezd bi se ne razpoznali več sredi noči, niti ne bi znali več kam po visokem morju časa usmerjati naš čolnič. Verjamemo pač, da na knjigah visi nebeški svod nad nami.« To je nekaj zaključnih misli, ki jih je na včerajšnji slovesnosti ob tO-letnjci založbe Založništva tržaškega tiska izrekel urednik knjižnih izdaj Marko Kravos (na sliki) v Kul- turnem domu. Tu so se zbrali šteml-ni predstavniki oblasti s tostran in onstran meje, pisatelji, sodelavci, avtorji izdaj ZTT, med katerimi moramo še posebej omeniti akademika Josipa Vidmarja, predstavniki slovenskih založb, da bi počastili častitljivo obletnico brez dvoma pomembne založniške hiše, ki posreduje slovensko ustvarjalnost tudi Italijanom in Nemcem, kot je uvodoma dejal Miran Košuta. Pa tudi ostali govorniki so podčrtali izjemen pomen založbe, tako predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Klavdij Palčič, kot direktor Založništva tržaškega tiska Silvij Tavčar in ravnatelj NŠK Milan Pahor. Slednji je spregovoril o razkošni in lepi razstavi nekaterih izdaj ZTT, ki je do letos izdala kar 500 naslovov v raznih zbirkah, predvsem pa o Bibliografiji, bogati in lični knjigi, ki informira uporabnika prav o vsej dejavnosti ZTT. Lahko rečemo, da praznovanje obletnice (ki jo je z zvoki svoje kitare uvedel Igor Starc), ni bila samo formalna priložnost pregledovanja 40-letnega dela in listanja po 500 knjigah ZTT, temveč priložnost za pomislek o usodi knjige, tega neprecenljivega bogastva celotnega človeštva. VEČ NA 9. STRANI Po podpisu pogodbe sa državne uslužbence Še v dvomu povračilo grabeža delovnim ljudem SANDOR TENCE RIM — Predstavniki vlade in sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL so prejšnjo noč podpisali protokol sporazuma za novo delovno pogodbo državnih uslužbencev, ki avtomatično uvaja nov mehanizem za izplačevanje draginjske doklade za vse odvisne delavce. Ta sklep, ki bo stopil v veljavo z novim letom, pomeni korak naprej v zelo težkih pogajanjih med sindikati in delodajalci, ki morajo sedaj rešiti še spore o vprašanju krčenja delovnega umika in o veljavi delovnih pogodb posameznih strok. Vzdušje med pogajalci je vsekakor manj napeto kot pred dnevi, tudi zato, ker je sinoči po seji ministrskega sveta zakladni minister Goria napovedal, da bo vlada v kratkem (morda še v Um letu) povrnila odvisnim delavcem in upokojencem del davčnega grabeža. Gre kot znano za 1450 milijard lir, ki jih bo vlada baje vrnila v mesečnih obrokih. (Finančni minister Vi-sentini pa je povračilo spet postavil v dvom.) Nova delovna pogodba, ki so jo podpisali prejšnjo noč, zanima skoraj štiri milijone uslužbencev javnih Ustanov (šolstvo, krajevne ustanove, zdravstvo itd.) in predvideva poleg preustroja draginjske doklade tudi redukcijo delovnega urnika ter nekatere ukrepe, ki imajo za cilj okrepitev produktivnosti teh sektorjev. V krat- in upokojencem kem bodo tako vsi javni uslužbenci delali največ 36 ur tedensko, kar se dejansko dogaja že danes, z izjemo zdravstvenega sektorja. Draginjsko doklado bodo za vse odvisne delavce izplačevali vsakih šest mesecev z novim mehanizmom, ki bi moral ustrezati načrtom vlade za postopno zajezitev inflacije. Sindikati, ki so medtem potrdili današnjo dveurno splošno stavko, pa si bodo še dalje prizadevali za postopno krčenje delovnega urnika odvisnih delavcev (45 ur letno) in za pričetek takojšnjih pogajanj za obnovitev delovnih pogodb posameznih strok, ki so že zapadle. Vlada in Confindustria nasprotujeta tej usmeritvi in predlagata, da bi vse zapadle delovne pogodbe takoj podaljšali za dno leto ter jih nato prilagodili takratni stop nji inflacije. V Rimu so medtem včeraj spet krožili glasovi, da namerava še pred koncem leta vlada kar z ukrepom odobriti poviške nekaterih storitev, ki so že vključeni V finančni zakon, niso pa še pravnomočni, ker parlament ni še dokončno izglasoval zakona. Minister Goria ni novinarjem ne potrdil in nè demantiral teh govoric, dal pa je razumeti, da se bo medministrski odbor za cene gotovo sestal prihodnji teden in nas obdaril z že tradicionalnim »novoletnim paketom« poviškov. Skoraj gotovo bodo poskočile cene avtobusnih vozovnic (v Trstu od 400 na 500 lir) in telefonske tarife. Končana preiskava »Lauro« sodniki želijo verzijo P LO GENOVA — Do ugrabitve italijanske potniške ladje »Achille Lauro« ni prišlo, ker so se palestinski teroristi zbali samomorilske akcije v izraelskem pristanišču Ašdodu, prav tako ne, ker bi jih odkril neki »radovedni« natakar temveč je bila ugrabitev prvi in edini cilj. Z njo pa naj bi izsilili izpustitev 50 Palestincev iz izraelskih zaporov. To je mnenje genovskega preiskovalnega sodnika Francesca Paola Castellana, ki je v teh dneh končal zasliševanje šestih obtožencev, štirih ugrabiteljev in dveh njihovih domnevnih sodelavcev. Castellano je baje tudi prepričan v krivdo Abu Abasa in ob tem se že širijo govorice, da bo skušalo italijansko sodstvo navezati stike tudi z voditeljem PLO Jaserom Arafatom. PLO je namreč po ugrabitvi izvedla preiskavo o tej akciji, ki je toliko škode prizadela palestinskemu boju. Po vsem sodeč je v vsej zadevi še vedno precej nejasnosti. Rahla pocenitev bencina RIM — Bencin je od danes nekoliko cenejši. Medministrski odbor za cene je namreč včeraj sklenil, da poceni bencin za 15 lir pri litru, tako da stane sedaj liter super bencina 1385 Ur, Uter navadnega bencina pa 1.335 Ur. Do pocenitve je prišlo zaradi prilagajanja cen goriva v ItaUji cenam v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti. Medministrski odbor pa je odložil razpravo o podražitvi telefonskih naročnin, o čemer bodo verjetno sklepali na prihodnji seji, ki bo predvidoma v petek. S predslavilvijo proračuna Zupan Franco Richetti napovedal svoj odstop NA 4. STRANI Podpredsednik SRS Šušmelj na obisku pri predsedniku deželnega sveta F-JK NA 3. STRANI Plodnejši odnosi med KPI in večino v deželnem svetu NA 5. STRANI Zamberletti sprejel delegacijo iz SFRJ RIM — Minister za civilno zaščito Giuseppe Zamberletti je včeraj sprejel delegacijo iz Jugoslavije, ki jo je vodil republiški sekretar Slovenije za obrambo Martin Košir. Na sestanku so razpravljali o številnih vprašanjih v zvezi s preprečevanjem in predvidevanji naravnih nesreč in nesreč, ki so povezane s človekovo dejavnostjo ter o ukrepih v korist prebivalstvu, ki ga je taka nesreča prizadela. Skupno so ugotovili potrebo po večjem stiku med obema državama, z namenom, da na osnovi izkušenj, ki jih imata Italija in Jugoslavija na tem specifičnem sektorju izpopolnijo službo civilne zaščite in okrepijo medsebojno sodelovanje v primeru hudih nesreč. Košir se je ob tej priložnosti ponovno zahvalil italijanskim oblastem za pomoč v protipožarni službi na dalmatinski obali v letošnjem poletju. Ob koncu srečanja so jugoslovanski gostje obiskali operativne strukture ministrstva za civilno zaščito s posebno pozornostjo na nekatere tehnološke inovacije na področju telekomunikacij in na področju zbiranja podatkov. Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na področju civilne zaščite se že zelo dolgo uspešno-odvija, sadove pa je obrodilo še zlasti pri pomoči žrtvam potresa v Furlaniji Kompromisni pristop ZRN k ameriški »vojni zvezd« BONN — Na svoji zadnji seji pred božičnim In novoletnim premorom je zahodnonemška vlada včeraj sklenila začeti pogajanja z ZDA, na katerih bi določili »tehnične pogoje« za sodelovanje zahodnonemških podjetij pri raziskavah o vesoljskih obrambnih sistemih ameriškega načrta SDI. Ob koncu seje so tudi poudarili, da morebitnega sodelovanja nemških podjetij ne bodo pogojevali politični razlogi, odločitev bo torej le ekonomska in tehnološka, sprejela pa jo bodo podjetja brez vmešavanja zvezne vlade, še več, vlada v Bonnu je navedla, da ZRN ne bo kot država sodelovala v raziskavah o SDI, V Bonnu so torej našli neke vrste kompromis o tem kočljivem vprašanju. Straussova CSU bi hotela aktivno sodelovanje, Genscherjevi liberalci pa temu nasprotujejo, ker se bojijo političnih posledic. Kohlova CDU pa se je zbala razkola v vladnih vrstah in je s kompromisom v bistvu zadovoljila vse. V zadnjem času so se o SDI kritično izrekli tudi nemški generali, ki navajajo, da bi si velesili s takim sistemom zagotovili varnost, zavezniki pa bi bili prepuščeni na milost in nemilost morebitnemu spopadu. Na skupni tiskovni konferenci Shultza in Dizdareviča Različno gledanje Jugoslavije in ZDA na mednarodni terorizem BEOGRAD — Ameriški državni sekretar George Shultz je včeraj po 24-urnem obisku v Beogradu s posebnim letalom boeing 707 odpotoval v Washington. V kratki izjavi pred odhodom je dejal, da so bili njegovi pogovori z jugoslovanskimi voditelji zelo spodbudni, kar velja za vsa vprašanja, o katerih sta izmenjala stališča obe strani. »Pokazali smo obojestransko razumevanje,« je dejal Shultz. Obojestransko razumevanje je bjlo nekoliko moteno le pri problemu mednarodnega terorizma. Kot poročajo tiskovne agencije, je glede tega na tiskovni konferenci, ki sta jo pripravila Shultz in Dizdarevič, prišlo do manjšega besednega spopada. Shultza je Dizdarevičev odgovor, češ da je treba razlikovati med terorizmom in palestinsko borbo za svobodo, vidno razburil. Dizdarevič je namreč poudaril, da je mogoče terorizem izkoreniniti le z odpravo vzrokov -zanj in da jugoslovanska vlada o-stro ločuje boj proti kolonializmu, agresiji in rasizmu od terorizma. Shultz je na to odgovoril, da ugrabitve italijanske ladje Achille Lauro, uboja ameriškega potnika in maltretiranja ostalih potnikov nikakor ni mogoče opraviče- vati ter je vztrajal, da bi morala mednarodna skupnost odločno obravnavati takšne probleme in da ne bj smelo prihajati do primerov skrivanja teroristov. Agencije tudi poročajo, da je Shultz v Beogradu izrazil razočaranje, ker jugoslovanske oblasti niso aretirale Abu Abasa, kot tudi Dizdarevičev odgovor, da je PLO osvobodilna organizacija ter legitimni predstavnik palestinskega naroda in da ne more odgovarjati za teroristične akcije posameznikov. Jugoslavija je bila zadnja postaja desetdnevne evropske turneje voditelja ameriškega zunanjega ministrstva, v okviru katere je obiskal še London, Bruselj, Bonn, Budimpešto in Bukarešto. Shultz se je predvčerajšnjim v Beogradu več kot dve uri pogovarjal s sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem, sprejela pa sta ga predsednik predsedstva Jugoslavija Radovan Vlajkovič in predsednica ZIS Milka Planinc. Na beograjskem letališču so se od Georgea Shultza poslovili zvezni sekretar Raif Dizdarevič, več njegovih pomočnikov in drugih funkcionarjev sekretariata za zunanje zadeve ter ameriški veleposlanik v Beogradu, (dd) Grozota v Južni Afriki Izgredi in grozodejstva, ki imajo izvor v splošnem protestu večinskega črnskega prebivalstva Južne Afrike proti »apartheidu« in nasilju rasističnega režima, se žal vrstijo dan na dan. Tako je včeraj skupina kakih 400 demonstrantov napadla in živega sežgala 20-letnega črnca, ki je kljub žalovanju za žrtvami priredil veselico, poleg tega pa je bil znan kot voditelj tolpe izsiljevalcev (Telefoto AP) V SFRJ zajeli in izpustili ribiške ladje DUBROVNIK — V dubrovniško luko Gruž so pripeljali štiri italijanske ribiške ladje, ki so jih 17. decembra zalotili v jugoslovanskih teritorialnih vodah nedaleč od otoka Mljeta. Ko so ribiči oparili, da so dobih »družbo«, so se podali v divji beg proti italijanski obali, vendar jih je patrolni čoln ujel v mednarodnih vodah ter pospremil do dubrovniškega pristanišča. Gro za ladje »Mario Del Angelo«, »Marta Lucia«, »Emiho Salgari« in »Nuovo Serchio« — vse so iz ribiškega mesta Molfetta. Kasneje so posadkam sodili in jih oprostili, ker ni bilo dokazov, da so res ribarile v jugoslovanskih vodah, (dd) V odgovoru zastopnika vlade SFRJ na delegatsko vprašanje Ocena dogodkov po tekmi v Splitu BEOGRAD — Pobudniki nacionalističnih izgredov po nogometni tekmi Hajduk - Crvena zvezda 20. oktobra v Splitu, so bili v glavnem skupinice kleronacionalistično nastrojenih oseb, ki podpihujejo klubaško evforijo za svoje destruktivne cilje. Povzročitelji izgredov so mlajše osebe, ta pojav pa je potrebno preučiti v okviru povečanega delovanja raznih sovražnih struktur. To je na včerajšnji seji zveznega zbora skupščine Jugoslavije dejal namestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Mirko Bunevski v odgovoru na vprašanje delegata Dragana Rožiča, ki ga je zanimala ocena ZIS v zvezi z znanimi napadi na pripadnike vojaške šole v Splitu. Glede napada na gojence mornariške vojaške šole je Bunevski poudaril, da so le te na sedmih različnih krajih v mestu napadle tri skupine od 15 do 20 mladeničev, starih od 18 do 25 let. Dvanajst gojencev je bilo izpostavljenih različnim neprijetnostim, saj so jih napadalci nasilno legitimirali, tepli, dva pa tudi vrgli v morje: štirje gojenci so bili laže poškodovani, dvema so nudili zdravniško pomoč, enega pa zadržali na zdravljenju. Trije izgredniki so nekemu gojencu odvzeli ročno uro, 500 dinarjev in osebno izkaznico. Bunevski je dejal, da takšen incident žal ni osamljen v Splitu. Kot je povedal, so delovali sovražno. Povzročitelji so bili pretežno mladeniči, v glavnem učenci. Med njimi je znatno število vzgojno zanemarjenih in klerikalistično nastrojenih. Nekateri so evidentirani zaradi nasilniškega obnašanja in premoženjskih deliktov. Ko je poudaril, da so bili letos nacionalistični izgredi še na treh športnih srečanjih v Splitu, je Bunevski opozoril, da so zabeležili tudi več primerov vznemirjanja pripadnikov JLA, izzivanja in žaljenja na nacionalistični osnovi. Očitno gre za zamišljen nacionalistično šovinistični napad na pripadnike armade, je dejal Bunevski. . Pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve je zatem dejal, da so pristojni organi v Splitu delovali učinkovito, da so proti 22 izgrednikom dali kazenske prijave zaradi nacionalističnih izzivanj, verske mržnje in nasilniškega obnašanja. Enajst izgrednikov so prijavili sodniku za prekrške, ki je devetim takoj izrekel zaporne kazni. Mirko Bunevski je poudaril, da gre za pojav, ki ga ne bi smeli opazovati samo s stališča pristojnosti organov za notranje zadeve. Menimo, je opozoril pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve, da se mora s temi pojavi ukvarjati več subjektov, od družbenopolitičnih organizacij prek šolskih in izobraževalnih ustanov do organov, pristojnih za socialno skrbstvo. Samo tako bomo učinkoviti pri preprečevanju nacionalističnega huliganstva in odpravljanju vzrokov, ki ga spodbujajo, je poudaril Bunevski. (dd) BOZ el OREHI SORRENTO kg 4100 :ic CHIANTI DOC COLLI D'ORO 150 cl 2850 SVEŽI ANANAS kg 1590 VINO CORVO BIANCO SALAPARUTA 75 cl 2690 POMARANČE TAROCCO kg 1260 WHISKY 75 cl JOHNNY WALKER 7500 KIWI kg 5980 PANDORO COOP 900 g 5490 6100 kg . BRANDY BRANCA stravecchio 70 cl 6750 9643 I ZAMPONE KUHAN ACM kg 8950 PANETTONE COOP 950 g 5490 5779 kg KAVA LAVAZZA zlata vrečka 250 g 3450 SUROV PRŠUT PARMA kg 21000 PANETTONE MOTTA TARTUFONE 940 g 9250 9841 kg KAVA PRESTIGIO vrečka 500 g 5780 sušen SPECK v kosih kg 15500 PANDORO BAULI krema charlotte 900 g 9500 10556 kg PREDJED COOP 530 g 3700 6982 kg PARMEZAN REGGIANO kg 14900 ČOKOLADNI BOMB. PERNIGOTTI Country 247 g 7500 30365 kg MAJONEZA CALVE' 250 g 1390 ŠVICARSKI EMMENTAL kg 8400 PENEČE SE VINO CINZANO 75 cl 4250 OLIVNO OLJE EXTRA VERGINE CARAPELLI steklenica 1 I 4580 SMETANA COOP za kuhanje 200 ml 750 3750 1 PROSECCO CARPENE' MALVOLTI 75 cl 4300 MLADA PEGATKA kg 3980 MASLO COOP konf. 250 g 1350 PENEČE SE VINO MAXIMILIAN L 75 cl 5150 PURANJA PRSA kg 3960 MARGARINA STAR FOGLIA D'ORO 250 g 870 PENEČE SE VINO LA VALLE 75 cl 820 SVINJSKO PLEČE kg 7950 SVEŽA JAJCA 55/60 konf. 6 ali 10 jajce 135 cene veljajo od 13. 12. do 31. 12. do izčrpanja zaloge DELAVSKE ZADRUGE supeRcoop COOP Podpredsednik SRS Sušmelj obiskal predsednika deželnega sveta F-JK TRST — Podpredsednik skupščine SR Slovenije Jože šušmelj se je pred dnevi sestal s predsednikom deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Paolom Solimbergom in podpredsednikom Claudiom Tonelom. Tako šušmelj, ki sta ga spremljala pred- sednik komisije za mednarodna vprašanja Rudi Čačinovič in generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Miro-šič, kot tudi Solimbergo sta naglasila dobre, predvsem pa odprte in stvarne odnose, ki sta jih vsposta-vili sosednji deželi. Sodelovanje, in to sta oba poudarila, pa je treba še poglobiti tako na kulturnem kot na ekološkem področju. Dokončati je treba cestne in železniške povezave ter okrepiti sodelovanje v turističnem sektorju, tudi za boljšo povezanost italijanske in slovenske severno-ja-dranske obale. Med izčrpnim pogovorom sta sogovornika načela tudi vprašanje razvoja gospodarskega sodelovanja na obmejnem območju, ki ga pravkar obravnava italijanski parlament, kot tudi sodelovanje na področju tehnološke in znanstvene raziskave, šušmelj in Solimbergo sta se še zaustavila ob vprašanju italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji in ob globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Vsa ta vprašanja bodo seveda še poglobili na naslednjem uradnem srečanju obeh zakonodajnih skupščin. Predsednik deželnega sveta Solimbergo je ob tej priložnosti ponovil vabilo predsedniku skupščine SR Slovenije Vinku Hafnerju na uradni povračilni obisk v deželo Furlanijo -Julijsko krajino. Srečanje predsednika deželnega sveta F-JK Solimberga (prvi z leve) in podpredsednika SR Slovenije šušmelja (zadnji na desni) Zanimiva predavanja v palači Attems v Gorici Iz starejše preteklosti Furlanije in Gorice V Palači Attems v Gorici se je zaključil zgodovinsko - arheološki seminar na temo »Od prazgodovine do srednjega veka v Furlaniji in na Goriškem«. Ciklus predavanj se je začel 20. novembra, zaključil pa se je včeraj z zadnjim predavanjem, ki je obravnavalo srednji vek, predaval pa je S. Tavano, docent na Filozofski fakulteti v Trstu. Pobudniki seminarja so bili Združenje za Akvilejo, Goriška provinca in njeni muzeji. Važno pa je predvsem to, da seminar ni bil namenjen samo ozkemu krogu strokovnjakov, ampak širšemu občinstvu, predvsem šolnikom. Tudi predavanja so odgovarjala namenu, saj so bila vsa bogata s fotografskim gradivom, dostopna in jasna, ne da bi pri tem izgubila na svoji znanstveni vrednosti, številna udeležba na vseh srečanjih pa je nagradila organizatorje in pokazala, da je majhna prisotnost občinstva odvisna tudi od oblike predavanj: 'večkrat so taki seminarji v več zaporednih dneh, kar je za vse, posebno pa za nestrokovnjake, naporno, predavanja sama pa so detajlna in avtomatično izključujejo vse, ki niso doma na obravnavanem področju. Vse premalo je torej takih seminarjev, ki bi ljudem na dostopen način prikazali specifične teme. V našem primeru je že iz naslova razvidno, da so si organizatorji zamislili seminar kot teritorialno poglabljanje poznavanja arheološke slike goriškega ozemlja in Furlanije. Tema seminarja izraža nujnost spoznavanja lastne zgodovine in ozenllja, na katerem živimo. Gre torej za konkretno povezovanje sedanjosti s preteklostjo. za osveščanje prebivalcev in za približevanje arheološko - zgodovinske realnosti mlajšim, predvsem dijakom, ki imajo večkrat odklonilen odnos do zgodovine, ker ponavadi v šoli ni povezana z domačim okoljem. Take zamisli so nedvomno korak naprej na tej poti. Pohvalno je tudi, da so bili že na drugem predavanju na razpolago začasni prepisi prejšnjih predavanj. To je koristno predvsem za šolnike, ker bodo lahko ta material uporabljali kot didaktično gradivo med lekcijami. To bi se moralo uveljaviti tudi na drugih seminarjih, saj je zapisovanje med predavanji večkrat težavno, še posebno, ko je snov manj poznana, publikacije tekstov Pa se žal večkrat zavlečejo. Začetni predavanji sta imela S. Vitri in D. Svoljšak. Dejstvo, da je na prvem srečanju nastopil tudi slovenski predavatelj, kaže na konkretno in plodno sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi strokovnjaki na arheološkem področju in na željo po vedno tesnejših stikih. Najprej je S. Vitri podala sliko Furlanije v bronasti in železni dobi, to je od 1. 1800 do romanizacije. Bronasta doba je v severni Italiji obdobje velikega socialnega, ekonomskega in tehničnega r/predka. Razvoj poljedelstva in živinoreje spremlja nastanek utrjenih naselij, na vzpetinah in v ravnini. Vredno omembe je gradi- šče Castionis di Strada, kjer S. Vitri že več let vodi sistematična izkopavanja kot uslužbenka Nadzomištva za arheološko dediščino. V železni dobi (od IX. do IH. st. pred n.š.) pa so naselja večja in ob pomembnih prometnih poteh kot npr. Pozzuolo, kjer so odkrili tudi grobišče z žganimi pokopi. Širok seznam bronastodobnih in železnodobnih najdišč je dopolnjevalo slikovno gradivo s prikazom značilnih predmetov in nasehj. D. Svoljšak je v svojem prikazu Goriške v prazgodovinski dobi poudaril predvsem pomen najdišča na Mostu na Soči. Gre za proturbano prazgodovinsko naselje na desnem bregu reke Idrijce, ob važni prometni poti in v ugodni strateški legi, saj ga na vzhodu zapirata še reki Bača in Soča. Prvi se je zavedal pomena tega najdišča T. Rutar v XIX. stoletju, izkopavanja pa so se začela leta 1980. Tu so kopali pomembni arheologi kot npr. C. Marchesetti, Josef Szombathy, B. Forlati, Tamaro in drugi. Od leta 1972 do leta 1982 je tu organiziral sistematična izkopavanja Novogoriški muzej. Odkrili so trideset halštatskodobnih hiš, dve latenskodobni in približno desetino rimskih stavb. Odkritje hiše iz dobe kulture žarnih grobišč kaže, da je bil Most na Soči obljuden že okoli leta 110 pred n.š. Leta 1976 so arheologi odkrili novo grobišče na vzhodnem koncu naselbine. Na tem grobišču se prepletata dva osnovna načina pokopa: žgani in skeletni pokop, žgani pokop je prisoten v dveh oblikah: v okrogli grobni jami in pravokotni grobni jami. Zanimivo je, da so vsi trije načini pokopa sočasni (1. stol. pr. n.š. do> 1. stol. n.š.). Pokop v okrogli grobni jami je tesno povezan s tradicijo, saj je popolnoma enak halštatskodobnim grobovom v Posočju. Vprašljivo je, ali so tu pokopani staroselci. V halštatski dobi pa ne poznamo oglatih grobnih jam, ki so prisotne v novi nekropoli. Lahko bi to pomenilo prihod novih naseljencev. J. Sašel je predlagal kot možne novodšlece pleme Ambiensontes, ki naj bi prišlo v dolino reke So-čč v 1. stol. pr. n.š. Prav tako težka je opredelitev skeletnih grobov. To raznolikost v načinu pokopa lahko povezujemo z etničnimi razlikami ali pa s socialnimi razlikami na vasi. Naslednje poglavje v zgodovini Furlanije in Goriške je rimsko obdobje. Prvi je o tem predaval M. Bou ra, ki je podal jasno sintezo zgodovinskih dogajanj v tej dobi in poudaril predvsem pomen Ogleja, od ustanovitve kolonije leta 181. pr. n.š. do padca cesarstva. F. Scotti pa je 5. decembra dopolnila zgodovinsko sliko s prikazom arheoloških najdišč in seveda pomembnejših najdb na tem ozemlju. Naslednje predavanje je obravnavalo prisotnost in pomen krščanstva v deželi, včerajšnje pa je prikazalo srednji vek. LIDIJA RUPEL V Ljubljani do 30. decembra Novoletni sejem LJUBLJANA — Noro leto prihaja. Počasi se v nas vtihotaplja pričakovanje in tiho veselje — novo leto kot obet nečesa boljšega, neznanega, novega. Koliko neznatnih stvari vpliva na naše razpoloženje, vemo vsi. Zato je prav, da se na praznovanje čim bolje pripravimo: okrašene ulice, sprevodi dedka Mraza, novoletni pogled iz izložb... vse to nas drži v prijetni napetosti. Slaba dva tedna nas še ločita od velikega praznovanja in Ljubljana se počasi spreminja v pravljično mesto. Nad ulicami že visijo prve barvne lučke, ki. bodo nad središčem kmalu stkale umetno nebo. Tudi tradicionalni novoletni prodajni sejem se je že začel in bo trajal vse do 30. decembra (med 9. in 20. uro). Cankarjeva, Čopova, Nazorjeva ulica in Prešernov trg ob Tromostovju so ponovno zaživeli v prazničnem vzdušju. Stojnice so polne domiselnih izdelkov domače obrti, ki kar sami ponujajo zamisli za novoletna darila. Tudi stojnic z gostinsko ponudbo ne manjka — če kdo še ni poskusil domače medice ali turškega medu, se mu tu ponuja dobra priložnost. Sejem ni le priložnost za dober nakup ali izbiro daril »tik pred zdajci«. Dovolj je že sprehoditi se po okrašenih ulicah in vdihovati pričakovanje, ki kar visi v zraku, da ti srce hitreje požene kri po žilah. 26. decembra se bo v mesto pripeljal tudi dedek Mraz. S svojim spremstvom bo do 30. decembra vsak dan razveseljeval otroke. V središču mesta, da ga ne bi nestrpni otroci zamudili, se je prej najavil: iz Cankarjeve ulice se bo ob 17. uri odpravil na pot po ulicah. S kraguljč-ki bo prižigal iskre v otroških očeh... December se počasi izteka. Tisoče drobnih stvari ustvarja posebno vzdušje — tiho prihaja novi čas... METKA ČELIGOJ IZŠEL JE Rimski mlini aktualna proza Petriča Kerempuh zgodbe Življenje brez bolečin priročnik Stenski koledar 10 umetnikov samo 25.000 lir POHITITE Z NAROČILI! Naročila s predplačilom: • Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 13512348 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34127 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika • Osebno: v Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Franči ška 20 v Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. 24 maja 1 v Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. De Rubeis 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika • Po telefonu od 8. do 14. ure 040/794672 (ekspedit) ---- Marko HVaitritsch --- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 20. Tuma je o možnosti nakupa parcele obvestil tako Gregorčiča kot Gabrščka in dal tudi predlog, da se Ustanovi konzorcij, ki naj kupi zemljišče, kajti društvo Sloga ni zmoglo tolikšne vsote. Tuma je v akcijo vpletel tudi prvi slovenski kreditni zavod v Gorici, Goriško ljudsko posojilnico, ki ji je bil predsednik. Gstanovljen je bil konzorcij. Goriška ljudska poso-iilnica je imela štiri šestnajstinke deležev, Tuma dve, bo eno pa so imeli Ivan Berbuč, Ivan Dekleva, Andrej Gabršček, Blaž Grča, dr. Anton Gregorčič, Anton Klančič, Franc Košuta, dr. Andrej Lisjak, dr. Aleksij Rojic in Franc Vodopivec. Tuma in Dekleva sta z denarjem odpotovala v Poreč, kjer sta s Kollerjem sklenila in podpisala kupoprodajno pogodbo. Za razliko od drugih slovenskih dežel, kjer je za ^usebne slovenske šole skrbela Družba sv. Cirila in Metoda, ki je tedaj upravljala vrsto šol in vrtcev v narodnostno mešanih krajih na Slovenskem, so takratni politični veljaki na Goriškem hoteli ohraniti avtonomijo tudi na političnem kot na gospodarskem, zadružno-kreditnem in tudi šolskem področju. Zato ni nadaljnje skrbi za slovenske zasebne šole prevzela Družba sv. Cirila in Metoda,. marveč so ustanovili samostojno društvo Šolski dom, ker enotno Politično društvo Sloga ne bi bil0 več moglo v lastni režiji vzdrževati večjega števila šol. Društvo Šolski dom je bilo ustanovljeno 23. septembra 1897. Najprej je od konzorcija odkupilo parcelo na vogalu Ulice Vetturini in Križne ulice ter poiskalo načrtovalce. Prvot- ŠolskLdom v Križni ulici takoj po otvoritvi konec prejšnjega stoletja no so nalogo za načrtovanje šole poverili znanemu goriškemu arhitektu Maksu Fabianiju, ki se je tedaj že uveljavil na Dunaju in v Ljubljani. Fabiani je v svojem načrtu predvidel poleg šolskega poslopja v Križni ulici tudi podaljšek tega poslopja v Ulici turini. Tam bi bila tudi večja dvorana, ki bi služila kot telovadnica in kot dvorana za razne slovenske prireditve. Denarja pa niso imeli takrat veliko na razpolago, čeprav so v sklad šolskega doma hitro pričeli dotekati prispevki iz vse dežele. Zato je bil sprejet skrčeni gradbeni načrt, ki ga je po Fabianijevi zamisli dokončno izdelal gradbeni tehnik Giovanni Stecchina. To je bil Šolski dom v Križni ulici. Stavbo je takoj po odobritvi županstva 21. avgusta 1897 pričelo graditi znano goriško podjetje Franca Mozetiča. Gradbeni stroški so znašali, ne da bj pri tem upoštevali denarja za nakup zemljišča, 36.096 goldinarjev in 67 krajcarjev. Do konca leta 1898, ko je bil dom odprt, je bilo plačanih 24.477 goldinarjev in 45 krajcarjev, ostalo je Društvo Šolski dom nameravalo plačati naslednje leto. Društvo Šolski dom je 1. oktobra 1898 prevzelo Slogine zavode. Za vzdrževanje teh je bilo v prvih devetih mesecih tega leta porabljenih 5.424 goldinarjev in 67 krajcarjev. Največ denarja (4.027,37) je bilo porabljenega za plače osebju, sledila je vsota za najemnino prostorov (1.121,67). Račun za preostale tri mesece v novem poslopju Šolskega doma je znašal nadaljnjih 3.772 goldinarjev in 79 krajcarjev. Na včerajšnjem srečanju s tržaškimi kronisti Richetti napovedal svoj odstop skupno s predstavitvijo proračuna Govor je bil tudi o zaščiti slovenske manjšine Vsakoletno prednovoletno srečanje z županom in predsednikom pokrajine, ki ga organizira združenje kronistov, je nudilo Richeittiju in Marchiu priložnost, da se lahko izrečeta tako o letošnjem delovanju obeh krajevnih ustanov, kot tudi o perspektivah, ki se jima obetajo. Nahajamo se namreč pred važno zapadlostjo, ko bi na osnovi v lanskem maju podpisanega sporazuma med strankami, ki upravljajo občino in pokrajino, moralo priti do tako imenovanih »štafet«, se pravi do zamenjave Richettija s Cecovinijem in Marchia s predstavnikom KD (malo je namreč možnosti, da bi zaradi notranjih razmerij sil znotraj KD predsedstvo pokrajine prevzel sedanji podpredsednik Locchi). Veliko je bilo zanimanja, kaj bosta v tem domnevnem političnem zatišju povedala Richetti in Marchio tržaškim kronistom, njihovo pričakovanje pa ni bilo zaman. Župan Richetti je namreč napovedal svoj odstop in odstop občinskega odbora skupno s predstavitvijo proračuna, ki ga bo občina predložila v teku meseca februarja. To bo storil, da bi politične sile, ki so podpisale majski sporazum, pospešile njegovo preverjanje, kar naj bi predvsem koristilo jasnosti političnih odnosov med stranicami. Richetti je izhajal iz ugotovitve, da se v prisotnosti bližnje zapadlosti, ki jo predvideva lanski sporazum in ob prisotnosti sporazuma na deželni ravni, ki predvideva vključitev LpT v deželni odbor, (oba sporazuma sta sicer težko združljiva, je dodal) marsikdo tudi znotraj večine skuša izmikati reševanju tega vprašanja, zaradi česar je treba nujno ukrepati. Richetti je bil tudi mnenja, da je s tolikšnimi težavami oblikovana koalicija, ki upravlja občino in po- krajino, le dosegla pozitivne uspehe in pri tem pristavil, da ni logično in niti produktivno, da bi PSI še naprej ostal »pomešan« med opozicijo, čeprav so jo tržaški socialisti v zadnjem času še zaostrili, kar ne olajšuje dialoga in niti sporazuma. Tudi predsednik pokrajine Marchio je bil v bistvu enakega mnenja. Svojega odstopa ni napovedal tudi v predvidevanju na skupščino LpT, ki bo 12. januarja in na kateri se bodo morali listarji izreči o vprašanju »štafet«, saj je vsem znano, da je LpT glede tega vprašanja razklana. Tudi Marchio je pozval socialiste, naj stopijo v sedanjo koalicijo, obenem pa z odločnostjo zahteval spoštovanje sporazuma na deželni ravni in torej vstop predstavnika LpT v deželno vlado. Sicer pa je dodal, da je to preverjanje med političnimi tajništvi strank moč izpeljati že pred predložitvijo proračunov. V nadaljevanju pogovora s kronisti je tekla beseda tudi o raznih konkretnih pobudah in rezultatih obeh krajevnih ustanov. Na vprašanje kako ocenjuje sedanje stanje glede zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti je bil župan Richetti mnenja, da mora mesto vsekakor sprejeti zaščitni zakon za slovensko manjšino, vendar pa mora ta zakon predvideti recionalizacijo tega, s čimer manjšina že razpolaga in ne sme uvajati novih norm in specifičnosti; zakon mora pač po njegovem snoštovati zgodovinsko stvarnost. S tem se je strinjal tudi Marchio, ki je še dodal, da se italijanski državi lahko marsikaj očita, obtožiti pa se je ne more — po njegovem mnenju — da ne spoštuje vloge manjšin. Marchio je ob koncu za-kl>ii’il s trditvi io da bi zaščitni zakon morali v bistvu oblikovati mesto in vse politične sile. (as) Razstava »Beseda in knjiga« bo izjemen kulturni dogodek V ponedeljek, 23. decembra ob 18. uri, bodo na Pomorski postaji slovesno odprli razstavo »Beseda in knjiga — Skjvenska protestantska reforma XVI. stoletja«, ki bo na ogled vse do 28. decembra. Pripravila sta jo ljubljanska univerza in Narodna in univerzitetna knjižnica ob lanski 400-letnici prve izdaje Dalmatinove Biblije. Na pobudo tržaške univerze in naše Narodne in študijske knjižnice ter pod pokroviteljstvom pokrajine, pa bomo lahko razstavo videli tudi v Trstu. Na ogled bo poleg ilustrativnih panojev tudi kakih trideset originalnih knjig iz 16. stoletja, razstavo pa bo spremljala tudi vrsta predavanj o slovenski reformaciji (v ponedeljek, 23. dec. ob 10. uri na Inštitutu za slovensko filologijo) in bogata dvojezična brošura - katalog. Na slovesnosti ob odprtju bo s pesmimi iz Trubarjeve dobe nastopil Tržaški oktet. »In medtem približno tri ali štiri leta nato (leta 1530 sta se natisnili pni dne slovenski knjižici), je prišel na Nemško častiti in preučeni gospod Peter Pavel Vergerij, škof v Gaffersu, ki sem ga poznal iz časa, ko sem bil služabnik in nastavljeni slovenski pridigar prečastitega in zelo pobožnega, vrlega gospoda Petra Bonoma blagega spomina, škofa in grofa tržaškega. Mesto Gaffers, ki ga sicer nekateri imenujejo Caput Histiae, nekateri Justinopolis, Slovenci pa Koper, je samo dve milji oddaljeno od Trsta. Imenovani tržaški škof me je vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni pobožnosti; na svojem dvoru je meni in drugim razlagal poleg Vergila tudi Erazmove Parafraze in Calvinove Institu-tiones v laškem, nemškem in slovenskem jeziku«. PRIMOŽ TRUBAR (Prevod iz nemškega posvetila k »Ta prvem dejlu tiga noviga testamenta 1557«) Odobrena resolucija o vrednotah odporništva Dolinski svet soglasen ob temeljnih vprašanjih Srečanje na nabrežinskem županstvu z ekologisti Občina namerava izdelati načrt o varstvu okolja Z namenom, da bi izmenjali čim več mnenj o problematiki varstva o-kolja, je devinsko-nabrežinska občinska uprava sklicala v torek, na nabrežinskem županstvu, posvet z organizacijami in ustanovami, ki se ukvarjajo s to precej delikatno problematiko. Delikatno predvsem zaradi reakcij — tako pozitivnih kot tudi negativnih —, ki jih je vprašanje v preteklosti sprožilo v »zelenih« krogih. Nekaj namigov s tem v zvezi je bilo v torek sicer izraženih, vendar pa je srečanje potekalo v duhu obzirne in argumentirane izmenjave stališč in predlogov. Izhodišča torkove razprave, je dejal novoizvoljeni občinski odbornik za varstvo okolja Tuta (ki je skupaj z županom Brezigarjem vodil razpravo), bodo vsekakor upoštevana; proučili jih bodo namreč pri izdelavi podrobnega občinskega načrta za varstvo okolja, ki ga občinska uprava namerava izdelati v prihodnosti. Načrt v tej zvezi je sicer proti koncu mandatne dobe pripravila že prejšnja občinska uprava (gre za plan o zaščiti borovega gozdiča vzdolž državne ceste št. 14 med Devinom in Sesljanom gozda črničje med Devinom in Ribiškim naseljem, planote Grmade, in ureditev tako imenovanega Wild parka pri Ribiškem naselju) vendar pa bi po mnenju sedanjih upraviteljev bilo treba omenjeni osnutek nekoliko spremeniti oziroma popraviti. Obširno študijo o naravoslovnih značilnostih v občini in predlogih za ovrednotenje okolja je v preteklosti pripravila tudi zadruga »Natur studio«, kaže pa, da vseh predlogov uprava ne želi vzeti v poštev. Predstavniki občine so vsekakor dejali, da nekatere posege v korist varstva okolja — na primer ureditev peš poti »Rilke«, ki poteka med Sesljanom in Devinom — namerava občinska uprava uresničiti že v bližnji prihodnosti. Uresničitev ostalih posegov (v prvi vrsti zaščite pasu ob izvirkih Timave) pa je odvisna tudi od razpoložljivosti denarnih sredstev. Obstajajo pri tem tudi birokratske ovire, saj ne smemo pozabiti, da mora varianta občinskega urbanističnega načrta, ki uokvirja posege v korist naravnega o-kolja, odobriti še deželna urbanistična komisija. Sicer pa je na torkovem srečanju bil govor tudi o raznih drugih aspektih omenjene problematike. Dolinski občinski svet je na svoji redni seji v torek, 17. t.m., soglasno odobril resolucijo o »vrednotah odporništva in demokratičnih ustanovah«. Z njo je potrdil, da si bo vztrajno prizadeval za uresničevanje temeljnih načel republiške ustave, porojene iz odporništva; obsodil vsakršno obliko pristranskega izkoriščanja vrednot odporništva; podčrtal svojo pravico in dolžnost, da opozarja nosilce oblasti na vseh ravneh na primere kršenja oz. neizvajanja načel in vrednot, ki so vodile odporniško gibanje; odločno je obsodil sile, ki na očiten ali prikrit način delujejo proli uveljavitvi omenjenih načel in vrednot. S soglasno odobritvijo te resolucije je dolinski občinski svet zaključil mestoma polemično razpravo, ki jo je pričel 29. septembra. Tedaj sta stranki večine, t.j. komunistična in socialistična, predložili in izglasovali resolucijo na isto tematiko, ob kateri so se svetovalci SSk in KD vzdržali. Kot so na torkovi seji povedali župan Švab in načelniki vseh štirih svetovalskih skupin, pa je neenotnost stališč ob tako temeljnih zadevah, kot so sožitje, demokraci ja in mir, pustila pri vseh grenkobo in razočaranje. Prav zato so točko o vrednotah odporništva in demokratičnih ustanovah postavili spet na dnevni red. Po županovih uvodnih besedah je v razpravo prvi posegel načelnik svetovalske skupine SSk Mahnič. Izhajal je iz ugotovitve, da sta fašizem in nacizem odpravila demokratične svoboščine, ki so se poprej že uveljavile tudi v naših krajih in v bran katerim se je postavilo osvobodilno gibanje. Poudaril pa je, da so danes, 40 let po koncu drugega svetovnega spopada, še vedno neizpolnjena načela, ki so vodila osvobodilno gibanje in ki so zapisana tudi v italijanski ustavi, npr. načelo o ščitenju narodnostnih manjšin. Mahnič je tudi obsodil težnjo po »monopolizaciji demokratičnih svoboščin«, ki je značilna za nekatere politične sile, in ki je že sama po sebi v nasprotju z njimi. Načelnik komunistične svetovalske skupine Ota je najprej izrazil zadovoljstvo, da je vprašanje uresničevanja vrednot odporništva deležno velike pozornosti celotnega dolinskega občinskega sveta. To pomeni, je dejal, da so te vrednote še vedno aktualne. Opozoril ipa je, da tako na vsedržavni kot na krajevni ravni organizirano delujejo sile, ki nasprotu- jejo uresničevanju načel, ki so zapisana tudi v republiški ustavi. Kot predstavnika socialistične skupine sta v razpravo posegla njen načelnik Kofol in podžupan Pečenik. Prvi je opozoril na resnost problematike, ki je v razpravi, in potrdil veljavnost resolucije, ■ ki jo je občinski svet z večino sprejel 29. septembra. Pečenik je izrazil željo, da bi posamezne svetovalske skupine kljub razlikam, ki jih ločujejo, vendarle našle skupen jezik, ko gre za temeljna vprašanja sožitja. Podobne misli je izrazil načelnik svetovalske skupine KD Drozina. Predložil je osnutek resolucije, v katerem je poudaril dolžnost uresničevanja načel ustave in obsodil pristransko izkoriščanje vrednot odporništva. Prav njegov osnutek je postal osnova resolucije, ki jo je potem občinski svet soglasno odobril. Na dnevnem redu torkove seje pa so bile tudi druge pomembne točke. Župan Švab je med drugim poročal o prizadevanjih uprave za uresničitev obrtniške cone in o njenem sodelovanju pri pripravah na 3. mednarodno konferenco brezjedrskih krajevnih u-prav. Ob koncu seje je občinski svet soglasno odobril triletni načrt pobud, ki naj bi bile deležne deželne podpore. Želje in načrti kapelnika kivija Sulčiča pred nedeljskim božičnim koncertom v Križu Že nekaj let je v navadi, da prirejajo nekatera naša godbena društva v tem času zaključne, oziroma božične koncerte. Tak božični koncert bo priredila v nedeljo ob 18. uri tudi godba na pihala Vesna iz Križa. Koncert bo v Domu Albert Sirk, obsegal pa bo vrsto skladb, ki so jih godbeniki prav za to priložnost naštudirali. Od junija letos vodi kriško godbo na pihala Livio Sulčič, sin dolgoletnega dirigenta Hermana Sulčiča, ki je godbo vodil od leta 1968 dalje, celih 16 let, eno sezono pa je godbo vodil proj. Gasser. Ste se dobro pripravili na ta božični koncert? Mislim, da smo se. Vadimo dvakrat tedensko v prostorih KD Albert Sirk, sedaj smo imeli še nekaj vaj več. Polovico programa, s katerim se bomo tokrat predstavili, smo naštudirali na novo, kar nam je vzelo seveda precej časa.« Livio, če se ne motimo, ste sedaj najmlajši dirigent naših godb na pihala? »To bo držalo. Pri naši godbi sem sicer začel sodelovati, ko mi je bilo 13 let ter sem njen redni član že 18 let. Verjetno sem podedoval lju- bezen do nastopanja v godbenem an samblu po očetu, ki je sedaj že u-pokojenec, a še vedno igra pri godbi bombardin.« Kaj pa igrate vi? »Igram na trobento. Naj povem, da sodelujem tudi pri godbi na pihala iz Ricmanj, resda komaj nekaj mesecev, a to z veseljem, ker se lahko marsičesa naučim in ker mi je igranje, kljub temu, da imam družino, da delam v tržaškem pristanišču, v veselje in zabavo.« Je to že stara tradicija, da pri vas organizirate božične koncerte? »Ne, tega je sedaj pet let. Ker smo videli, da so uspeli, smo tak koncert organizirali tudi letos.« Koliko godbenikov šteje sedaj vaša godba? Sindikat slovenske šole naproša vse udeležence natečaja za prevajalce slovenskega jezika, ki ga je razpisalo notranje ministrstvo letos spomladi, da javijo svoj naslov in tel. številko ter študijski naslov na sedež Sindikata slovenske šole, Ul. Fabio Filzi 8-1. nadstropje, telefon: 61193. »Okrog dvajset. Kakih deset godbenikov smo v zadnjem času izgubili in trudimo se, da bi pridobili nove. Radi bi, da bi nam vaščani, vaške organizacije, predvsem pa mladi, pri tem pomagali. Vsi godbeniki so v glavnem mladi. Zato je želja vseh, da posodobimo naše programe, da uvedemo bolj moderno glasbo in tudi modernejši način igra^ nja. Upam, da nam bo to uspelo, čeprav ni bilo do sedaj preveč zanimanja za pouk inštrumentov, saj se je za tečaj v aprilu vpisalo sedem tečajnikov, septembra tudi sedem, a so ostali le štirje. To je seveda odločno premalo.« Kje vaša godba vse sodeluje? »Na raznih prireditvah v vasi, na proslavah in na srečanjih godb na pihala. Radi bi šli tudi na kakšno tekmovanje godb, a najprej bi želeli povečati število naših članov, saj ima godba na pihala v Križu že staro tradicijo, kar potrjuje že dejstvo, da smo leta 1982 praznovali stoletnico njene ustanovitve.« Kakšne so vaše želje? »Da bi božični koncert uspel, da bi pridobili še kaj mladih članov in da bi nas vaščani pri našem delu čim bolj podprli.« N. L. Tržaški škof Bellomi v DSI Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je na svojem zadnjem ponedeljkovem večeru* — bilo je tudi zadnje srečanje v iztekajočem se letu — gostilo tržaškega škofa Bellomija, ki je številnemu poslušalstvu namenil nekaj božičnih misli. Škof Bellomi je znan po svoji komunikativnosti in le-te je bilo tokrat deležno tudi pozorno občinstvo. V uvodu se je navezal na simpozij evropskih škofov, ki je bil oktobra letos v Rimu in kjer so visoki cerkveni dostojanstveniki razpravljali o Cerkvi v današnjem svetu, o vprašanjih njene sekularizacije, o njenem odnosu do znanosti, o evangelizaciji, o težnjah k laičnosti, ki se kažejo med vernim občestvom, škofje so ugotovili, da teh pojavov ne gre v celoiti zavračati, saj je npr. sekularizacija po stoletjih medsebojnega vmešavanja končno privedla do potrebne razmejitve med cerkvenimi in državnimi pristojnostmi. Gre za spremembe, je nadaljeval škof, ki niso le sad zadnjega koncila, temveč tudi odraz prenavljajočih se družbenih razmer in ki skušajo po malem odpraviti nekatere oblike pretirano deklariranega, a le površno doživetega krščanstva. Opozoril je tudi na prenagljen pesimizem, kajti pešanje očitnih znakov vernosti še ne pomeni tudi dejanske verske brezbrižnosti, kot je to napr. pokazala znana tržaška anketa. Toplo je priporočil premoščanje predsodkov, vedrino v odnosih z bližnjim, naposled pa zaželel vsem srečen božič. J. B. Podatki pokrajinskega urada za statistiko Umirjen oktober v številkah Z včerajšnje proračunske razprave v deželnem svetu KPI ponuja roko (in KD jo sprejema) za plodnejši odnos z deželno večino V deželntim svetu se je sinoči zaključila maratonska razprava o proračunskih dokumentih, v katero je poseglo 27 svetovalcev, danes pa bodo na sporedu replike pristojnih odbornikov in predsednika deželnega odbora. Pred sklepnim glasovanjem se bo morala skupščina izreči o resolucijah, ki so jih o raznih vprašanjih predložile razne svetovalske skupine. Že uvodoma gre zabeležiti, da je včerajšnjo razpravo označevalo drugačno vzdušje predvsem med komunistično opozicijo in večino. To vprašanje je načel načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat, ki je, opirajoč se na sestanek z najvišjimi predstavniki deželne u-prave, ugotavljal, da je bilo storjenih več pozitivnih in pomembnih korakov naprej, kar vsekakor kaže novo vo^ Ijo za reševanje težkih problemov, s katerimi se sooča deželna uprava. Od tega sestanka je KPI imela vtis, je dodal, da je v spoštovanju recipročnih stališč in jasnosti mogoče soočanje o tistih procesih, ki vodijo k reševanju odprtih problemov. Pristavil je še, da si bo KPI prizadevala za utrjevanje vseh tistih elementov, ki označujejo razne spremembe v teku in posvetila vso pozornost raznim problemom, katerih reševanja nalaga že samo težko stanje, ki ga preživlja dežela. Tako novo zadržanje KPI je takoj za Pascolatovim posegom pozitivno označil republikanec Fragiacomo, z zadovoljstvom je ta »izziv» KPI ob zaključku razprave sprejel tudi deželni tajnik KD Longo. Nekoliko drugačnega mnenja je bil socialist Zanfagnini, ki je ugotavljal, da vprašanja odnosov s KPI ni moč delegirati predsedstvu deželnega odbora. PSI se vsekakor ne izmika temu novemu odnosu z največjo stranko opozicije, je še pristavil. Deželni tajnik KD Longo mu je pozneje odgovoril, da so bile o sestanku med KPI in predsedstvom deželnega odbora seznanjene vse stranke vocine. Sicer pa je bil tudi na včerajšnji seji v nekaterih posegih govor o slovenski narodnostni skupnosti v F-JK, oziroma o njeni zaščiti. O tem je govoril komunistični predstavnik Pascolat, ki je v svojem posegu potrdil stališča, ki jih stranka zagovarja do tega vprašanja. Pri tem je dodal, da bi se tudi deželna uprava morala izreči o tem vprašanju in bj zato ne smela* biti »odsotna«. Potrdil je tudi popolno podporo KPI v odnosu do boja, ki ga za priznanje svojih pravic vodi slovenska narodnostna skupnost. Svetovalec KD Vigini pa je v zvezi s tem vprašanjem ožigosal premajhno previdnost ministra Vizzinija, ki je po njegovem dopustil, da je bila širša javnost seznanjena z vsebino vladnega osnutka. Tudi socialistični predstavnik Zanfagnini je govoril o zaščiti slovenske manjšine in ugotavljal, da si pač stališča strank deželne večine in vlade niso enaka. Izrazil je tudi zadovoljstvo o sprejetju amandmaja (v senatu), ki nakazuje 35 milijard lir za kulturne in šol ske dejavnosti slovenske manjšine v F-JK in v odgovoru svetovalcu Viginiju, ki je v svojem posegu postavil v dvom, ali sploh ima to nakazilo finančno kritje, dejal, da je amandma sprejel sam minister Goria in da ga bosta tudi predsednik Craxi in zunanji minister Andreotti potrdila v dokončnem besedilu finančnega zako-•na, ki ga mora sedaj odobriti poslanska zbornica. To nakazilo, je še dodal, je objektivno gledano tudi v interesu deželne uprave, (as) Z včerajšnje predstavitve v dvorani Trgovinske zbornice »Parovelovo knjigo o poitalijančevanju imen bi morala imeti vsaka šola v Trstu« Od leve proti desni: Jože Pirjevec, Darko Bratina, Paolo Farovci in Riccardo Luccio Včeraj izročili namenu novo šolsko poslopje v Skednju Včeraj so uradno izročili namenu novo poslopje osnovne šole v Ulici Marco Praga v Skednju. Slovesnosti sta se poleg predstavnikov šole in šolskih oblasti udeležila tudi občinska odbornika za šolstvo Vattovani in za javna dela Bari. Poslopje, ki so ga delno začeli u-porabljati že novembra, obsega 24 u-čilnic, večjo učilnico za posebne šolske dejavnosti, telovadnico in urade. Poslopje obkroža obsežen vrt, na katerem so zgradili igrišče za odbojko, igrišče za košarko, 120 metrov dolgo tekaško progo s 6 stezami, zaletišče za skok v višino in zaletišče za skok v daljino. Skupni strošek za gradnje je znašal 5,3 milijarde lir. Prostore bo uporabljala italijanska osnovna šola iz Skednja, športni objekti pa bodo na razpolago tudi krajevnim športnim organizacijam, ki jih je na včerajšnji otvoritvi zastopal pokrajinski predsednik CONI Felluga. Za čimprejšnjo dograditev šolskega poslopja v Ul. Praga sta se zavzemala tudi slovenska osnovna šola in slovenski otroški vrtec iz -Skednja, saj sta oba na tesnem s prostori. Z odselitvijo razredov italijanske osnovne šola se odpira možnost, da bosta zase dobila celo nadstropje na Rebri De Marchi. Prošnjo v tem smislu sta slovensko ravnateljstvo in pristojno združenje staršev že naslovili italijanskemu ravnateljstvu in občinskemu odborniku Vattovaniju. • Danes, 19. decembra, bodo v mali dvorani gledališča Verdi predstavili knjigo Carla Runtija »Sull’onda del Danubio blu«, ki jo je izdala založba LINT. Delo bo predstavil prof. Giampaolo de Fetrra. V dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolò je bila sinoči predstavitev knjige Paola Parovela z naslovom »Izbrisana identiteta« in podna-slovom »Nasilno poitalijančevanje priimkov, imen in krajevnih imen, v Julijski krajini v času od leta 1919 do 1945«. Pravzaprav ni šlo za predstavitev knjige, ki bo brez dvoma vzbudila veliko zanimanja, v klasičnem pomenu besede Bolj je bilo to neke vrste okrogla miza, oziroma pričevanje kvalificiranih zgodovinarjev in strokovnjakov, ki so podali svoje mnenje ne le o knjigi, temveč o problemu, ki ga le ta načenja in obravnava, ob tem pa so v svojih posegih posredovali tudi lastna pričevanja, svoje občutke, ko so staršem spremenili pri- imke in so se potem, že odrasli, borili med dvomi, ali naj te priimke ohranijo, ali spremenijo. Gre za knjigo, je dejal v svojem posegu avtor knjige Paolo Parovel, ki načenja problem nasilnega potujčevanja priimkov, imen in krajevnih imen in s katero je želel dati svoj prispevek k proslavam 40. obletnice osvoboditve. Okrog 500.000 imen je bilo v dobi fašizma nasilno poitah-jančenih in še danes ne vladajo v našem mestu, je dejal avtor, takšne politične razmere, takšna volja po mirnem sožitju, da bi se čutili tisti, ki so pred tobkimi leti doživeli to težko krivico, dovolj vami in zaščiteni, da bi zahtevali, da se jim storjeno zlo popravi, ne da bi zaradi tega doživeli kakšnih novih sitnosti, ali Tudi podatki pokrajinskega statističnega urada tržaške Trgovinske zbornice za pretekli oktober potrjujejo že običajna, hudo negativna demografska gibanja. 31. oktobra je bilo v tržaški pokrajini 272.812 stalno bivajočih prebivalcev ali 2.319 manj, kot istega dne v lanskem letu. V tržaški občini pa je stanovalo 241.805 prebivalcev, ali za 2.250 manj, kot 31. oktobra lani. Razlika nam pove, da je šel levji delež padca na račun tržaške občine, saj je ostali del pokrajine izgubil le 69 prebivalcev, z ozirom na omenjenih 2.250, za kolikor se je v letu dni zmanjšalo število ljudi v tržaški občini. Naravni prirastek je v oktobru zabeležil primanjkljaj za 159 oseb, saj se je rodilo 153 otrok, umrlo pa je 312 ljudi, medtem ko je bilo selitveno gibanje pozitivno: na novo se je prijavilo 462 prebivalcev, odselilo pa se jih je 357. Vreme je bilo oktobra v pretežni meri jasno, s skromnimi padavinami in s temperaturami v mejah jesenskega poprečja. Kmetijske površine so tam, kjer je poskrbljeno za namakanje, omogočile dobro rast kultur, ostale pa so občutile posledice dolgotrajne suše. 31. oktobra je bilo v tržaški pokrajini zaposlenih 85.888 oseb, kar je 582 ali 0,7 odstotka manj, kot leto prej. Od tega jih 20,6 odstotka dela v trgovini, 34,2 odstotka v industri- napadov s strani italijanskih nacionalističnih sil, ki so v tem času še posebno aktivne ih nenaklonjene Slovencem in njihovim zahtevam, da bi uživali vse pravice, ki jim po ustavi in mednarodnih dogovorih pripadajo. Gre, je dejal Parovel, za knjigo - dokument, ki bi jo moral vsakdo izmed nas prečkati ter najti v njej morda tudi pravo identiteto. Kakšen pomen ima torej ta moja knjiga, se je avtor vprašal. Fašizem in za njim povojni nacionalizem nista hotela in nočeta sožitja, ker lahko živita in obstajata, če še dalje podpihujeta sovraštvo. Upam in želim, je še dejal Parovel, da bo knjiga pomagala marsikomu, da se nad problemom zamisli in da najde v sebi na vprašanje, ki se ob njem postavlja, tudi pravilen odgovor. Izredno zanimivi, poučni, lahko bi rekli tudi dramatični, so bili posegi ostalih udeležencev okrogle mize: profesorjev Pirjevca, Bratine, Luccia, Merkuja, Toresinija in drugih, ki so iz različnih zornih kotov prikazali travmo ljudi, ko so jim nasilno spremenili priimke in imena in ki občutijo, da živijo tudi danes, 40 let po koncu vojne, v mestu, ki je — kot je dejal pokojni psihiater Basaglia, težko okuženo z bolnim nacionalizmom. Knjigo bi morale dobiti vse šole, je bil predlog prof. Luccia, ker bi lahko preko nje mladi spoznavali svojo lastno identiteto in s tem tudi pravo identiteto mesta, v katerem živijo. N. L. ji in 33,3 odstotka v javnem sektorju, medtem ko je ostalega 11,9 odstotka zaposlenih na področju obrti, zavarovalništva in bančništva, kmetijstva in pomorstva. V sezname iskalcev zaposlitve je bilo vpisanih 7.773 oseb, ali 0,4 odstotka več kot oktobra lani. Pa še ozir na življenjske stroške. Kazalec cen življenjskih potrebščin se je za družine delavcev in uradnikov v tržaški občini v mesecu oktobru povzpel na 199,2 z ozirom na bazo 100 iz leta 1980. Glede na mesec prej je porasel za odstotek, z ozirom na leto prej pa za 7,7 odstotka. Danes spet skupščina delavcev Aquile Delavci žaveljske čistilnice Aquila se bodo danes dopoldne spet zbrali na skupščini, da bi ocenili dosedanje prizadevanje za rešitev lastnih delovnih mest. V prejšnjih dneh so položaj čistilnice, ki ji z začetkom prihodnjega leta grozi zaprtje, prerešetale sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL. Sindikalni predstavniki so izrekli globoko zaskrbljenost nad usodo ža-veljskega obrata. Odkar se je razvedelo, da hoče družba Total s 1. januarjem 1986 »preurediti« čistilnico v obmorsko skladišče, so zaposleni izvedli 20 dni stavk in blokado proizvodov. V tem času je bilo tudi mnogo srečanj s predstavniki tako na krajevni kot na deželni in vladni ravni. Od zadnjega srečanja na ministrstvu za industrijo sta pretekla že dva tedna, odtlej pa ni bilo o Aquili nobenih bistvenih novosti. Sindikalne organizacije v svojem poročilu pozitivno ocenjujejo zanimanje vladnega komisarja, predsednikov deželnega sveta, deželnega odbora, pokrajine in tržaškega župana za usodo žaveljske čistilnice, obenem pa kritično opozarjajo na nezanimanje tržaških in deželnih Združenj industrij-cev, ki niso doslej predložila nobenih hipotez za morebitno nadaljnjo industrijsko uporabo žaveljskega obrata. « Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni sin, mož, oče, ' brat in stric Boris Malič Pogreb, pokojnika bo jutri, v petek, 20. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: mama Antonija, žena Meri, hčerka Helena z možem Giorgiom Martinisom, sestra Vanda z možem Karlom Mikoljem, vsi nečaki in drugo sorodstvo. Maša zadušnica bo ob 19. uri istega dne v cerkvi na Greti. Trst, 19. decembra 1985 j Zapustila nas je naša draga Paula Perello Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 15-uri iz hiše žalosti v Gradišču v cerkev v Slivje. Žalujoči prijatelji in sorodniki Gradišče, 19. decembra 1985 Damoklejev meč izgonov zanihal nad tisoč tržaškimi družinami Damoklejev meč izgonov iz stano-V£mj je že spet zanihal nad več kot Msoč tržaškimi družinami. Zaradi birokratskih zapletov in drugih zamud Pri dodeljevanju ljudskih stanovanj Jim namreč preti grožnja, da se bodo v kratkem znašle brez strehe nad glavo. Na nastali nevzdržni položaj so ta-koj odgovorile sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev. SUNIA CGIL, SICET CISL in UIL Inquilini so izdale. tiskovno sporočilo, v kate-rern protestirajo nad dosedanjim zadržanjem vlade in tudi krajevnih u-bra vitel jev do tega vprašanja. Po hjihovem mnenju je vlada kriva, da 86 bo znašlo na desettisoče družin iz ^se Italije na cesti zaradi izgonov, m so predvideni ob izteku najemnin-ske pogodbe. Na krajevni ravni pa ^aj bi izgonom botrovale predvsem birokratske zamude pri dodeljevanju stanovanj. Pristojne oblasti namreč 86 niso izdale razpisa natečaja za dodelitev občinskih stanovanj in stano-panj Zavoda za ljudske gradnje LA . v Ul. Don Bosco. Zaradi teh amud mnogo družin, ki jim preti iz- gon, ne bo moglo izkoristiti odložitve izgona do 30. junija prihodnjega leta. Sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev so prav v zvezi s temi žgočimi bivanjskimi vprašanji že večkrat zaprosile za sestanek s tržaškim županom, do tega srečanja pa še ni prišlo. Sindikalni predstavniki opozarjajo, da je v Trstu stanovanjski problem še bolj pereč kot drugje v Italiji, ker prizadene v veliki večini primerov starejše prebivalstvo. SUNIA, SICET in UIL - Inquilini ob tem še ugotavljajo, da je tržišče najemninskih stanovanj v Trstu dokaj živahno, a je v bistvu »odprto« le najemnikom, ki nimajo stalnega bivališča v našem mestu, in tistim, ki si lahko privoščijo plačevanje stanarin »na črno« (le-te pa so seveda mnogo višje od tistih, ki jih predvideva zakon o pravičnih stanarinah). Ob vsem tem pa je še najhujše dejstvo, da je v Trstu število prostih stanovanj večje od števila družin, ki jim grozi izgon, prazna stanovanja pa so zaprta, zaključujejo sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev. V lorek v Slovenskem klubu v Časnikar RTV Ljubljana Igor Gruden predstavil novi sklop oddaj »Omizje« Na oddajni mreži RTV Ljubljana je v teku sklop oddaj, naslovljenih »Omizje«, ki si jih lahko ogledate vsak drugi torek zvečer okrog 9. ure. Gre za ciklus okroglih miz, ki obravnavajo razne aktualne teme, probleme v kulturnem, političnem in gospodarskem smislu tako v slovenski, kot tudi v jugoslovanski in evropski stvarnosti. V Slovenskem klubu je na torkovem srečanju novinar z RTV Ljubljana Igor Gruden seznanil prisotne z namenom te oddaje, ki so jo potem spremljali po televiziji. Organizatorji so od občinstva prejeli tudi več pisem, v katerih predlagajo gledalci nove teme, ali pa posredujejo svoja zapažanja in prepričanja o problemih, ki so jih v oddaji že obravnavali. Igor Gruden je v uvodu predstavil vse, ki so v torek zvečer sodelovali v studiu RTV Ljubljana pri oddaji »Omizje«, ki je tokrat nosila podnaslov »Mednacionalni odnosi v Jugoslaviji«. Namen večera je bil torej obravnavati problem, ki je v sosednji republiki aktualen in tudi pereč, saj niso redki pojavi narodnostnih sovraštev. Večer za pevce KD Rdeča zvezda Kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža bo jutri ob 20.30 priredilo v športno - kulturnem centru v Zgoniku družabni večer, na katerem bodo podelili priznanja vsem pevcem, ki so sodelovali pri zboru od ustanovitve leta 1945 do danes, obenem pa bodo predstavili brošuro ob 40-letnici ustanovitve društva. Odbor Rdeče zvezde vabi k udeležbi tudi morebitne pevce, ki niso prejeli vabila, ker so arhivski seznami za prvo povojno obdobje dokaj nepopolni. (B.S.) • Miljski občinski svet se bo sestal jutri, 20. t. m., ob 18.30. Na dnevnem redu ima več upravnih zadev. Dne 10. t.m. nas je v 91. letu starosti za vedno zapustila naša draga sestra in teta Antonija Auer vd. Demark Po pogrebu naznanjajo žalostno vest brat Milan, nečakinji Zorka in Vera z družinama. Zagreb, Boršt, Koper, 19. 12. 1985 Ob težki izgubi Marije Kodrič izreka svojcem iskreno sožalje Glasbena matica. Univerza v Trstu Univerza v Ljubljani Tržaška pokrajina Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Narodna in študijska knjižnica v Trstu VABIJO NA RAZSTAVO Beseda in knjiga Slovenska protestantska reforma v XVI. stoletju TRST - Pomorska postaja Otvoritev v ponedeljek, 23. dec., 1985, ob 18. uri včeraj-danes čestitke razstave TK ttàcidka ktiiipaina Ul. sv. Frančiška 20 Vabimo vas na predstavitev kniige DUŠANA JELINČIČA SREČANJE NIKJER Potovanje po deželi brez miru ki je izšla pri založbi Paolo Deganutti Editore. Predstavitev bo jutri, 20. decembra, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne. SLOVENSKO ■ STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Nòel Coward HUDOMUŠNA PRIKAZEN Režija: DUŠAN MLAKAR DANES, 19. dec., ob 20.30 — ABONMA RED E . mladinski v četrtek JUTRI, 20. dec., ob 20.30 — ABONMA RED A . premierski v soboto, 21. dec., ob 20.30 — ABONMA RED B _ prva sobota po premieri v nedeljo, 22. dec., ob 16. uri — ABONMA RED C - prva nedelja po premieri v soboto, 28. dec., ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri v nedeljo, 29. dec., ob 16. uri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika V FOYERJU PARTERJA JE ODPRTA RAZSTAVA O GLEDALIŠKI UMETNICI AVGUSTI DANILOVI RAZSTAVO JE PRIPRAVIL SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ IZ LJUBLJANE. gledališča koncerti šola Glasbene matice vabi na nastop gojencev, ki bo danes, 19. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani (Ulica R. Manna 29). Ricmanjska godba na pihala priredi v soboto, 21. t. m., ob 20.30 v Babni hiši svoj ZAKLJUČNI KONCERT. Prostovoljni prispevki v korist sklada M. Čuk. Godbeno drušivo Nabrežina priredi v nedeljo, 22. t. m., ob 16.30 tradicionalni ZAKLJUČNI LETNI KONCERT v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje moški pevski zbor I. Gruden. Društvo slovenskih upokojencev iskreno čestita VLADU PREMRUJU ob prejetju priznanja SKGZ. Konec leta je navadno čas obračunov. Tak pregled opravljenega dela v letu, ki se izteka, bo imelo jutri, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) tudi oživljeno Slavistično društvo. Dnevni red predvideva poleg tega še pregled tekočega dela, razpravo o januarskem programu, o pripombah k novemu pravopisu in razno. Na sejo so toplo vabljeni vsi člani društva. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Aurand Harris »Pavliha in Mica«. V soboto, 21. t. m., ob 11. uri v Izoli. VERDI Danes, 19. t. m., ob 20. uri: osma predstava opere »Rusalka« (red C/F). ROSSETTI Od danes, 19., do 23. t. m. bo Teatro Manzoni predstavil Sardoujevo delo »Divorziamo!«. V glavni vlogi igra Alberto Lionello. Režija: Marco Ferrerò. Predstava izven abonmaja. Abonenti imajo 30 in 20 odst. popusta. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti 2. Predstava traja 2 uri in 30 minut. CANKARJEV DOM Velika dvorana V ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri: E. Rostand »Cyrano de Bergerac«. V sredo, 25. t. m., ob 19.30: Kemal Gekič, klavirski recital. Okrogla dvorana Jutri, 20. decembra, ob 22. uri: Nočni program - M. Sherman »Mesija«. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 20. decembra, ob 10. uri: M. Frayn »Hrup za odrom«; režija Boris Kobal. Predstava bo v Solkanu za LŠC Nova Gorica. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane in nečlane, ki jih zanimajo dejavnosti, primerne za tretjo življenjsko dobo, da se vpišejo na sedežu v Ulici Cicerone danes, 19. t. m., od 10. do 11. ure. SKD Slavec Ricmanje - Log v sodelovanju z Združenjem Italija - ZSSR in občino Dolina organizira srečanje s sovjetskim astronavtom Jurijem Petrovičem Artjuhinom jutri, 20. decembra, ob 20.30 v Babni hiši v Riemanjih. Vabljeni! SKD L Gruden priredi jutri, 20. t m., ob 20.30 večer diapozitivov Anapurna ’85. Predaval bo Lucijan Milič. Jutri, 20. t. m., bo ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20) redna seja Slavističnega društva. Dnevni red: pregled tekočega dela. januarski program, pripombe k novemu pravopisu, razno. Toplo vabljeni vsi člani! KD F. Venturini priredi v soboto, 21. t. m., ob 20. uri VEČER MLADIH. Nastopajo gojenci Glasbene šole, otroški pevski zbor ter mladinska dramska skupina. Vabljeni! SKD Vigred vabi vse otroke pa tudi starše v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v šempolajsko osnovno šolo na ogled igre Pika Nogavička v izvedbi amaterske dramske skupina J. Štoka Prosek - Kontovel. kino Ariston 16.00 »Deserto rosso«; 18.00 »Mr. Wu«; 19.00 »Nosferatu«; 20.00 »L'atlante«, režija Jean Vigo. Vstop prost ob priložnosti 90 let kinematografije, ob 22.00 »Chorus line«, režija R. Attenborough. Vstopnina 4.000 lir. Eden 15.20 — 22.00 »Desideri maliziosi« in »Happening«. Prepovedana mia-. dini pod 18. letom. ; Excelsior 17.00—22.15 »Scandalosa Gii-' da«. Monica Guerritore. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior II. 16.30 — 21.45 »La messa è finita«. Nanni Moretti. Fenice 16.00 — 22.15 »La foresta di smeraldo«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Le vergini erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II pentito«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Carabinieri si nasce«. Mignon 16.00—22.00 »Ritorno al futuro«. Fantastični film. Grattacielo 16.30 — 22.15 »King David«. Capitol 16.30 — 22.00 »Porkys III -La rivincita«. Lumiere 16.00 — 22.00 »L’anno scorso a Marienbad«, »La terra«, »Ombre rosse« in »La carica dei 600«. Vstop prost ob priložnosti 90 let kinematografije. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Tentazioni di una moglie infedele«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 »48 ore«. Radio 15.30—22.00 »Profondamente ingorde«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Danes, ČETRTEK, 19. decembra URBAN Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 12.33 in zatone ob 24.00. Jutri, PETEK, 20. decembra SVETOZAR Vreme včeraj: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,8 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Sesljam Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Sesljam Bazovica, žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. darovi in prispevki V spomin na drago mamo Marijo daruje hčerka 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. Ob priliki skupinske razstave DZL daruje Stano Žerjal 20.000 lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob Ludvika Gabrijelčiča, Miloša Kovača in Mira Prešla daruje družina Ferluga 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. V spomin na Mirandino mamo daruje tovarniški svet IRET 25.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Adolfa Furlana daruje Lucijan Malalan 20.000 lir za lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na Memma Mezzanija darujeta Fani Sardoč in družina 30.000 lir za FC Primorje. V spomin na strica Mira Prešla daruje družina Močnik 20.000 lir za osnovno šolo P. Trubar v Bazovici. Namesto cvetja na grob Slavka Lakoviča daruje Pierina Sosič 30.000 lir za ŠD Polet. Družina Ivančič daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Pepco Petaros daruje Tončka (trgovina Brce - Boršt) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB Boršt-Zabrežec. Namesto cvetja na grob Marije Škabar daruje družina Škabar (Repen 72) 20.000 Ur za balinarsko, sekcijo Kraški dom. - V isti namen darujeta - družini Grilanc in Guštin 20.000 lir. Ob 40-letnici osvoboditve darujejo bivši interniranci s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca 81.000 lir za Skupnost družina Opčine, 50.000 lir za sklad M. Čuk in 50.000 lir za Slovenski dijaški dom S. Kosovel. Namesto cvetja na grob Pepce Petaros daruje družina Mauri (Boršt 149) 10.000 lir za PD Slovenec. Ob plačilu naročnine Primorskega dnevnika darujeta Marija in Valerijo Majer 9.500 br za Primorski dnevnik. Namesto cvetja na grob Marije Franko darujejo otroci otroškega vrtca pri Sv. Jakobu 30.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na kolegico Ivanko Cutaneo daruje Sonja Lazar 10.000 lir za osnovno šolo 1. maj 1945 v Zgoniku. V spomin na teto Bernardo daruje Mauro z družino 10.000 lir za godbo y .V. Parma iz Trebč. V spomin na učitelja Branka Lupin-ca daruje_ Stana Milič 10.000 lir za sklad M. čuk. Ob rojstvu prvorojenke VLASTE najlepše čestitajo Vidi ravnatelj, profesorski zbor in neučno osebje pokbene-ga zavoda J. Stefan. Danes praznuje rojstni dan MIRKO RAŽEM iž Bazovice. Mnogo zdravja in sreče mu želijo svojci. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Farina, Raoul Comoretto, Erik Millo, Aura Mancini, Tiziano de Nicola, Danijel Doglia, Daniel Zaccariello, Moreno Almericogna. UMRLI SO: 87-letna Anna Valentich, 78-letna Ferina Moro, 57-letna Liliana Damato, 85-letna Anna Mally, 71-letni Michele Sponza, 77-letna Ester Salonic-chio, 84-letna Irma Pernici, 95-letni Pietro Demarchi, 77-letni Luigi Romano, 77-letna Albina Novak, 81-letni Mario Codrini, 78-letna Nidia Longhi. Naša kolegica Rosana je povila krepkega drugorojenčka ALJOŠO Srečni družini čestitajo kolegi Založništva tržaškega tiska. Sodelavke in sodelavci odseka za zgodovino pri NŠK čestitajo Aleksu Kalcu in ženi ob rojstvu drugorojenca ALJOŠE V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja slikar Jernej Vilfan. V galeriji Torkla v Dolini razstavljata slovenska slikarja Miro Kranjec in Milko Bambič. Otvoritev bo v soboto, 21. t. m., ob 19. uri. Vabljeni! KD Vesna obvešča, da je v foyerju Doma A. Sirk na ogled razstava najnovejših Černigojevih grafik s sledečim umikom: v soboto od 18. do 20. ure in v nedeljo od 11. do 13. in od 18. do 20. ure. KD J. Rapotec - Prebeneg. Slikarska razstava Milka Bambiča, Piera Co-nestaba in Mira Kranjca. Urnik: vsak dan od 17. do 20. ure. V umetnostni galeriji N. Bassanese na Trgu Giotti 8, 1. nad., je odprta slikarska razstava DONATA RICCESI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V soboto, 21. t. m., ob 18. uri bo v umetnostni galeriji Malcanton (Ul. Mal-canton 14/A) otvoritev skupinske razstave umetnikov dežele Furlanije - Julijske krajine. Razstava bo odprta do 10. januarja 1986. No tržaški univerzi je 17. t. m. z odliko in pohvalo doktoriral iz političnih ved IGOR JELEN Iskreno mu čestitajo Katja, ( Ksenija z možem, starši in prijatelji. mali oglasi razna obvestila V Društvu slovenskih izobražencev v/ Trstu (Donizettijeva ulica 3) bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 Zvonko Vidau prikazal svoje diapozitive. Zbral jih je pod naslovom »Moj pogled na treking in pot po Nepalu«. Celodnevna osnovna šola Šempolaj -Slivno priredi božičnico v šempolajski cerkvi jutri, 20. t. m., ob 14.30. V športno-kultumem centru v Zgoniku priredijo lovski pevski zbor Doberdob, zbor V. Mirk - Prosek-Konto-vel in Skupnost družina Opčine »Pevsko revijo« v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri. Sodelujejo: pevski zbor Vesela pomlad - Opčine, pevski zbor Grbec in Skednja, dekliški Vesna iz Križa in mešani M. Pertot iz Barkovelj. Vabljeni! Koordinacijski odbor mladih komunistov zahodnega Krasa prireja v soboto, 21. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu ples z glasbeno skupino Roulette z Reke. Pridite! Godba na pihala Vesna prireja v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v Domu A. Sirka v Križu božični koncert. Vljudno vabljeni. PRODAM rezervoar za kurilno olje, 1.000 1. Tel. 040/228-164. PRODAM smučarske čevlje št. 39/40 castinger in št. 41/42 san marco. Tel. v večernih urah na št. 040/567-939. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da je začel delovati kiosk s cvetjem pred glavno goriško bolnišnico. PRODAM ford fiesta 1100 L bele barve, letnik ’79, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. 040/825-656. PRODAM klavir v zelo dobrem stanju. Telefonirati na št. 911-824. OSMICO je odprl Franc Colja, Sama-torca 21. Vabljeni vsi! DEKLE 30 let išče službo kot otroška negovalka ali kot pomoč v gospodinjstvu za stalno ali več ur dnevno. Tel. 003866/23933. NUDIM lekcije nemščine na področju dolinske občine. Tek ob urah kosila na št. 040/228-597. FIAT 127, letnik 1979, v dobrem stanju prodam. Tel. 040/227-154. OSMICO je odprl Ladi Rebula v Bajti. KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 18 Telefon: 798-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaie nakupe Kam za silvestrovanje? V Ljudski dom v Križ seveda, kjer vas bo zabaval disco show glasbene skupine Karamela. Vabila najdete po šolah, pri članih koordinacijskega odbora mladih komunistov zahodnega Krasa (ki je prireditelj poslednje letošnje norosti) in seveda v kriškem Ljudskem domu dne 29. in 30. t.m., od 17. do 19. ure. CENTRO DEL MATERASSO G. GRADARA 20% POPUSTA do 31. decembra 1985 za žimnice ENNEREV in MAGNIFLEX TRST - Ul. Cereria 8 - Tel. 301075 Ob ponedeljkih odprto dragocena darila draguljarna 0^a v trajen spomin "dìlalalan zlato popravila Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465 18. 12. 1985 Ameriški dolar . 1.700,— Kanadski dolar . 1.218.— švicarski frank . 810,— Danska krona . . 185.— Norveška krona . 221,— Švedska krona 221,— Holandski fiorini . 603.— Francoski frank . 221,— Belgijski frank . 31,— Funt šterling . . 2.431.— Irski šterling . . 2.080,— Nemška marka . 680.— Avstrijski šiling . 96,— Portugalski eskudo 10.— Japonski jen . . 8,— španska pezeta . 10,- Avstralski dolar . 1.116.— Grška drahma 10.— Debeli dinar . . 4,60 Drobni dinar . . 4,50 ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeča: LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica; tel. 226-165. Dočine: tel. 211-001. Zgonik; tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sef J jan: tel. 299-197. BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. A. TRST - ULICA F. FILZMQ - GI-^AG POSOJILA 1982- 1989 ovrednoteno (SIEMENS) 1983- 1990 ovrednoteno III. emisija (JOULE) _ odrobnejše obrazložitve zgaraj nem listu. Kuponi Poviški kapitala izplačljivi 1.7.1986 Polletje 1.1.1986 Skupna vrednost 30.6.1986 1.7.1986 8.--% —1,403% + 1,871% 7.--% —0,403% + 2,844% Ženska in njena stvarnost Položaj ženske v družbi se še prepočasi spreminja radiotelevizija itaiijansha televizija Prvi kanal 10.30 Lucien Leuwen - 4. nadaljeva- »Spoznanje, da obstajajo determinirane ženske vloge v družbi in zgodovini, nas je vse združilo, tudi v razEčnosti kulturnih in socialnih .položajev.« Stavek je iztrgan iz posega Ester Paoor na nedavnem srečanju žensk treh sosednjih dežel, ki je bil prejšnji petfik v Trstu in nekako simbolizira pomen srečevanja in združevanja žensk ne glede na kraj kjer živijo, na jezik, ki ga govorijo, na kulturo, ki jo zastopajo, na položaj, ki ga imajo v družbi. Sicer pa sta bili predaja izkušenj in naknadna primerjava z opredelitvijo možnih skupnih ciljev pri nadaljnjih prizadevanjih na spremembo položaja žensk med poglavitnimi vodili za organiziranje tega srečanja, ki sodi v okvir tradicionalnih stikov med ženskimi predstavnicami Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. O srečanju, ki ga je organiziral deželni koordinacijski odbor ZŽI, vendar je koristno, če vsaj bežno preletimo vsebino šestih uvodnih poročil, ki jih je težko vse skupaj povzeti. Kot je bilo že povedano, sta vsako deželo, oziroma njen ženski organizirani del, zastopali dve predstavnici in sicer glasnica žensk večinskega in pa manjšinskega naroda. Najprej je o zastavljeni temi, se pravi o odnosu med ženskami in ustanovami govorila Ester Pacor. Njen poseg je bil pravzaprav bolj osredotočen na kratek obračun ženskega gibanja v Italiji in na prisotnost žensk v raznih voljenih telesih Furlanije - Julijske krajine. Na relaciji ženske — ustanove se je že od vsega začetka ženskega gibanja odigrala pomembna bitka, saj so ženske na brezbrižen odnos institucij od njih odgovarjale ali z ostrino ali z zanikanjem njihovega pomena. Vendar se. je z leti, je ugotavljala Ester Pacor, razvil dialektičen odnos, ker so si ženske prevzemale določene odgovornosti (na primer v ženskih {»svetovalnicah); kolikor bolj se krepi tak odnos, bolj rase odnos žensk od ustanov v konstruktivno nasprotovanje. Navedla je še nekaj številčnih podatkov, iz katerih je bilo razvidno, da so ženske v krajevnih upravah naše dežele slabo zastopane, še bolj nezadovoljiv pa je podatek, če pri svetovalcih preverjamo spolno in narodnostno pripadnost. Ta dvojna negativna valenca stalno spremlja Slovenko, ki živi v Italiji: kot ženska je v enako neugodnem (objektivnem in subjektivnem) položaju kot ostale sodržavljanke, kot manjšinka Pa deli usodo s svojimi sorodnjaki, vendar ne kot enakovreden subjekt, istočasno pa se mora ozirati še na manjšinske institucije. Kot je poudarila Breda Pahor, ki je na posvetu skušala prikazati stvarni položaj in psihološko počutje slovenskih žensk v Furlaniji - Julijski krajini, se mora »manjšinski ženski osebek« v svojem vsakodnevnem življenju stalno o-zirati na dve višji istanci: na večinsko in na manjšinsko oblast. Povsem drugače, z ozirom na položaj, je bil zastavljen referat Dunje Simšič (RK SZDL Slovenije). Posebej zanimivi so bili podatki o ženskem zaposlovanju: od vseh zaposlenih je žensk nad 45%, kar .znaša najvišji odstotek v Jugoslaviji in je med najvišjimi na svetu. V organih samoupravljanja v združenem delu je med člani slabih 40% žensk, kar je ustrezen delež glede na njihovo vključenost. Manj zadovoljiv in zelo nizek pa je odstotek žensk, ki so prišle na odgovorna mesta, saj je po podatkih iz leta 1983 le 9,5% direktorjev ženskega spola. O položaju italijanskih žensk, ki živijo v Jugoslaviji, je poročilo za tržaško srečanje pripravila Tatiana Juratovec. Opozorila je na dejstvo, da se je položaj italijanskih žensk v zadnjih 40. letih razvijal po istih silnicah kot položaj ostalih žensk, vendar da sta ga pogojevala dva pomembna elementa. S teritorija se je izselilo veliko ljudi, kar je prizadelo v prvi vrsti kulturno raven skupnosti, po drugi strani pa ni bilo področje, kjer pretežno živi italijanska skupnost, ekonomsko zelo bogato. Zato je predvsem analizirala kulturne ustanove, s katerimi razpolagajo Italijani v Jugoslaviji in pa delež žensk v njih. Na primer trenutno je v šolstvu zaposlenih veliko žensk, ki pa »čudno« spet niso direktorji, temveč profesorice in tajnice. Bolj v prikaz političnega delovanja žensk pa je bil usmerjen poseg Marie Kranzl, ki je zastopala Zvezo demokratičnih žensk Koroške. Na kratko je obnovila položaj žensk v Avstriji in opozorila na izredno niz-koi številčno prisotnost v voljenih telesih. Poudarila je, da je vedno več žensk, ki bi se želele vključiti v politično delo, vendar pa najmočnejše stranke se vedno upoštevajo žensko bolj kot »družinski steber« ne pa kot polnokrvni osebek. Pozvala je nadalje ženske k skupnim akcijam, ki edine lahko opozorijo širšo javnost na žensko stvarnost in na vse tiste probleme, ki jim ženske dajejo velik pomen. Kot zadnja je nastopila predstavnica koroških Slovenk Marija Jurič. Tudi ona je naglasila, da so manjšin-ke v večkratnem disi.j iiminiranem položaju. Pravzaprav je nakazala tri ravni diskriminacije Slovenk na Koroškem: prvič so diskriminirane kot vse ženske; drugič kot pripadnice manjšine, ki ji je večina nenaklonjena in končno kot ženske znotraj lastne narodne skupnosti, kjer morajo v še večji meri odgovarjati tradicionalnim normam in vrednotam. Te ravni se med seboj prepletajo in diktirajo položaj Slovenk na Koroškem, vendar pa največji problem ostaja njihova razpetost med nacionalnostjo in emancipacijo. Skupne zaključke, kot je razvidno, bi težko naredili; možna - in zelo verodostojna pa je ugotovitev, da se položaj žensk le počasi spreminja in da je zato še odločm prešibka. Manj-šinke pa so manjpravne osebe tudi v okviru lastne narodnostne skupnosti. (bip) nje 12.05 Pronto. . . chi gioca? - Opoldanski spored z Enrico Bonac-corti 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto. . . chi gioca? - Zadnji poziv 14.15 II mondo di Quark - dokumentarec 15.00 Italijanska kronika - kronika motorjev 15.30 Obletnice: Vincenzo Bellini 16.00 Trije vnuki in majordom - TV film 16.30 L’amico Gipsy - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Komični filmi s Laurelom in Hardyjem 17.45 Grisù il draghetto - risanka 18.00 Knjižne novosti 18.30 Parola mia - oddajo vodi Luciano Rispoli 19.35 Almanah 20.00 Dnevnik 20.30 Buonasera Raffaella - 1. del 22.25 Dnevnik 22.35 Buonasera Raffaella - 2. del 23.20 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.55 Cordialmente - dnevna rubrika 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Okolje 13.30 Capito! - TV serija 14.35 Tandem - aktualnosti in igre 15.15 Tandem: Secondo me - nagradna igra Ljubljana 8.45 Test 9.00 TV v šoli: Pesmi in zgodbe za vas 10.35 TV v šoli: Materiali, Dijaški magazin. Glasbeni album, Izobraževalna reportaža 12.00 Poročila 16.15 Teletekst RTV Ljubljana 16.30 šolska TV: Plavanje, Gradbeništvo 17.30 Poročila 17.35 čenčarija II - Pesmi za najmlajše 17.45 Pohorski steklar - pravljica 18.05 Več kot 12 stotov - oddaja iz niza Miniature 18.25 Pomurski obzornik 18.40 Plavalni maraton 19.24 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik in Vreme 20.10 Tednik 21.15 Tujci in bratje - 8. del 22.10 Dnevnik Koper 14.15 TV novice 14.20 Sherlock Holmes - TV film 14.15 Mala zgodovina glasbe CANALE 5 8.35 Alice - TV film 9.00 Una famiglia americana - TV film 9.50 General Hospital - TV film 10.45 Facciamo un affare - kviz 11.15 Tuttinfamiglia - kviz 12.00 Bis - kviz 12.40 II pranzo è servito - kviz 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 La valle dei pini - TV roman 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - kviz 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 C’est la vie - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Pentatlon - nagradna igra 23.00 Protagonisti - intervjuji 23.30 Whisky e gloria - film RETEQUATTRO 8.30 Soldato Benjamin - TV film 9.00 Destini - TV novela 9.40 Lucy Show - TV film 10.00 Le stelle dell’India - film 11.45 Magazine 12.15 Jennifer - TV film 12.45 Ciao ciao - risanke 14.15 Destini - TV novela 15.00 Piume e paillettes - TV novela 15.40 E’ sbarcato un marinaio - film 17.50 Lucy Show - TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV roman 20.30 Mike Hammer - TV film 21.30 Matt Houston - TV film 22.30 Cinema & Company - tedenska rubrika 23.00 Alfred Hitchcock presenta -TV film 23.30 Dick Tracy - TV film 24.00 Agente speciale - TV film 1.00 Agenzia UNCLE - TV film ITALIA 1 8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 8.50 La casa nella prateria - TV film 9.40 Fantasilandia - TV film 16.00 šola in vzgoja: Didaktične vaje 16.30 Pane e marmellata D’Artacan - risanka 17.40 Moda varietejska oddaja 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 L’ispettore Derrick - TV film 21.35 Aboceaperta - pogovor z gledalci 22.30 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.40 Dnevnik 2 - Šport 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti 24.00 L’uomo di ferro - film Tretji kanal 11.45 Televideo 14.00 Jezik za vsakogar: ruščina 14.30 Jezik za vsakogar: Francoščina 15.00 Origine del genere umano -2. epizoda 16.00 Šola in vzgoja: Človek v vesolju 16.40 šola in vzgoja: 11 segreto imperdonabile - 1. del 17.00 Dadaumpa 18.10 L’Orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni programi »•Perchè Trieste« - 1. del 20.05 šola in vzgoja: Dokumentarna oddaja 20.30 Specchio palese - družinske zgodbe - 2. epizoda 21.30 Dnevnik 3 22.05 Dillinger - film 16.40 Risanke 17.30 Veliki greben - TV film 18.00 Kolesa sreče - TV film 18.30 Pacific International airport -TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki: TRST — 40 let knjižnih izdaj ZTT GORICA — Posvet tržaške univerze o ekonomiji TRST — 15 let delovanja Tržaškega okteta TRST — Staro mesto v novi preobleki TRST — Košarkarsko srečanje Bor ■ Slovan 19.30 TVD - Stičišče 19.50 Kulturna panorama 20.30 Ona ne pije, ne kadi, ne jemlje mamil. . . toda govori - film 22.00 TVD - Stičišče 22.10 Ta nori svet 22.40 Al Paradise - variete postaje 10.30 Operazione ladro - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 La donna bionica - TV film 13.20 Help - kviz 14.15 Dee Jay Television 15.00 Chips - TV film 16.00 Bim Bum Barn - risanke 17.50 La casa nella prateria - TV film 18.50 Gioco delle coppie - kviz 19.30 Happy days - TV film 20.00 I Puffi - risanke 20.30 Yesterday - Vacanze al mare - film 22.30 Greas 2 - glasbeni film 1.00 Premiere TELEPADOVA 12.00 Chips - TV film 13.00 H ritorno dell’uomo tigre - risanka 13.30 Iridella - risanka 14.00 Innamorarsi - TV film 15.00 Chips - TV film 16.00 Rubrika 17.00 Bryger - rubrika 17.30 Glj orsetti del cuore - rubrika 18.00 Coccinella - risanka 18.30 Capitan Futuro - risanka 19.00 Anna dai capelli rossi - ri sanka 19.30 Carmin - TV film 20.30 L’ultimo buscadero - film 22.30 Dottor John - TV film 23.45 Chips - TV film TELEFRIULI 7.00 Glasbena oddaja 10.30 Prijetnost našega doma 12.25 Dober dan Furlanija 12.28 Deželni dogodki 12.30 Dick Van Dike 13.00 Higiena danes 13.30 Andrea Celeste - TV film 14.30 Riseanke 15.30 Glasbena oddaja 17.30 Povera Clara - TV film 18.30 Čas obrtništva 19.00 Večerne vesti 19.30 Andrea Celeste - TV film 20.30 Nagradna igra 22.15 Nočne vesti 22.45 Nakupovanje po televiziji 1.00 Lahko noč Furlanija radio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Poročila; Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina (ponovitev) ; 8.40-10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka -Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.30 - 13.00 Risani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezrimo! ; 15.00 Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu, nato-: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: romunski mešani zbor »Camerata felix« iz Oradee; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 0.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.15 Objave, EP; 7.30 Jutranji servis; 13.00*0tvoritev -Danes na valu Radia Koper; 13.40 Zamejska pesem; 14.40 Zanimivost, fesem tedna; 15.00 Črno na belem iz prodajaln primorskega tiska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Ena skladba - dve izvedbi. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan: 8.00 Cordialmente vesti; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano, rU.OU ropev-ka tedna; 10.10 Zmaj: 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zmaj - ponovitev; 15.45 Počitnice v Jugoslaviji; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje: Ljubljanski oktet; 20.00 Nočni spored. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io 85; Radio anch’io: popevke; 11.10 Moj prijatelj; 11.30 Uno di New York - 4. nadaljevanje; 12.03 Via A-siago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Megabit; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio 1 jazz 85; 18.10 Cesar Franck - simfonični koncert; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertum; 20.00 Spettacolo -variete; 20.00 Življenje Marie Callas -1. oddaja; 22.35 Glasbeni odmor; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj...; 8.05 Napoved programa; 8.445 Matilde - radijska priredba; 9.10 Si salvi chi può!; 10.00 Posebna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Discogame tre; 15.00 Popoldanski spored; 15.05 Noi e il nostro io; 16.35 Mladina danes; 16.00 Znani romam; 17.32 Oddaja o Hollywoodu; 18.00 O-stržkove dogodivščine; 18.32 in 12.10 Glasbena oddaja; 19.50 Šola in vzgoja; 21.00 Radio 2 - jazz. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Iz slovenske orgelske literature; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom A la carte; 20.00 • Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.05 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno. Psov pa ne maram... Kdo je za vrati gospodar, je jasno. Psi naj kar ostanejo v mrazu, ko se mačka v trgovini prijetno greje (Foto Ferrari) jugoslovanska televizija 15.00 Film: Rdečehlačniki zasebne Stališče pokrajine o Goriški prosti coni V novem zakonu upoštevati večjo vlogo pokrajine pri upravljanju Goriškega sklada Nujnost obnovitve zakona o Goriški prosti coni, uvedba izboljšav glede kontingentov določenih široki potrošnji in industrijski predelavi, jasna opredelitev ozemlja, kjer naj bi ugodnosti veljale, uvedba dodatnih olajšav za industrijski sektor, prilagoditev razmerja med predstavniki gospodarskih združenj in krajevnih ustanov v upravnem organu Goriškega sklada z zagotovitvijo bolj številčnega predstavništva pokrajine. Taki so predlogi goriške pokrajinske uprave, zapopadeni v posebnem dokumentu, Id je bil odobren na zadnji seji pokrajinskega sveta, ki je bila skoraj v celoti namenjena obravnavi vprašanja v zvezi s skorajšnjo zapadlostjo zakona št. 700/75. Dokument, ki obsega osem točk, je bil odobren z glasovi večine in komunistov, proti je glasoval misovec Cosma. Ob tem velja zabeležiti tudi, da se komunisti niso strinjali z zadnjim (čl.8) členom v dokumentu in so zanj predložili popravek, ki pa je bil zavrnjen. Omenjeni člen se nanaša na upravljanje Goriškega sklada. Komunisti se zavzemajo, da bi odločitve o namestitvi sredstev sprejemali na pokrajini, v dogovarjanju med občinami in drugimi ustanovami ter pred- stavniki strokovnih združenj. Trgovinska zbornica pa bi imela le nekakšne tehnične funkcije. Taka rešitev je nakazana tudi v osnutku zakona, (o obnovi zakona 700/75), ki ga je izdelala KPI. Okrog tega vprašanja je bilo največ besedi. Različna stališča so skušali uskladiti med skoraj enourno prekinitvijo seje, na sestanku načelnikov svetovalskih skupin. Našli so soglasje o uskladitvi besedila v členih št. 2, 3 in 6, zataknilo pa se je pri zadnjem, ki je eden najpomembnejših. Razpravo o obnovitvi zakona za Goriško prosto cono je začel predsednik pokrajine, prof. Silvano Cumpeta, ki je naglasil, kako je ta problematika v zadnjih mesecih predmet živahne razprave v različnih forumih in se mora tudi pokrajina zato, zlasti v predvidevanju novih pristojnosti in nove vloge in ob upoštevanju, da predstavlja celotno območje, opredeliti glede tega. Pokrajinski odbornik za načrtovanje dr. Enzo Bevilacqua je spomnil, kako je sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL že pred tremi leti dala pobudo za začetek razprave, do katere pa je žal prišlo z veliko zamudo. Razčlenil je nadalje vrsto predvidenih finančnih posegov države in dežele za razvoj gospodarstva ob meji. Obnovljeni zakon o Goriški prosti coni naj bi bil le eden od tolikih ukrepov! Povedati je treba tudi, da je osnutek dokumenta, o katerem so zatem glasovali, pripravila komisija za gospodarska vprašanja, ki je o tem razpravljala kar na treh sejah. Očitno pa — kakor je pokazala tudi razprava — ni uspel združiti vseh stališč. V razpravo so posegli komunist Poletto, socialistka Mofferdinova, socialist Cej (slednji je predlagal da bi pokrajina o tem vprašanju organizirala študijski posvet), demokristjan To-mat, ki je poudaril, da je v tem trenutku najbolj pomembno, da se zakon obnovi, misovec Cosma, ki se zavzema za prosto cono zaprtega tipa. Torkova seja pokrajinskega sveta se je, kakor običajno, pričela s tričetrtumo zamudo in s precejšnjo odsotnostjo v vrstah odbornikv. U-vodoma je predsednik poročal o zaključku srečanj za sestavo triletnega razvojnega načrta, o nekaterih novih gospodarskih pobudah. Takoj zatem je socialist Cej počastil spomin pred kratkim umrlega borca za civilne pravice, Lorisa Fortune. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal danes, ob 20. uri. Počastitev Simona Gregorčiča v goriškem Dijaškem domu Pesnika Simona Gregorčiča so gojenci Slovenskega dijaškega doma v Gorici počastili s proslavo, ki je v domu, ki nosi ime po goriškem slavčku, postala že tradicionalna. Vsako leto se namreč ob tem času spomnijo na veličino pesnika, ki nam je zapustil neprecenljivo kulturno dediščino. Tokratna prireditev je bila povezana tudi z razstavo Gregorčičevih del in osebnih predmetov, ki jo je pripravil Anton Pavlica, zbiralec vsega, kar spominja na delo in življenje Simona Gregorčiča. Osrednji del proslave pa so pripravili v jedilnici doma, kjer se je za to priložnost zbrato veliko gojen- čevih staršev in prijateljev. Z izborom recitacij so se predstavili gojenci sami, ki so dovršeno izvedli spored Kot gost večera pa je nastopil oktet Vrtnica iz Nove Gorice. Pred pričetkom božičnih praznikov bo v Dijaškem domu druga ravno tako tradicionalna prireditev, silvestrovanje. Iz objektivnih razlogov bodo o-brat leta praznovali v petek, 20. decembra. V večernih urah bodo pripravili vrsto družabnih iger, srečo-lov, tako da zabave in razvedrila ne bo manjkalo. razna obvestila Včerajšnji pogovor z goriškimi dijaki Predvidena nova visoka šola v Gorici bo nudila precej možnosti za zaposlitev Zgodovinski posvet Ob 16. uri se bo danes popoldne pričel posvet o političnem delovanju goriških katoličanov od srede tridesetih let do konca vojne. Gre za pomembno srečanje, na katerem bodo, upamo, osvetljeni nekateri aspekti tukajšnje zgodovine v medvojnem in prvem povojnem času. Gre za čas narodnoosvobodilnega boja in borbe za teritorialno pristojnost primorske zemlje Jugoslaviji ali Italiji. Posvet se bo nadaljeval jutri, tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času. Urniki gostišč ob praznikih Javni lokali v goriški pokrajini bodo ob prihodnjih božičnih in novoletnih praznikih lahko odprti neprekinjeno tudi v nočnih urah. Tak ukrep velja za noč med 24. in 25. decembrom, med 25. in 26. decembrom in med 26. in 27. decembrom ter za noč med 31. decembrom in 1. januarjem. Lokali so lahko odprti do 6. ure zjutraj. Tak ukrep so sprejeli na kvesturi. Lastnikom ali upraviteljem lokalov ni treba vlagati posebnih prošenj. Visoko šolo za upravljanje in nadzorstvo nad trgovskimi ter industrijskimi podjetji bomo dobili v Gorici. Najbrž že z začetkom prihodnjega akademskega leta. To bo podružnica tržaške univerze. Šola bo dveletna, prva te vrste v Italiji. Po ocenah strokovnjakov naj bi tja do leta 1990 italijanski trg potreboval kar 10.000 strokovnjakov v tem sektorju. Jasno je, da ne bo goriška visoka šola ostala osamljena in da bodo podobne zrasle tudi drugje v Italiji. Bo pa to prva visoka šola v Gorici. Do nje prihaja na pobudo tržaške univerze in v sodelovanju z goriškimi krajevnimi upravami, ki hočejo v šolskem oziru ovrednotiti naše mesto. Denar za to šolo pa prihaja iz paketa Altissimo, to je iz paketa za gospodarski razvoj Gorice in Trsta, ki je bil pred kratkim odobren v rimskem parlamentu. Od tega paketa si pri nas veliko obetamo. Tokrat tudi na šolskem področju. Na goriškem županstvu pa se zanimajo že kje urediti prostor za to novo šolo. Nekateri menijo, da bi prišla v poštev stavba nekdanje policijske vojašnice na vogalu Verdijevega korza in Ulice sv. Klare. Se veda bi bilo treba stavbo preuredili in posodobiti. To bi terjalo veliko denarja, ki pa ga bo najbrž moč dobiti iz sredstev paketa Altissimo. O tem je tekla beseda na včerajšnjem posvetu v avditoriju, ki ga je priredila tržaška univerza. Govorili so rektor univerze prof. Fusaroli, dekan ekonomske fakultete Borruso, goriški župan Scorano ter pokrajinski predsednik Cumpeta, ter še profesorji ekonomske fakultete Fanni. Bean, Cassar, Gabrovec - Mei, Nanut, Fines in Sambri. Publiko so sestavljali tako gospodarstveniki kot bančniki. Vse polno pa je bilo dijakov višjih srednjih šol, tako sloven- skih kot italijanskih. Predavanje ju seveda bilo v prvi vrsti namenjeno njim, saj bodo iz njih prišli bodoči študentje za to dveletno visoko šole Predavatelji so dijakom, ki jih je bilo več kot petsto, povedali, kakšen bo pouk na tej šoli. Povedali pa so jim tudi kake bodo možnosti zaposlovanja. Dejali pa so tudi, da se univerza iz dneva v dan odpira navzven, da išče vedno več sodelovanja z gospodarstvom. Prav kot posledica takega sodelovanja bomo lahko dobili nov vodilni kader v industriji, obrti, trgovini, tak kader, ki bo znal spretno izkoriščati vse možnosti razvoja. To pa je v današnjem tempu razvoja in življenja že kar nujno potrebno. V RONKAH Obnavljali bodo županstvo Okrog milijarde lir bodo porabili v Ronkah za prvi poseg preurejanja županstva. V načrtu je predvidena izgradnja poslopja, ki bo povezovalo staro stavbo s fasado na glavnem trgu, s poslopjem, ki je na notranjem vrtu. Na tak način bodo pridobili veliko novih površin za urade. V kasnejši fazi bodo začeli prenavljati tudi staro stavbo županstva. Z deli bodo predvidoma začeli že v januarju. Brez elektrike Brez elektrike bodo jutri, v petek, od 13.30 do 16.30, stanovalci hiš v ulicah Torriani, Gelsi, Brigata Pavia, Sile, Venezia, Scoli, Campi, Piave, Vicenza, Cologna, Matteotti, Cor-daioli, Don Bosco in drevoreda XX. septembra. To zaradi vzdrževalnih del na električnem omrežju. Požar v Krminu Požar je v torek ponoči izbruhnil v stanovanju Livije Spessot v Krminu, Ulica Brazzano 6/B. Ognjeni zublji so načeli del lesenega poda in stopnišča, poškodovanih je nekaj kvadratnih metrov strehe. Najbrž je do požara prišlo zaradi slabega delovanja dimnika. Gasilci so. gasili od 11. ure do 4. ure zjutraj. darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti očeta Antona Marvina daruje sin Franko z družino 30.000 lir za vzdrževanje par-tiahnskega spomenika v Štandrežu. Ob skupnem praznovanju 60-letnikov iz sovodenjske občine, so slavljenci zbrali 55.000 lir in to vsoto namenili Kulturnemu društvu Sovodnje. Šolski sindikat CGIL obvešča, da je bila objavljena ministrska okrožnica glede premestitev in dodeljevanja začasnih mest za učno in neučno osebje na šolah. Roki za predložitev prošenj so sledeči: otroški vrtci do 5. januarja, osnovne šole do 25. januarja, srednje šole do 15. januarja, višje srednje šole do 5. februarja 1986. To velja za učno osebje. Rok za predložitev prošenj za neučno osebje: 15. februar 1936. Na sedežu krožka »Umanità«, Travnik 14, bo jutri, 20. t.m. javni posvet o preureditvi bolnišnic v goriški pokrajini. Govorila bosta zdravnik dr. Salvatore Bancheri in sindikalist Franco Glessi. Začetek ob 13. uri. Občinska uprava v Sovodnjah in kulturna ter športna društva v občini vabijo na udeležbo na znanem pohodu »Po poteh partizanske Jelovice«. Pohod bo 12. januarja 1S86 od Selc do Dražgoš. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prijave pri odbornikih društev do 31. decembra. Udeležba na omenjeni prireditvi sodi v okvir sodelovanja s pobrateno občino Škofja Loka. GLASBENA MATICA GORICA * vabi na koncert KOMORNEGA ORKESTRA RTV IZ LJUBLJANE Dirigent: STOJAN KURET Solist: FRANC AVSENEK Kulturni dom, danes, 19. decembra, ob 20.30 Gojenci šole Glasbene matice bodo imeli produkcijo jutri, v petek, v šolskih prostorih v Ul. della Croce 3. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Sexy nature«. Prepovedan mladini pod 18. letom CORSO 18.00—22.00 »Sotto il vestito niente«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00—22.00 »La gabbia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 »Josephine 4«. Prepovedan mladini pod 18. letam. COMUNALE 20.30 Baletna predstava ansambla opere iz Rige. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Par, nepar«. SVOBODA 19.30 »Rocky III«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341. Odobren proračun za leto 1986 V goriški trgovinski zbornici priprave za nov zakon o prosti coni Medtem, ko v političnih forumih (glej današnje poročilo o razpravi v pokrajinskem svetu) razpravljajo o prosti coni, se v trgovinski zbornici soočajo z realnostjo, to je nadaljevanjem razdeljevanja kontingentov proste cone po 1. januarju 1986. Doslej niso imeli težjega dela, kajti prejšnji zakon je veljal celih 10 let. Sedaj pa, ko stopi s 1. januarjem v veljavo nov postopek, pa čeprav bo sedanji zakon podaljšan še za eno leto, morajo opraviti celo vrsto novih obveznosti. Na trgovinski zbornici se pripravljajo tudi na skorajšnjo razpravo s krajevnimi upravami in parlamentarci, kajti že v prvih mesecih prihodnjega leta bi morali izdelati e-noten- osnutek za zakon o prosti coni, ki bi jo morali poslati v razpravo v parlament. Tam naj bi zakon podaljšali. vsaj za nadaljnjih 10 let. Upoštevali bodo načrt, ki ga je izdelal strokovnjak prof. Frey. Upoštevati bodo morali s tem v zvezi tudj nova zakonska določila. Med temi je paket Altissimo, ki daje dodatna nakazila Goriškemu skladu, ter finančni zakon države, kjer je govor o davčnih dohodkih v zvezi s prosto cono. Na seji upravnega sveta trgovinske zbornice je bil govor o uporabi kontingentov za industrijo in široko potrošnjo, ki jih niso uporabOi v predvidenem roku. Stvar bodo skušali u- rediti tako, da ne bi tovarne imele težav s proizvodnjo. Sklepah so tudi o proračunih trgovinske zbornice. Nimajo deficita. Celotni proračun znaša 13 milijard lir. Pet milijard proračuna zbornice bodo uporabili za redno upravljanje, eno milijardo 600 milijonov lir pa za podporo gospodarskim pobudam in naložbam. Za upravljanje sklada potrebujejo 974 milijonov lir. V proračunu goriškega sklada pa imajo 8 milijard 300 milijonov lir. Skoro eno milijardo lir, točneje 980 milijonov, bodo porabili za sejemske prireditve in vzdrževanje sej-miša Espomego. Kot je znano so letos ustanovili posebno družbo, ki bo sejemišče upravljala. Od prej omenjenega denarja bodo 580 milijonov lir porabili za prirejanje sejmov ter ostalih 400 milijonov pa za vzdrževanje in upravljanje sejmišča v Ulici Della barca. Goriška trgovinska žbomida bo našo deželo in druge trgovinske zbornice v deželi zastopala na mednarodnem sejmu v Baslu v Švici. BOŽIČNA DREVESCA! AGRARIA teran Gorica, Ulica Carducci, 47 Priporoča tudi ostale artikle: semena, sadna drevesca, itd. BOŽIČNA RAZSVETLJAVA! ELEKTRO terpin Gorica, Ulica Mameli, 2 Nudi tudi ves potrebni instalaciiski material, televizorje in električne kuhinjske pripomočke! Slovenska beseda v knjigah Založništva tržaškega tiska Govor urednika knjižnih izdaj Marka Kravosa Kjljigci 40 let v knjigah slovenske založbe v Trstu 0 knjigah Bili so meseci evforije in ognja, ko so tukajšnji slovenski ljudje po maju 1945 želeli čimprej razsvetliti noč, na katero jih je za četrt stoletja obsodil fašizem. Pohodil jim je besedo in pravico do obstoja in le malokalera iskra kulture se je lahko ohranila pod najhujšim terorjem. Ena takih je bila Bevkova založba Goriška matica, ki je skoraj čudežno tiskala našo besedo vse do leta 1938, prav tako neverjetno se zdi, da je v času narodnoosvobodilnega boja izšlo na Primorskem nekaj sto publikacij. A to so bili krhki ostanki tradicije, ki je bila na začetku stoletja v Gorici in Trstu zelo bogata. Ob koncu vojne pa se je založništvo znašlo v hudo opustošenom kulturnem prostoru: v njem zaradi pomanjkanja slovenskih šol nekaj generacij ni poznalo knjižnega jezika; iz njega se je prisilno izselilo ali bilo fizično uničenih nekaj desetin književnikov; skoraj nič ni ostalo več od nekdanjih tiskarn in knjigarn v obeh mestih. Kljub temu in morda zaradi vsega tega še bolj zagnano pa so naši kulturni možje, Bevk, Budal, Jelinčič, Eeigel že takoj po osvoboditvi začeli snovati založbo, da bi domača kultura in prebujena zavest zaživeli v najbolj primerni obliki — v knjigi. Pravzaprav sta nastali dve založbi: istočasno, ob istih pičlih sredstvih, in celo nekateri ustanovni člani obeh založb so bili isti. Gregorčičeva založba je bila usmerjena v klasično knjižno izdajateljstvo. Založništvo Primorskega dnevnika, ki se je kmalu preimenovalo v Založništvo tržaškega tiska, pa se je posvetilo predvsem izdajanju časopisa, periodike in ljudskega čtiva. V' začetku petdesetih let pa se nastop obeh založb popolnoma poenoti, dokler ne postaneta eno — današnje ZTT. In katera je bila prva knjiga? Bila je to drama Mire Puc - Mihelič s kar ganljivo simboličnim naslovom Svet brez sovraštva, natisnjena in pred-prodana pa je bila v 22.000 izvodih. Od leta 1970 se s prvim zaposlenim na tem področju pri ZTT stvari le profesionalizirajo in postopoma normalizirajo. Ustvarjalna zagnanost in inventivnost piscev sta tako dobili primeren okvir in strokovno oporo. Ta možnost objave v domačem ambienta je, si upamo trditi, spodbudila nove generacije literatov in znanstvenikov, slednji so svoje raziskave prav n 70. letih začeli razvijati v novona- stalih znanstvenih inštitucijah (SLO RI, NŠK, Nediža), preko tiskanih izdaj pa so svoje delo lahko preverjali in uveljavljali. Prav tako važno pa se nam zdi, da založba odrazi specifiko krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, posebnosti duha in zgodovinskih izkušenj, ki lahko obogatijo sodobno fiziognomijo naroda. Na marsikaterem področju pa moramo še zapolnjevati vrzeli in o-vrednotiti, objaviti ustvarjalne dosežke Primorske iz desetletij, ko se ta pokrajina s svojim značajem ni mogla izražati v knjigi, predvsem na likovnem, etnografskem in na področju zgodovinskih ved. Tretja naša programska skrb so izdaje, s katerimi se želimo odpirati i-lalijanskemu občinstvu, bodisi da mu v njegovem jeziku nudimo možnost spoznavanja naše ustvarjalnosti in kulture, bodisi da mu omogočimo, da spozna stvarnost in probleme Slovencev v Italiji. In tako se ta vodila založbe uresničujejo v resničnosti, v posameznih izdajah? »Pesniški listi« so sredi sedemdesetih let objavili 35 avtorjev: zajeli so najpomembnejša imena sodobnega slovenskega pesništva, posebno pozornost pa so izkazovali mladim, še neuveljavljenim avtorjem in ustvarjalcem iz Koroške in Primorske. Zbirka Leposlovje ima doslej 27 knjig in objavlja predvsem književnost, ki nastaja v t.i. zamejstvu, saj je bilo to področje preveč časa brez lastnih možnosti knjižnega objavljanja, bilo pa je tudi slabo ovrednoteno in z neprimernimi pristopi obravnavano. Specifiko obmorskega ambienta smo želeli izpostaviti tudi preko del starejših primorskih avtorjev, ki včasih čakajo še v zapuščinah na prvo objavo, s ponovnimi izdajami njih del pa smo včasih želeli spodbuditi novo, sodobnejše branje njihovih estetskih sporočil. Seznam teh »obujenih« avtorjev obsega Staniča, Trinka, Gregorčiča, Budala, Bartola, Bevka, Samca, Grudna, Kosovela, Kosmača, Feigla, Preglja, seveda ne samo v zbirki Leposlovje, saj se je ta izoblikovala leta 1974. Njim ob stran pa lahko z upravičeno samozavestjo postavimo dela preko 20 sodobnih slovenskih književnikov iz Italije, kolikor jih je pri naši založbi izšlo. Posebna leposlovna zvrst, s katero je imela založba zadnji čas srečno roko in veliko zadoščenja, je esejistika v zbirkah Eseji, Kritike in Slovenica. Slednji knjižni niz odraža našo občutljivost za nacionalne teme, ostala dva pa izpričujeta potrebo sodobnega ustvarjalca — pa tudi bralca — da poglobi svoj odnos do temeljnjih vprašanj današnjega sveta. To potrjujejo kulturne osebnosti, ki so skozi te izdaje doslej že spregovorile: Vidmar, Štih, Ribičič, Grmič, Jančar, Javoršek, Menaše, Prepeluh, Vatovec, Merku in Pirjevec — pa tudi uspeh pri občinstvu, saj je bilo veliko teh del kmalu razprodanih, nekaj smo jih tudi ponatisnili. Odnos do kulturne dediščine bogatijo knjige, kakršne so Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji, Plemiška pisma ali folkloristična knjiga Deklica, podaj roko; pa monografske likovne izdaje Sirka, Spacala, Hlavatyja, Černigoja. Našo vez s časom upora proti fašizmu in boja za zahodno mejo pa spletajo knjige Škrapa, Draga Pahorja, Beblerja, Babiča, Beltrama, Sardoča. Za tovrstna pričevanja imamo z založbo Lipa posebno zbirko Primorski portreti. Devetnajst je tudi že znanstvenih publikacij Slovenskega raziskovalnega inštituta v Italiji, ki obravnavajo vidike manjšine na problematiko svojega obstoja in razvoja. Razumljivo je, da so te in podobne izdaje objavljene tudi v drugih jezikih, predvsem v italijanščini. Znanstveni značaj imajo tudi družboslovne publikacije v Zvezkih Nediže iz Špetra v Benečiji, izdaje Narodne in študijske knjižnice v Trstu ter objave posameznih znanstvenih delavcev. Skrb za bralno kulturo in za primerno ljudsko čtivo je bila najbolj neprekinjena značilnost ZTT skozi vse povojno obdobje, vsaj skozi knjižni paket, ki je prihajal v naše družine z Jadranskim koledarjem. Okrog 200 naslovov, kolikor jih je po vojni prišlo na domove slovenskih ljudi v Italiji, predstavlja že lepo knjižnico. In kako zadoščamo potrebam otrok in šolske mladine? Nekaj le je za nami: posamezne izdaje domačih avtorjev, sličice v Naši mali domovini, revija Galeb in njen šolski dnevnik, knjige s ploščo v zbirki Tobogan, narečne in knjižne izdaje slikanic iz Benečije. Predvsem pa pravljice na velikih ploščah in na kasetah! Slednjih je že preko petdeset in predstavljajo veliko bogastvo, veliko prilož- Predsednik Odbora za kulturo SKGZ Klavdij Palčič 40 let Založništva tržaškega tiska Zapadnemu robu slovenstva je bilo ohranjevanje lastne istovetnosti vseskozi primarna skrb, kajti vanj se je vseskozi zaganjalo ničkoliko sovražnikov, ki so na posreden, postopen in prikrit način, pa tudi glasno najavljeno in brutalno skušali izničiti njegov značaj, mu spodkopati tla la spodrezati korenine. Naša beseda se je v teh krajih obdržala z bolečo in krčevito volja ohranjevanja človekovega dostojanstva; v najtežjih trenutkih se je zatekala v najbolj skri-ic kotičke slovenskih domov in se zaničevanju ter sramotenju navkljub o-hranjala v najgloblji intimnosti slovenskih ljudi kot svetinja. Kdor je Popustil pritisku in se odpovedal svoji besedi, se je odpovedal svojemu dostojanstvu, ali bolje povedano: dostojanstvo mu je bilo odvzeto, kajti vsaka asimilacija je v svojem bistvu nasilna in nenaravna! Kdor še danes, v teh naših krajih, ^ugovarja takšno prestopanje kot nekakšno svobodno civilizacijsko izbiro, ni Po vsej priliki potreboval za svoje nekulturno in za današnji čas ne vzdržno stališče poglobljeno psihoanalitično raztolmačenje! Ohranjevanje svojega jezika kot najosnovnejši izraz človekove svobode torej!... in z besedo ohranjevanje tudi vse miselne zakladnice naroda, ^ je s svojo izkušnjo izoblikoval svoj Edinstveni, neponovljivi duhovni svet, omogoča najnaravnejše nadaljevanje duhovne in vsakršne druge človekove rasti tudi v sedanjem, v toli-klh pogledih poenotenem svetu. Prav faradi takšnega sveta, kakršen se ntoveštvu vsiljuje dandanes, ko bi namesto živopisane raznovrstnosti zavladala monotona enakost, je zavest n neprecenljivi vrednosti vsake, še ~*ko majhne, posamezne komponente ntoveškega občestva čedalje bolj ži- a. V Evropi si ta misel pridobiva vedno več zagovornikov, ki jo želijo uveljaviti na najrazličnejših področjih. Nasproti homologiranemu modernemu svetu, ki se nam ponuja kot lagodnejši, učinkovitejši in produktivnejši, se postavlja torej navidez romantična misel o tolikih intimnih, med sabo različnih, večjih in manjših svetov. Kot vsaka simplifikadja tudi ta ne odgovarja resnici, kajti veliki, poenostavljeni, poenoteni svet skriva v sebi prastaro težnjo nadvladovanja velikih nad mladimi; sožitje vseh ljudi, vseh narodov, velikih in malih pa predstavlja sicer naporno, zahtevno, a edino perspektivno pot ob medsebojnem spoštovanju in nenehnem trudu za medsebojno spoznavanje. Slovenci seveda gojimo, kot mali narod, to poslednjo misel; naša narodnostna skupnost v Italiji, ki je v vsakodnevnem stiku z velikim narodom, še posebno zavzeto! Ni torej prav nič čudno, da smo si tudi v najtežjih časih vlivali poguma tudi s tiskano besedo, da nam je bila takšna tiskana beseda še trdnejše jamstvo, da se bo obdržala, da nam je ne bodo mogli tako zlahka zbrisati. Komaj se je po vojni prikazala možnost, smo si postavili založniško hišo, da bi nam še krepkeje utrjevala našo besedo, postavili smo nad njo streho, ali kot prikazuje naš plakat... dežnik, da jo (besedo Trubarjevo in našo) z njim obvarujemo tudi na tem skrajnem robu slovenstva pred vsemi marebitnimi neurji. V dobi vsakovrstnih in tehnično presenetljivih komunikacijskih medijev podoživimo včasih zamejski Slovenci še vedno isto Trubarjevo emocijo ob novi knjigi, ki uveljavlja v tisku še neizrečeno slovensko misel, še posebno, če prihaja iz krajev, kjer je bila doslej najbolj zapostavljena, kot npr. v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini; pa tudi če se pojavi v novi jezikovni preobleki, namenjena večinskemu narodu. Vsaka nova knjiga, ki izide v našem manjšinskem prostoru, nas pre-prečljivo povezuje s svetom: z matičnim narodom, ali s sosednjim italijanskim narodom ali celo še dlje in je torej najbolj otipljiv dokument naše vitalnosti. V štiridesetih letih se je nabralo 500 naslovov, ki so za to vitalnost menda res najboljši dokaz. Za naša prizadevanja, ki merijo izključno v razširjanje kulture in sporazumevanja med ljudmi, pričakujemo razumevanje in naklonjenost vseh dobromislečih ljudi, še posebno tistih, ki imajo možnost in moč, da naši založniški dejavnosti konkretno pomagajo. nost, da se slovenski otrok, ki je velikokrat in velikokje izpostavljen tujemu okolju, navzame žlahtne govorne kulture na prijeten, neposreden, moderen način. Načrti ZTT pa se kot že rečeno usmerjajo tudi v prebijanje jezikovnih pregraj, k uveljavljanju slovenskega kulturnega bogastva v italijanskem prostoru. V tem vidimo sploh svojo posebno vlogo. Pri tem, pa tudi pri marsikateri drugi izdaji sodelujemo s celovško Dravo, ki podobne napore usmerja v nemški prostor. Če smo doslej uspeli uresničiti v italijanščini Prešerna, Kosovela, (celo v treh izdajah), Cankarja, Levstika in Kosmača, upamo, da bo ta izbor postal kmalu bogatejši in bolj sodoben. Štirideset let obstoja založbe in preko petsto bibliografskih enot, ki jih zajema bibliografija tega obdobja, potrjujejo potrebo in nujnost take kulturne ustanove v Trstu in želimo si, da bi to začutila tudi italijanska javnost in javne ustanove, ki bi morale naši dejavnosti ustrezno slediti in naša prizadevanja primerno podpreti. Ob pozornosti in razumevanju vseh: ustvarjalcev, bralcev in tudi upravno političnih struktur bo delo ZTT za knjigo še bolj samozavestno in u-spešno kot doslej. Ob obletnici našega založništva je izšla zajetna bibliografija, ki jo je pripravila Narodna in študijska knjižnica. Gradivo sta zbrali in uredili Ksenija Majovski in Magda Pavlič Maver Direktor ZTT Silvij Tavčar Nagovor ob 40-letnici Danes, tudi ob izidu naše bibliografije, je primerna priložnost, da se založba prikaže ne samo kot trdoživi založnik Primorskega dnevnika, ampak tudi kot založba, ki je vztrajno napredovala tudi na področju knjižnih izdaj, ki je vseh 40 let povojnega obdobja skrbela za bralno kulturo in za primerno ljudsko čtivo med Slovenci v zamejstvu in kat založba, kateri je vendar uspelo v zadnjih 15 letih zastaviti in razviti samosvoj založniški program. Živimo in delujemo v posebnih pogojih in razmerah in zato je naša prvenstvena vloga ustvarjalno posegati v okolje in v odnose, v katerih živimo. Založništvo tržaškega tiska namreč ni samo ena izmed založb z bolj ali manj uspešnim programom, ampak je predvsem kulturno politična ustanova s posebnih poslanstvom. Vse elemente imamo že, da smo lahko živ primer danes aktualne problematike enotnega slovenskega in evropskega kulturnega prostora. Opredelili smo se namreč, že pred podrugim desetletjem, za operativno oznako kulture; različnost v enotnosti in enotnost v različnosti. Svoje izdaje tiskamo v Italiji, na Hrvaškem, v Sloveniji. Izdajamo knjige v slovenskem, italijanskem, hrvaškem, nemškem, angleškem jeziku in nastopamo tudi v šozaiožbi s slovensko manjšinsko založbo v Avstriji, z osrednjimi založbami Slovenije, z založbami Hrvaške in z založniškimi hišami države, kjer živimo. Želeli bi namreč dokazati, da lahko tudi majhna, obrobna založba, s prednostjo in z neutrudnimi uredniki in ustvarjalci lahko prispeva svoj delež v skupno kulturno zakladnico. Osnovna naravnanost našega založniškega sveta je pač ustvarjati knjigo za ta prostor in iz tega prostora omogočiti, da se naš človek s proizvodi svojega duha ustrezno predstavi in uveljavi bodisi v o-srednjem slovenskem prostoru bodisi v italijanskem svetu. Upamo zato, da smo na pravi poti tudi zaradi tega, ker nastopamo kot vezni element med ustvarjalci in bralci, med kulturo in proizvodnjo, med duhovno dobrino in trgovsko dejavnostjo. Prepričani smo tudi, dia moramo tudi vnaprej graditi tako založniško dejavnost, ki naj sloni na načelu, da je le ob poglobljenem spoznavanju zgodovine in kulture soseda in sodržavljana in spoznavanju samih sebe preko drugih ini drugih preko analize nas samih, možno ustvarjati sožitje med različnimi narodnostmi. Zavedamo se, da bomo aktivni le, dokler bomo dovolj samozavestni in dokler bomo sposobni matico in državo v kateri živimo, oplajati in bogatiti z našo drugačnostjo. Zato mora biti vsebina dela naše založniške hiše takšna, da jo bodo tudi mlajši sprejemali kot svojo, in takšna, da bo tudi s poslovnostjo in modernizacijo sredstev omogočala našo založniško rast ter kulturno in splošno rast naše celotne skupnosti. Za dosedanje dosežke gre zahvala vsem, ki dan za dnem vztrajno in ' požrtvovalno delajo v okviru naše založbe za naš skupni boljši jutri. Zahvala gre politikom, kulturnim ustvarjalcem in vsem sodelavcem založniške hiše, posebno pa članom uredništva knjižnih izdaj. Med zadnjimi in najnovejšimi knjigami, ki jih je ZTT poslalo na knjižni trg, je tudi redna zbirka Jadranskega koledarja Nogomet: »under 21« za EP »Azzurri« v četrtfinalu andrej žagar o jadranovih tekmah Ponavlja se enak razplet zadnje minute srečanja V Kranjski gori in po vsej Jugoslaviji Mrzlično pričakovanje za nastop svetovne smučarske elite KRANJSKA GORA — Ne samo v Kranjski gori, marveč po vsej Jugoslaviji je izredno zanimanje za jutrišnji in sobotni nastop »belega cirkusa«. V Kranjski gori bosta namreč na sporedu moški veleslalom in slalom za svetovni pokal. Glede na dobre nastope jugoslovanske vrste na dosedanjih svetovnih preizkušnjah je seveda pričakovati rekorden obisk gledalcev in organizator si močno prizadeva, da bi bili s prireditvijo v Kranjski gori zadovoljni tako tekmovalci kot gledalci. Domači športni delavci garajo praktično dan in noč, da bi bila proga primerna za tak spektakel. Jugoslovanska reprezentanca pa za ta nastop že temeljito trenira v Kranjski gori. Smučarski teki: Italija uspešna v moški konkurenci TRIDENT — Prvi dan smučarskih tekov za evropski pokal za »Trofejo Val di Sole« so bili v moški konkurenci Italijani dokaj uspešni (1. Albert Walder, 2. Giorgio Vanzetta), pri ženskah pa so prednjačile Zahodne Nemke (1. Simone Opitz, 2. Susanne Kuhfittig). Tenis: »Grange Bowl« MIAMI — Prvo kolo mladinskega teniškega turnirja »Grange Bowl« v Miamiju je bilo uspešno za Italijane in Jugoslovane. IZIDI. »UNDER 18«: Pistoiesi (It.) - Petrušenko (SZ) 6:3, 6:0; Orešar (Jug.) - Zamorano (Boliv.) 6:0, 6:0; Colombini (It.) - Skoff (Av.) 6:3, 6:1. »UNDER 16«: Lapi (It.) - Sipos (Kan.) 6:0, 6:4; De Andria (It.) -Fuller (ZDA) 7:5, 6:2; Wheaton (Z DA) - Rossi (It.) 6:3, 3:6, 7:5. Etiopija grozi z bojkotom Ol ADIS ABEBA — Predsednik etiopskega olimpijskega odbora Tsegaw Ayele je včeraj izjavil, da bi lahko Etiopija bojkotirala olimpijske igre Italija — Belgija 3:0 (2:0) STRELCI: v 35’ Vialli, v 37’ Fran-cini, v 88’ Baldieri. ITALIJA; Zenga, Pioli (od 71’ Ca-robbi), Baroni, De Napoli, Francini, Progna, Vialli, Matteoh, Baldieri, Giannini, Mancini (od 46’ Comi). SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Italijanska reprezentanca pod 21. letom se je po pričakovanju uvrstila v četrtfinale evropskega prvenstva. Proti Belgijcem je namreč mladim »azzurrom« že zadostoval tesen poraz. Italijani pa so celo visoko zmagali, čeprav so v začetnih minutah imeli nekaj težav z Belgijci. Ob dobri igri De NapoJija in Matteobja na sredini igrišča ter Viallija v napadu so domačini nato prevzeli pobudo v svoje roke in zanesljivo zmagali. KONČNA LESTVICA SKUPINE 8 Italija 4 3 10 15:2 7 Belgija 4 112 7:8 3 Luksemburg 4 1 0 3 5:17 2 Žrebanje četrtfinala bo 9. 1. 1986 v Ziirichu. Uvrščene reprezentance: Francija, Švedska, Poljska, Anglija, Madžarska, Danska, Španija in Italija. v Seulu leta 1988, če ne bi prišlo do deljene organizacije med obema Korejama. Kolesarstvo: Braun 28. t.m. CIUDAD MEXICO — Zahodnonem-ški kolesar Gregor Braun je določil datum, ko bo poskusil izboljšati svetovni rekord v enourni vožnji Italijana Francesca Moserja. Braun bo svoj podvig poskusil v soboto, 28. decembra. »Afera Viola« RIM — Z zasliševanjem senatorja Viole se je končal prvi del »afere Viola«. Sodnik Giacomo Paolom si bo sedaj vzel nekaj dni dopusta in preiskava se bo nadaljevala po novoletnih praznikih. Poraz J. Koreje v prijateljski tekmi DAKAR — Nogometna reprezentanca Južne Koreje, ki bo v prvem delu SP v Mehiki igrala proti Italiji, je včeraj v prijateljski tekmi izgubila proti Senegalu z 1:2 (0:0). Za Azijce je dal gol Ansik (65), za Afričane pa sta bila uspešna Koto (63) in Keita (88). Gre pa omeniti, da je Južna Koreja v glavnem igrala z nogometaši olimpijske reprezentance. Španija — Bolgarija 2:0 VALENCIA — V sinočnji prijatelja ski nogometni tekmi je Španija premagala Bolgarijo z 2:0 (1:0). Za Španijo sta bila uspešna Michel (14) in Caldere (67). Berlusconi bo najel nogometni klub Milana? MILAN — Finančna družba Finin-vest znanega finančnega operaterja Silvia Berlusconija je na tem, da najame tudi nogometni klub Milana, potem ko je predsednik Farina dal ostavko. Salvadè (Triestina) izključen za eno kolo MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je tokrat imela težko roko. V B ligi je med drugim za eno kolo izključen tudi nogometaš Triestine Salvadè. V A ligi je kar za tri kola izključen Benedetti (Avellino), za eno kolo pa: Souness (Sampdoria), Amodio (A-vellino), ' Celestini (Napoli), Stefano Di Chiara in Paseulli (oba Lecce). V B ligi je dobil prepoved igranja za tri kola De Simone (Catania), za eno kolo pa so poleg Salvadeja izključeni še Limido (Bologna), Minoia (Arezzo), Occhipinti (Cagliari), Bagnato (Catanzaro) in Manfrin (Sam-benedettese). Do 8. 1. 1986 je izključen trener Cagliariju Ulivieri. V 11. kolu smo osvojili prvi točki na gostovanju in to' je v B ligi nedvomno lep uspeh. Treba je povedati, da Monza ni igrala v popolni zasedbi, vendar to našega uspeha ne zmanjšu-že tri kola igramo nepopolni. Zaradi težav z avtobusom na pot nismo odšli v soboto, kot je bilo planirano, temveč v nedeljo zjutraj, torej na sam dan tekme. Zato je obstajala nevarnost, da bi dolgotrajno sedenje v avtobusu pustilo sledove utrujenosti na igralcih. Fantje so se tudi dejansko pred ogrevanjem pritoževali, da čutijo posledice potovanja. Zato smo z ogrevanjem začeli že več kot uro pred tekmo, ga potem prekinili za sestanek in predstavitev sodnikoma ter nato opravili še standardno ogrevanje. Začeli smo s peterko Žerjal, Gulič, Ban, Čuk in Zarotti ter z obrambo »mož-moža«, ki pa ni delovala najbolje. Ko smo prešli na cono 2-3, smo si kmalu priigrali prednost šestih točk, v 15’ p.p. pa smo že vodili s 30:19. Ob tem je treba povedati, da so bili domačini izredno neprecizni, toda v skoku so nam pobrali vse preveč žog. Minuto pred koncem prvega polčasa smo imeli prednost desetih točk, nato pa smo zgrešili prosti met 1 za 1 in ob napaki v podaji dobili še dva nepotrebna koša. Tako smo na odmor odšli s prednostjo šestih točk. V tretji minuti nadaljevanja so domači ob agresivni coni na polovici igrišča izenačili ter tudi povedli. Tako so v 7’ vodili celo s 54:46 in v 11’ s 57:50. Tudi mi smo prešli na cono 1-3-1 in počasi začeli manjšati razliko. V 15’ smo prvič izenačili, nate pa je izenačena igra potekala vse do zadnje minute. Po prednosti domačinov z 71:70 je Mauro Čuk dosegel še dva koša iz igre in v končnico smo odšli z rezultatom 74:71 za nas. Domačini pa so imeli žogo. Skušali so rešiti tekmo z metom za tri točke, toda bili so netočni in z zadrževanjem žoge do konca tekme smo uspeli doseči prvo zmago na tujem. Interesantno je dejstvo, da se nam že tri kola zapored ponavlja skorajda povsem enak razplet zadnje minute tekme. Braniti moramo minimalno prednost, ki si jo priborimo po predhodnem vodstvu nasprotnika. Razen v tekmi s Facibo smo bili zdaj v tem uspešni, toda ker lahko pričakujemo še več takih zaključkov, bomo temu zadrževanju žoge in podaji s strani v bodoče posvetili več pozornosti tudi na treningu. Ob standardni solidni igri Marka Bana, veljajo pozitivne pohvale tokrat tudi Mauru Čuku predvsem za igro v končnici in pa Robertu Dane-vu. Prav zadnji bi lahko večkrat bil med pohvaljenimi, če bi izkoristil še vse rezerve na treningu. Zdaj nas čaka zahtevno srečanje s starimi znanci iz Pistole. Maltinti je od takratnih naših bojev v :>play-o}fu«. precej spremenil ekipo, saj sta ostala samo še bek Della Rosa ter centra Daviddi in Giunti. Tudi trener Selemi še vedno vodi ekipo, tako da je logičen sklep, da vendarle i-grajo podobno košarko kot pred dvema letoma. Trenutno je Maltiti na zlati sredini lestvice s 14 točkami ter od tega kar šest z gostovanj. Nedvomno so si v lanski B ligi pridobili precej izkušenj ter so v tem v prednosti pred nami. Vendarle menim, da bi jih ob ponovitvi igre proti Pordenonu ter ob pomoči navijačev doma lahko premagali. V povprečju dosegajo 79 točk na tekmo in prav tu leži ključ našega uspeha. Menim, da bi bilo za zmago potrebno, da v obrambi ne dobimo več kot 70 točk. Tudi v tem tednu smo svojo pripravljenost preizkusili v trening tekmi in to celo z nasprotnikom iz daljne Švedske. kratke vesti - kratke vesti Nogomet: disciplinski ukrepi je, saj tudi mi Košarka: tekma »Ali Starš« Bryant in Wright odločilna za zmago Selekcija A-2 — Selekcija A-1 120:112 (47:62) SELEKCIJA A-2; Bryant 30, Brown 9, Dalipagić 2, Deveraux 9, J. Douglas 14, Jackson 2, Kea 10, Landsber-ger 13, McNamara 10, Wright 13, Zeno 4, Lawrence 4. SELEKCIJA A-1: Flowers 12, Frederick 21, Gay 4, Hughes 6, Lopez 2, Meriwather 6, Micheaux 8, Morse 13, Oscar 28, Thompson 6, Rautins 6, Schoene. SODNIKA: Filippone in Grossi iz Rima. RIM — Pred ne preveč velikim številom gledalcev (4.000) je sinoči v tradicionalnem srečanju tujih košarkarjev, kj nastopajo v italijanskem prvenstvu, selekcija A-2 nepričakovano, toda zasluženo premagala izbrano moštvo A-1, ki jo je ob tej priložnosti vodil trener Bancorome De Sisti. Najzaslužnejša za zmago A-2 selekcije sta bila Bryant, ki je polnil koš favoriziranih tekmecev kot za stavo, in košarkar Fantonija Wright, ki je odlično vodil igro svojih. »Benečan« Dalipagić in »Goričan« Jackson se tokrat nista posebno iz kazala. Kasparov - Karpov v Londonu? LONDON — Za organizacijo povratnega srečanja za svetovni šahovski naslov je London ponudil nagradni fond v znesku milijon 800 tisoč švicarskih frankov in menijo, da ima najboljše možnosti, da bo njegov predlog sprejet. Za organizacijo se poteguje tudi Leningrad, ki je ponudil milijon švicarskih frankov. Računajo, da se bp dvoboj pričel prihodnjega 10. februarja. Borova gimnastična sekcija Prenesli občni zbor Včeraj bi moral biti v BŠC v Trstu redni občni zbor Borove gimnastične sekcije. Zaradi nepričakovane zasedenosti in obvez mnogih članov tega odseka so občni zbor sporazumno prenesli na kasnejši čas. Odbojka: sinoči v Moglianu v italijanskem pokalu MEBLO V ŠESTNAJSTINI FINALA Mogliano — Meblo 1:3 (4:15, 7:15, 15:9, 11:15) TRAJANJE SETOV: 15’, 15’, 15’ in 22’. MEBLO: Kralj, M. Grgič, N. Grgič, Foraus, Garbini, Markovič, Maver, Ušaj, Ukmar, Pertot, Žerjal in Klemše. V tekmi, ki je odločala o uvrstitvi v šestnajstino finala, je Meblo prepričljivo zmagal na igrišču Mogliana. V prvem setu je bila začetna postava sestavljena iz izključno starejših igralk. Slednje so zaigrale odločno in samozavestno in z razliko od sobote to že od samega začetka. Igralke Mogliana so v tem setu imele velike probleme pri gradnji igre, saj jim Meblo tega s svojo prodorno in za gledalce navdušujočo igro sploh ni dopustil. S prepričljivo zmago v prvem setu se je Meblo že uvrstil v naslednji del tega pokala, tako da je trener Drasič v naslednjih treh setih postavil na igrišče izključno mlade i- gralke, ki sestavljajo mladinsko združeno ekipo Friulexport. Le te so zelo dobro opravile svojo nalogo, saj so igrale z istim elanom kot starejše in so tudi v drugem setu po lepi ter borbeni igri odpravile šesterko Mogliano, katera je bila kot Me-blova sestavljena izključno iz mladih igralk. Tretji set so mlade igralke Mebla izgubile le zaradi prevelikega števila zgrešenih servisov. V zadnjem setu so zopet manj grešile in tako osvojile tudi tega. Trener Drasič je po tekmi dejal: »Danes so igralke dokazale, da so sposobne predvajati lepo in atraktivno odbojko. Upajmo, da bodo tudi v soboto proti Ferrari tako igrale ter popravile slab vtis, ki so ga prejšnjo soboto pustile na tekmi s Frattejem. (Marko Kalc) »Under 18« - ženske Breg — OMA 3:0 (15:2, 19:17, 15:11) BREG: Elena in Elizabeta Žerjal, Komar, Sancin, Šturman, Maranzina, Košarka: v prvenstvu naraščajnikov Možina, Tavčar, Mauri. TRAJANJE SETOV: 14’, 29’ in 17’. Po dobri in zbrani igri v prvem setu so Bregove odbojkarice v nadaljevanju popustile, čeprav je bil odpor nasprotnic dokaj skromen. Že nekaj tekem se dogaja, da naše predstavnice po dobrem začetku nato igrajo nezbrano. Sicer zmaga Brežank v tej tekmi ni bila nikoli v dvomu. (E. Žerjal) Odličen uspeh kotalkaric Vipave Predstavnici kotalkarskega društva Vipava s Peči sta dosegli nadvse pomembna rezultata na tekmovanja za deželni pokal, ki je bilo prejšnjo nedeljo v Pordenonu. Katja Tommasi je namreč zmagala v kategoriji juniork, Tanja Petani pa je zasedla 2. mesto med seniorkami. Kotalkarji pečanskega društva pa se te dni pripravljajo na revijo, ki bo v nedeljo, 22. t.m., ob 19.30 v so-vodenjski telovadnici. Kotalkarji se bodo predstavili s 7 skupinskimi točkami ter z nastopom nekaterih posameznikov. for hdu Drevored XX. septembra 12 Telefon 040/763-318 vam nudi posebno božično darilo: Borovcem slovenski derbi Bor Adriaimpex — Sokol 104:62 (52:32) BOR ADRIAIMPEX: Starič 2, Simonič 4, Gašperini 0, Krasna 4 (2:4), Škerk 25 (1:3), Race, Cupin 14, Acerbi 2, Bajc 29 (1:4), Smotlak 24 (0:2). SOKOL: Gerii, Gruden, Šuligoj 18 (2:7), Tinta, Stanissa 10 (4:6), Paulina 10 (2:5), Pizziga 2, Bogateč 2, Lesizza 17 (1:2), Sosič 3 (1:2). Slovenski derbi v prvenstvu naraščajnikov se je končal z visoko zmago borovcev, ki so po 10 minutah i-gre že vodili s 15 točkami razlike (36:21). Nabrežinci nato niso reagirali, tako da so borovci še povečali svojo prednost. V drugem polčasu so domačini z agresivno obrambo, pri kateri so se predvsem izkazali Krasna, Škerk in Cupin, onemogočili napade Nabrežin- cev in tako slavili brez težav. Pri Boru bi omenili dobro igro v napadu Škefrka, Smotlaka in Bajca, pri Sokolu pa se je zaradi dobrega skoka tako v napadu kot v obrambi odlikoval Šuligoj. (U.A.) Srečanje Bor — Slovan Izidi včerajšnjega tradicionalnega srečanja Bor - Slovan. MINIBASKET: Bor - Slovan 36:51. DEČKI: Bor - Slovan 85:66. NARAŠČAJNIKI: Bor - Slovan 66:77. KADETI: Jadran Farco - Slovan 93:97. Več o tem srečanju v eni od prihodnjih številk. 3. AL: disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za dve koli izključila Gajina nogometaša M. Grgiča in Alfieri ja. Obv. občini 5.12.85 20% POPUSTA na vseh artiklih Lucas ko je praktičnost v modi v Trstu pri \\ vergoni pelletterie 2 Trtj sv. Jukitba d Statistični pregled po prvem delu 3. amaterske lige V 66 tekmah je padlo 179 zadetkov Namizni tenis: po prvem delu v C ligah Ženske pri vrhu, moški 4. V nedeljo 15 trn. se je z zaostalimi tekmami končal prvi del nogometnega prvenstva 3. AL skupina »M«, kjer igra kar pet naših enajsteric. Kot običajno smo se odločili, da naredimo statistični pregled o dosedanjem poteku prvenstva s posebnim poudarkom na naše ekipe z upanjem, da s tem ustrezamo vsem ljubiteljem nogometa. Prvenstvo 3. AL skupina »M« se je začelo 29. septembra in ga nd mogoče primerjati z lanskim, v kolikor so lani naše ekipe igrale v dveh različnih skupinah. V skupini »L« je i-gralo 13, v »M« skupini pa 14 ekip, medtem ko letos igra le 12 ekip. Naslov zimskega prvaka si je zagotovil Kras, ki je v 11 tekmah zbral 16 točk. Vreme je tudi letos bilo še kar naklonjeno nogometašem, saj so odložili le tri tekme (Gaja - S. Marco, Primorje - Campanelle in Chiarbola -S. Nazario). Skupno so doslej odigrali 66 tekem, v katerih je padlo 179 golov (povprečno 2,71 gola na tekmo). Največ (20) golov je padlo v 3. kolu, najmanj (11) pa v 5. kolu. Od 66 tekem se jih je 19 končalo pri neodločenem izidu. Največ remijev (4) beležimo v zadnjem, 11. kolu, medtem ko edino v 9. kolu nismo zabeležili nobenega remija. Ekipi Krasa pripadata še dva rekorda poleg naslova zimskega prvaka. Dobila je le tri gole in zato ima najsolidnejšo obrambo, obenem pa je utrpela najmanj (1) porazov, skupaj s Primorjem in Primorcem je izbojevala tudi največ (6) zmag. Najboljši napad s 24 goli ima S. Nazario, najmanj golov (8) so dosegli Breg, Cus in Union. Vsi negativni rekordi pa pripadajo ekipi Cus, ki je prejela največ (36) golov, doživela največ (9) porazov in sploh ni še prišla do zmage. Največ remijev je dosegla e-kipa Campanelle, najmanj (1) pa Chiarbola. Sedaj pa podrobno poglejmo kako so igrale naše enajsterice. Danes sta na vrsti Breg in Gaja. BREG Brežani zasedajo z 10 točkami 9. mesto na lestvici. Lani so vedno v skupini »M« v 13 tekmah zbrali 13 točk in bili na sedmem mestu. V petih nastopih v Dolini so premagali Cus in Union, ter remizirali proti Au-risini, Campanellam in Primorju. Zbrali so torej 7 točk, dali 4 in prejeli le en gol. V šestih tekmah v gosteh pa so premagali le S. Nazario in remizirali s Krasom, ter podlegli Chiarboli, Gaji, S. Marcu in Primorcu. Osvojili so torej 3 točke, dali 4, prejeli pa kar 11 golov. Skupni obra- Miloš Tul (Breg) čun Brega v prvem delu prvenstva je torej 10 osvojenih točk (3 zmage, 4 remiji, 4 porazi), 8 danih in 12 prejetih golov. Brežani so letos že dvakrat ostali v devetih na igrišču zaradi izključitev. Proti Chiarboli sta morala predčasno v slačilnico Strnad in Miloš Tul, proti S. Marcu pa Mondo in Klun. »Plavi« so imeli v korist en avtogol (Chiarbola) proti pa eno 11-me-trovko (S. Marco). Trener Zanon je doslej poslal na igrišče 20 nogometašev, od katerih so kar štirje bili vedno prisotni (v oklepaju doseženi goli). 11 odigranih tekem Hrvatin, Pavletič, Lovriha, Sancin (1); 10 tekem Germani, Mondo (1), Strnad; 9 tekem Perossa; 8 tekem M. Tul, Jež; 7 tekem Albertini (3), Klun (2); 5 tekem Crevatin, S. Olenik, W. Ole-nik; 4 tekme Buffa; 3 tekme Zonta; 1 tekmo Grisonic, Paoli, Martini. GAJA Gajevci so zbrali 10 točk in so na osmem mestu lestvice. Lani so tudi igrali v skupini »M«, ter v 13 tekmah zbrali 16 točk in bili na šestem mestu lestvice. V šestih tekmah na domačih tleh je Gaja premagala Breg in Cus, remizirala proti Krasu, Primorju in S. Marcu ter podlegla S. Nazariu. O-svojila je 7 točk, dala 7, prejela pa 5 golov. V petih tekmah v gosteh so gajevci premagali le Chiarbolo, remizirali proti Campanellam in zgubili proti Unionu, Primorcu in Aurisini. Zbrali so le tri točke, dali 3 in prejeli 5 golov. Skupni obračun Gaje je torej 10 osvojenih točk (3 zmage, 4 remiji, 4 porazi), 10 danih in 10 prejetih golov. Padriško - gropajska enajsterica je letos dvakrat ostala v devetih in enkrat v desetih na igrišču zaradi izključitve. Rekord pripada Alf ieri ju, ki je bil kar trikrat izključen (Union, Aurisina in S. Marco), ob njem pa še Bacer (Aurisina) in M. Grgič (S. Marco). Gajevci so imeli v korist en avtogol (Aurisina), proti pa eno 11-metrovkp (Union). Trener Severino Kozina je doslej poslal na igrišče 19 nogometašev, od katerih so trije bdi vedno prisotni. 11 odigranih tekem W. Kalc, M. Rismondo, Gabrielli (1); 10 tekem Zemanek; 9 tekem M. Grgič (1), Vi-viani, Somma (1), B. Rismondo; 8 tekem Lenarduzzi (4); 7 tekem Alfieri (1), Pečar, Stranščak; 6 tekem Vrše, Bacer (1), Dubani; 5 tekem Dalla Riva; 4 tekme Simonut; 3 tekme B. Grgič, 1 tekma Kante. (Sledi jutri) Krasovka Nataša Škrk ŽENSKA C-LIGA Zadnje kolo prvega dela prvenstva se je, kot je bilo pričakovati, končalo brez večjih presenečenj. Po porazu z Domom so krasovke v Trentu izbojevale gladko zmago proti skromnemu Villazzanu. Med prazniki se bodo morale zelo dobro pripraviti, saj jih v prihodnjem kolu (4. januarja) čaka nevarno gostovanje v Bocnu pri tamkajšnjem Recoaru, ki še ni izgubil vsega upanja za prestop v višjo ligo. Vsekakor so vsaj na papirju zgoniške igralke nesporen favorit, da začnejo novo leto na najlepši način, ne smejo pa zaigrati pod svojimi sposobnostmi, kot se je to letos že nekajkrat zgodilo. Tudi domovke nadaljujejo svojo serijo zmag in so z neoporečnim uspehom proti skromnemu Karneidu izenačile rekord petih zaporednih zmag v letošnjem tretjeliga-škem prvenstvu, ki je doslej pripadal krasovkam. še težja naloga kot krasovke čaka v prvem povratnem kolu Vodopivčevo in tovarišice. V mestnem obračunu se bodo namreč srečale v gosteh s solidno Azzurro, ki jim je zadala doslej edini poraz. Slovenskim predstavnicam se torej ponuja lepa priložnost, da se mestnim tekmicam oddolžijo za poraz (4:5). V tem srečanju so domovke favorit za zmago, saj igrajo sedaj veliko bolj učinkovito in odslej jim bo le malo-katera ekipa prišla do živega. IZIDI 7. KOLA: Laifers - Azzurra 1:5; Rentsch - Recoaro 2:5; Villazza-no - Kras Globtrade 0:5; Dom - Kar-neid 5:0. LESTVICA: Kras, Dom 12; Azzurra 1:5; Recoaro 10; Rentsch, Kar-neid 4; Laifers, Villazzano 2. MOŠKA C-LIGA Z visoko zmago proti tretjeuvršče-ni La Rotonda A iz Ferrčre so se Bole in soigralci s 7. povzpeli celo na 4. mesto začasne lestvice in lahko mirne duše pričakujejo povratni del, v katerem bodo štiri srečanja o-digrali pred domačim občinstvom jn le tri v gosteh. Nedeljska zmaga predstavlja velik korak naprej v boju za obstanek. Domačini so igrali zelo dobro, kompaktno in zbrano kot le redkokdaj doslej. Njihova zmaga je več kot zaslužena, morali pa so se zelo potruditi, saj se je kar polovico setov končalo z minimalno razliko. V končnici pa so bili Derganc, Bole in Štoka vedno prisebnejši in jim presenečeni nasprotniki v nedeljo res niso mogli do živega. IZID 7. KOLA: Kras Globtrade -La Rotonda A Ferrara 5:0; Leoniana Vicenza - Duomofolgore Treviso 2:5; La Rotonda B Ferrara _ Libertas A Castelfranco 3:5; Italcantieri Monfal-cone - Libertas B Castelfranco 0:5. LESTVICA: Libertas A Castelfranco, Libertas B Castelfranco 12; Duomofolgore Treviso 8; Kras Globtrade, La Rotonda A Ferrara 6; Italcantieri Monfalcone, La Rotonda B Ferrara, Leoniana Vicenza 4. PROMOCIJSKO PRVENSTVO IZID POVRATNEGA KOLA: Kras -Fani Olimpia 0:5. LESTVICA: Grandi Motori Trst, Fani Olimpia 6; Chiadino 2; Kras 0. (Z. S.) Tržaška občina bo nagradila tudi naše zaslužne športnike trener franko drašič o meblovih tekmah Ko izid ni več odvisen od znanja... V sklopu božičnih praznovanj bo tržaška občina priredila drevi v športni palači s pričetkom ob 18.30 manifestacijo »Vesel božič šport«, na kateri bo župan, kot vsako leto, podelil priznanja tržaškim športnikom, ki so se izkazali v minulem letu, priznanja pa bo podelil tudi CO NT. Prireditev bodo popestrili še s športno-kulturnim sporedom gimnastičnih kompozicij in plesov, ekshibicijski nastop pa bodo imeli tudi kotalkarji, med katerimi bo nastopil tudi evropski prvak Samo Kokoro-vec. Poletov kotalkar je seveda tudi med nagrajenci, skupaj z njim pa bosta med drugimi priznanje prejela še njegov društveni tovariš Damjan Kosmač in pa državni prvak v streljanju z dvocevko Vittorio Križ- mančič. Vstop je prost, vendar z vabilom, ki ga je moč dobiti na sedežu CONI v Ul. del Teatro 2 ali v uradih občinskega odbomištva za šport v UL del Teatro 5, prvo nadstropje (od 10. do 12. ure). MINIBASKET Bor — Libertas 31:19 BOR: Furlani, Oberdan 6, Ferfolja, Omari, Rustja 12, Sancin 6, Lipovec 2, Prašelj, Valenti 2, Flego, Pernarčič 1, Gvardjančič, Jogan 2, Bono-core. Mali borovci so bili stalno v vodstvu, vsi pa so tudi stopili na igrišče. Med strelce se je vpisala tudi Pemar-čičeva, ena od dveh deklet Borove ekipe. Sobotni poraz proti ^ ekipi Fratte je pri-1 šel kot strela z : jasnega. Nihče ne-! kaj takega ni priča-\ koval, še najmanj \ jaz. Pogoji za uspeh so bili idealni; prejšnja lepa igra proti Nemesi, motivirani treningi med tednom, pa še tekma proti Moglianu za pokal Italije s čisto zmago. V soboto pa polom. Vedno sem skušal svoje igralke zagovarjati, tudi v težkih trenutkih in tudi, ko jih je javno mnenje kritiziralo. Za sobotni poraz pa ni nobenega opravičila. Igralke so vse. brez izjeme, opravile svojo dolžnost pod vsako kritiko in dokazale, da niso zrele za kvalitetni skok. Zna- čajno so zelo negotove in premalo ali nič prepričane v lastne sposobnosti. Takrat, ko izid tekme ni več odvisen od tehničnega znanja, ampak od volje, zagrizenosti in zbranosti, tedaj totalno odpovejo in zlezejo v apatijo. S tem njihovim značajem je treba tudi v bodoče računati, kajti tega z nobenim treningom ne moreš odpraviti. Trma, nepopustljivost, koncentracija, agresivnost in volja po dosežku, so značajne vrline, ki so prirojene, ne pa pridobljene. Kaj se je točno zgodilo v soboto? Naše igralke so vidno podcenjevale nasprotnice. Začetni udarci in akcije so bile prav patetične. Nasprotnik, ki se nas je očitno bal, je pošiljal čez mrežo zelo lahke žoge, česar naše igralke niso znale izkori- stiti. Obratno, žoge so celo zapravile. Dovolj bi bilo, da bi organizirali nekaj dobrih napadov in tekme bi bilo konec. Tako pa je nasprotnik spoznal, da lahko kljubuje močnejši ekipi, zaigral je z novim elanom ter končno zasluženo zmagal. Problem zase je izključitev v 2. setu Markovičeve, imela je seveda veliko težo pri končnem porazu. I-gralka res ni reagirala na sodnikovo odločitev, ni naredila nobene nesramne kretnje, kot je sodnik zatrjeval, le povedala je, da se mreže ni dotaknila. Zato ni po mojem nič kriva, le frustrirani sodnik je zagrešil neodgovorno dejanje. Kaj sedaj? Prvenstvo je spet dobilo novo zanimivost. V nobenem spopadu ne moreš vnaprej poznati zmagovalca, vsaj pri naši ekipi ne. obvestila Po rekordni začetni seriji petih zmag v odbojkarski C-2 ligi Bor JIK banka presegel vsa pričakovanja Če nas spomin ne vara v deželnih odbojkarskih ligah že dolgo nismo beležili, da bi kaka slovenska ekipa že na startu osvojila pet zaporednih zmag, kot je letos uspelo Boru JIK banki v moški C-2 ligi. V zadnjih dveh letih ni to uspelo nikomur, razen združeni mladinski ekipi Friul-export, ki je v sezoni 1983/1984 bila v ženski D ligi nepremagana prvih devet kol, toda takrat se je tek-rnovalo še po starem sistemu in serija uspehov v takratnih kvalifikacijskih skupinah je bila bolj relativnega pomena, medtem ko je sedanji uspeh borovcev v enotnem konceptu tekmovanja mnogo bolj po-hiemben, saj točke že odločajo o končnem vrstnem redu. Skratka, gre za pravi rekord. Zato je morda prav, da se nekoliko pobliže seznanimo s položajem v Borovih vrstah, v katerih igrajo nasledniki nekdanje zlate generacije odbojkarjev, ki so ob koncu let 60’ in na začetku let 70’ navduševali številne ljubitelje športa z »zgodovin-skirni« boji v telovadnici v Ulici delta Valle, Proti koncu prejšnjega desetletja je Borova zvezda začela naglo padati. V sezoni 1982/83 so se borovci prostovoljno odrekli nastopom v C-l ligi, kjer je nekaj časa nastopala mešana postava dru-goligaških veteranov in mlajših nad, ki so izšle iz šole Gianija Furlani-ča. Pomlajena ekipa ni bila kos pr-venstv C-2 lige in tako je Borova moška odbojka v sezoni 1983/1984 z igranjem v D ligi že drugič dosegla svojo zgodovinsko dno, dobro desetletje po prvi odpovedi, ki je ekipo iz B lige pahnila v 1. divizijo. V vicah so bili »plavi«, ki jih je predlanskim treniral Guido Neubauer, le eno leto, saj so brž napredovah v višjo C-2 ligo, v kateri so v minuli sezoni pod vodstvom trenerja - igralca Božiča Grilanca zasedli odločno tretje mesto. Kljub temu uspehu je na začetku letošnjega prvenstva le malokdo verjel v tako uspešen start, še zlasti potem, ko so se razblinila poletna upanja, da bo borov dres znova o-blekel Klavdij Veljak. Čeprav o na-predlovanju v višjo ligo še nihče odkrito ne govori, pa je ekipa doslej eno največjih presenečenj prvenstva. Prav to soboto se bodo Grilanc in tovariši pomerih z Interjem 1904, ki je ravno tako v ospredju pozornosti Božič Grilanc poznavalcev, saj kot novinec igra v velikem slogu, če bodo »bankovci« premostih še to težko oviro, bodo leto sklenih brez poraza in s čedalje večjimi možnostmi za velik končni podvig. V čem pa je ključ dosedanjih Borovih uspehov? Nedvomno velja, da je ekipa uigrana in složna, saj ni letos prišlo do nobenih sprememb. Duša šesterke je Božič Grilanc, ki še ni izgubil volje po zmagi za vsako ceno, dasiravno ima za sabo celo vrsto prvoligaških izkušenj z Are Lineo, pri borovcih, nekdanjih tekmecev njegovega Krasa, pa doživlja menda že svojo tretjo mladost. Do polne dozoritve prihajajo tudi Sergij Stančič, Romano Pernarčič in Diego Batič, ki so nedvomno najboljši produkt zadnje generacije Borovih odbojkarjev, ki so v C-l ligi še igrah s »starimi«. Pomemben člen ekipe pa je tudi Sergij Budin, skupaj z Jožijem Bitežnikom in Grilancem, pripadnik kolonije odbojkarjev razpuščenega odseka ŠK Kras. Ob Juretu Škabarju predstavlja dobro o-krepitev tudi povratnik z vojske Davor Pečenko, ki bo januarja dokončno na razpolago ekipi, v kateri so se, po začetnih polemikah, odlično vživeh bivši igralci društva La Talpa Dario in Guido Gasparro in Franco Zubin, pri čemer je prvi stalni član začetne postave, a je bil doslej poškodovan. Skratka, skupina že rutiniranih odbojkarjev srednje športne starosti, ki imajo v izkušenosti svoj glavni adut. Upati je, da bodo v sedanjem slogu tudi nadaljevali. ŠZ OLYMPIA obvešča vse člane in prijatelje, da je redni občni zbor (najavljen za 20. decembra) zaradi tehničnih vzrokov prenesen na drugo polovico januarja. ATLETSKA ŠOLA AD BOR INCORDATA prireja danes, 19. decembra, ob 17. uri na stadionu 1. maj v Trstu tekmovanje za svoje tečajnike. Obenem pa poziva vse mlade med 10. in 13. letom starosti vseh slovenskih šol naj se tudi sami priglasijo na to tekmovanje. ZSŠDI sporoča, da bo 28. t. m. v Tolminu slavnostna prireditev »NAŠ ŠPORTNIK ’85«, na kateri bodo, ob neposrednem poročanju Radia Trst A in Radia Koper, podelili priznanja najboljšim športnikom, trenerjem in odbornikom iz Primorske in našega zamejstva. ZSŠDI daje na razpolago avtobus za interesente in tiste, ki bi si radi prireditev ogledali. Za vse podrobnejše informacije sta na razpolago oba urada ZSŠDI v jutranjih urah. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja 12., 19. in 26. 1. 86 ter 2. 2. 86 avtobusne izlete v Sappado s smučarskimi tečaji. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 21. ure na sedežu društva do 20. t. m. ŠD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK obvešča člane in prijatelje društva, da si lahko v prostorih Doma A. Sirk v Križu ob petkih od 18. ure dalje sami uredijo osebne smuči. Poskrbljena bo priprava in potrebni material. Možnost srečanja in družabnosti ljubiteljev tega športa. Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poitni t#koci račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kordelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Juhiske kraime se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v ltah|i pri podružnicah SPI. TRST Ul Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JziT Ciankalij»»!» m tiskaj ^ Trst IM|J|]zvM«časopbnjh I » založnikov REG 19- decembra 1985 Arabcem denar plahni Raziskave znanstvenikov v Bostonu Nikotin in okvare na srcu MANAMA — Hitra in na petroleju temelječa gospodarska rast arabskih držav na Bližnjem vzhodu je stvar preteklosti in številni v teh državah zaposleni tuji delavci so že pospravili svoje stvari v kovčke in se odpeljali domov. Po nekaterih podatkih samo Saudsko Arabijo na mesec zapusti 50 tisoč tujcev, ki so tam opravljali naj različnejša dela. Odhajajo pometači iz Bombay a in poslovneži iz New Yor-ka. Samo tisti iz Bangladeša ostajajo. Ostajajo zato, ker pristajajo na drastično nižje osebne dohodke, tako niz _ ke, da se niti Indijci in Tajci, ki so še kako navajeni na skromnost, z njimi ne morejo preživljati. Zategadelj se Bangladeš nadeja, da bo za kakšnih 25 odstotkov zvišal priliv v tujini prisluženega denarja, v številkah' kakšnih 600 milijonov dolarjev. Na Bližnjem vzhodu zaposlenih 2,5 milijona Pakistancev je v zadnjih dveh letih poslalo 15 odstotkov manj prisluženega denarja. Izseljujejo se Indijci (od 250 na 200 tisoč) in Južni Korejci (od 170 na 100 tisoč). Od 54 južnoko-■ rejskih gradbenih podjetij jih je 17 ustavilo delo. Južna Koreja je z gradnjo velikih objektov v zadnjih 10 lehh zaslužila 69 milijard dolarjev, letos pa je iztržila samo 5 milijard, polovico zaslužka v letu 1983. V hotelih s petimi zvezdicami v glavnih mestili Arabskih emiratov so Število zaposlenih znižali za tretjino. V takšnih razmerah si gospodarji lahko privoščijo luksus, da s tujimi delavci slabo ravnajo in jim tako pokažejo, kje so vrata. Ker je v marsikateri državi zaposlenih več tujcev kot domačinov, jim sedanja kriza po-maga, aa se osvobod' odvisnosti od tuje delovne sile. BOSTON — Vendarle spodbudna vest za kadilce; če se odpoveš dimu pred 55. letom, bo srce še zmerom sposobno odpraviti zle posledice nikotina, in to že v kakih dveh letih, torej mnogo prej, kot se je do sedaj mislilo. Seveda pa je tudi tu druga plat zvona: če se kajenju niti po 55. letu ne odpoveš, pač pa preideš k cigaretom s skromnejšo vsebino katrana in nikotina, to ne bo nič pomagalo. Gornje izhaja iz' preiskave, ki jo je ekipa znanstvenikov in zdravnikov z medicinske fakultete na bostonski univerzi opravila s prečesavanjem organizma kakih 5.000 vztrajnih kadilcev izpod 55. leta. Ugotovljeno je bilo, da so se možnosti srčne kapi pri osebah, ki so še posebno podvržene srčnim obolenjem, v kolikor trpijo na previsokem krvnem pritisku, močno zmanjšale po opustitvi kajenja, študijo bostonskih raziskovalcev je te dni priobčil New England journal of medicine, ki je tudi objavil izsledke poizvedovanja v medicinskem centru univerze v Arizoni, po katerem zamenjava cigaret z izdatno količino nikotina s cigaretami z nižjo vsebino le-tega pljučem ne more pomagati in je torej njihova zastrupitev nepovrnljiva. V Martina Lutra Cehi nočejo postaviti na laž PRAGA — Če 90 odstotkov Pražanov, vernih in nevernih, na božični večer v cerkvah prepeva Tiha noč, pa vsi prebivalci češkoslovaškega glavnega mesta poskrbijo, da se uresničuje rek Martina Lutra: Nihče Bavarcev ne premaga v pitju, in nihče Čehov v ješči. V teh dneh so trgovine polne kppcev. Trgovine na Vaclavski namesti, ki je glavni trg v Pragi, so založene s kozlički, fazani in purani. Čehoslo-vaki potrošijo okoli 60 odstotkov svojega osebnega dohodka za hrano. Vrste so pred trgovinami z otroškimi igračami in oblačili. Na pogled je Praga bogatejša kot ostala mesta na Vzhodu. Čehom je uspelo odpraviti zunanji dolg, inflacija znaša pol odstotka na leto. Če Vzhodni Nemci čakajo na avto nekaj let, ga Čehoslovaki dobijo v manj kot enem mesecu. Kadar je kaznilnica prenatrpana... SAO PAULO — V brazilskih zaporih se je zaradi njihove prenatrpanosti že pred časom uveljavila srhljiva praksa: da bi opozorili pristojne oblasti na nevzdržne razmere v jetniških celicah, zaporniki od časa do časa hladnokrvno umorijo po enega ali dva sotrpina. Potem ko že več mesecev ni bilo slišati o tem strašnem početju, se je te dni spet zgodilo. V jetnišnici v Osascu nedaleč od Sao Paula, sta zapornika (zdaj že ugotovljena) ravnodušno ubila 25-letnega Jucemirja Inacia da Silvo in 42-letnega Jajuja Ferreiro de Santano. Stražnikom sta morilca zabrusila, da se bo ubijanje nadaljevalo vse dotlej, dokler oblasti ne bodo zmanjšale števila jetnikov. Popravili Kip svobode NEW YORK — Delavci so pričeli odstranjevati impozanten zidarski oder, s katerim so obdali Kip svobode, da so na njem lahko opravili nujna popravljalna dela. Zlasti so morali utrditi baklo. Ogled Kipja svobode bodo ponovno dovolili v začetku prihodnjega leta. Na sliki vidimo desno roko, ki drži baklo, ob njej pa delavce. Primerjava pove, kako je velik spomenik Nemec Elber župan v Meranu MERAN — Po sedmih mesecih neuspešnih pogajanj so prejšnjo noč končno dosegli sporazum o sestavi odbora. Župan je Franz Elber (Južnotirolska stranka), podžupan pa Pino Rossi (KD). V odboru so predstavniki obeh poprej omenjenih strank in zastopnik PSDI. Sporazum so dosegli na podlagi zamenjave županskega mesta vsaki dve leti; najprej je župan Nemec, potem bo pa Italijan. Socialisti so zapustili pogajanja, ker sodijo, da i-majo Italijani z 22 svetovalci proti 18 svetovalcev nemško govoreče skupnosti, pravico do svojega župana skozi vso mandatno dobo. Spor okoli predvajanja pornografskih filmov na malem ekranu Kako v človeku prebuditi otopela čutila RIM — Gledalci zasebnih televizijskih postaj bodo lahko odločali o predvajanju sexy filmov v nočnih urah na malem ekranu. Referendum med gledalci je napovedala rimska televizijska postaja Teleregione, ki je v določenem krogu gledalcev znana zaradi sobotnega nočnega programa s pričetkom ob enih ponoči. Podobno zamisel pa so pred kratkim imeli in jo že izvajalo v naši deželni odgovorni pri televizijski postaji Telepordenone. Povod za referendum mčd gledalci za ali proti pikantnejšim programom v urah, ko otroci že spijo, je dal nedavni sodni zaplet v zvezi z oddajama, ki reklamizirata filme v kinodvoranah. Oddaji »Ciak, si gira« in »Cinemondo« predvaja okrog 150 lokalnih televizijskih postaj, proizvaja pa ju družba Isvema. Na prijavo nekega dobromislečega gledalca je pordenonsko sodstvo zaplenilo oddaji, v katerih je bil film »Miranda« reklamiziran z nekoliko vročimi prizori. Vsekakor prevročimi za mali ekran, kot je menil pre-tor, ki je podpisal odlok o zaplembi. Odgovorni za televizijske oddaje so se nato odločili za referendum, ki ga bodo verjetno kmalu razširili na številne druge lokalne televizije. »Od gledalcev želimo vedeti, če so jim erotični prizori po godu«, pravi igralka Solvi Stubing, ki vodi filmske preglede, o katerih je govor, »če se jih večina ne strinja s predvajanjem niti v najkasnej-ših nočnih urah, jih enostavno ne bomo uvrstili v naše programe«. Zdi se, da je velika večina odgovorov, tako v Pordenonu kot v Rimu, za predvajanje erotičnih filTnov. Ali naj to pomeni prosto pot pornografiji na malem ekranu, se vprašujejo nekateri. »Nikakor ne« odgovarja Solvi Stubing, »jaz kot prva nasprotujem pornografiji, vendar erotika ni ved- no umazana... če potem kak prizor prebudi nekatere že otopele čute, toliko bolje: ljubezen je lepa stvar«. Nasploh voditelji televizijskih postaj skrbno ločujejo med pornografijo »hard - care«, ki ima velik uspeh na tržišču videokaset, in nekoliko ne-dolžnejšo italijansko sexy komedijo, ki seks obravnava bolj s humorjem kot pa z nagonsko pohotnostjo. »Gre tudi za vprašanje podobe televizijskega medija«, pravi odgovorni urednik neke turinske televizije, ki ugotavlja, da bi s predvajanjem najnižje sorte pornografije v nočnih urah televizija pokvarila svojo celotno podobo in imela zato od tega več škode kot koristi, že prav torej seks na nočnem ekranu, vendar do določene mere. Kdor si želi močnejših občutkov, naj si izbira med videokasetami. Ljubezen ob jezeru Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale PKCW Tft ČLOVEK SE 7E PRIKRADEL DO CERKVE... IH KMftU) 7E PO PIVE EIH6ER5U VESEEO 0DMEVAEZ.V01 41 RISPARMIO TRST — Ulica Teatro Romano 9/2 — Telefon 60-514 10% to ie popust, ki vam ga nudimo na že tako nizkih cenah pralnih strojev, hladilnikov in štedilnikov. Brezplačna dostava, inštalacija in odvoz starega. 50% POPUSTA NA VSA SVETILA NA ZALOGI Mali in veliki gospodinjski stroji najboljših znamk po božičnih cenah tudi za plačilo na obroke brez obresti in predplačila. Veleblagovnica Tolentino trst Divo Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 Ul. Valdirivo 10 vog. Ul. Trento vošči vesele praznike