URADNI VESTNIK 1974 070.481(497.12 Ormož) XI/ K š g 6017101,P0S1 UTEH STATUTA ■viuucVNE SKUPNOSTI Osnutek statuta krajevne skupnosti, kot je posredovan v javno razpravo, se bistveno razlikuje od dosedanjih statutov krajevnih skupnosti. I. Glavne značilnosti osnutka statuta: 1. Osnutek statuta doslednp uvaja v samoupravne organe krajevne skupnosti delegatski sistem, 2. bistvena je razširitev dejavnosti krajevne skupnosti v skladu z nalogami, ki se pred krajevno skupnostjo zastavljajo po novi ustavi, 3. izhajajoč iz dejstva, da je samoupravljanje preko delegatov, ki morajo biti vsak čas povezani z bazo, od nje konzultirani, njej poročati o vseh dogajanjih in izhajajoč iz vse večjega poudarka na pomembnosti delovanja krajevne skupnosti za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, se v osnutku zastavlja tudi nekoliko drugačna oblika samoupravnega sistema, saj gre za širše samoupravne organe,kot je npr. zbor delegatov delovnih ljudi krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti, ki je kolektivni izvršilni organ in odbori ter komisije organov krajevne skupnosti, ki posamezne naloge krajevne skupnosti specializirano opravljajo, 4. dosledno je izvedeno vključevanje delovnih ljudi iz TOZD, ki delujejo na območju krajevne skupnosti in v katerih delajo delovni ljudje iz območja krajevne skupnosti v samoupravno dogajanje v krajevni skupnosti, v sofinanciranju pomembnejših zadev za zadovoljevanje osebnih m skupnih potreb občanov — vse to pa na osnovi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja kot novih oblik delovanja v delegatskem in ustavnem sistemu, 5. doslednejša zagotovitev finančnih sredstev krajevni skupnosti, 6. oblikovanje delegacije krajevne skupnosti iz katere se pošiljajo posamezni delegati v družbeno politične in samoupravne interesne skupnosti in druge, 7. povezovanje krajevnih skupnosti na ožjem in širšem območju ter eventualno sodelovanje le-te v skupnosti krajevnih skupnosti. II. Delegatski sistem, ki je temelj vseh razmerij v krajevni skupnosti, je zastavljen tako, da so delegati, ki delujejo v njih in širših samoupravnih organih krajevne skupnosti izvoljeni v različnih sedinah. Osnutek statuta krajevne skupnosti predvideva naslednje samoupravne organe: - zbor delegatov delovnih ljudi krajevne r za ljudsko obrambo, - poravnalni svet, - kolektivni izvršilni organ, svet krajevne skupnosti, - individualne izvršilne organe in sicer predsednik sveta krajevne skupnosti, - odbore in komisije posameznih organov krajevne skupnosti, ki imajo stalen ali začasen značaj kot oblika dela za posamezno področje delovanja krajevne skupnosti. Zbor delegatov naj bi bil po osnutku naj višji samoupravni organ oziroma bolje rečeno najširši organ. Zbor delegatov volijo delovni ljudje a) v TOZD na območju krajevne skupnosti, delovni ljudje, b) ki živijo v krajevni skupnosti in delovni ljudje skupnosti, - od bo c) samoupravnih interesnih ter č) drugih skupnosti na območju krajevne skupnosti. V osnutku nismo določili števila delegatov, ki se izvolijo v posamezne organe, koliko bo pa kdo volil, pa smo prepustili sklepu o razpisu volitev, s katerimi bo določen tudi način in postopek za izvolitev delegatov. Pri tem bo treba paziti, da bodo posamezna področja družbenega življenja v vseh samoupravnih organih krajevne skupnosti proporcionalno zastopana. Na ta način bo zagotovljeno v samoupravnih organih krajevne dtupnosti dosledno zastopstvo vseh člnitejjev. Na sličen način je sestavljen tudi svet krajevne skupnosti, medtem ko je odbor za ljudsko obrambo sestavljen nekoliko drugače, ker ga je treba tudi obravnavati drugače in ni samoupravni organ. III. Prejšnja jasno potegnjena črta med neposrednim in posrednim samoupravljanjem bledi. Izhajajoč iz dejstva, da je vsebina delegatskega razmerja bistveno nekaj drugega kot vsebina „predstavnika", je tudi delovanje preko samoupravnih organov neposredno samoupravljanje. Delegati morajo biti povezani z bazo iz katere tudi izhajajo. Pred posameznim zasedanjem in po njem kateregakoli organa krajevne skupnosti ali družbeno politične in samoupravne interesne in druge skupnosti morajo delovnim ljudem, ki so jih izvolili, posredovati gradivo oziroma že sprejete sklepe, skratka vedno morajo biti delovni ljudje tisti, ki odločajo o vseh zadevah, pa čeprav delegatov. Povsem razumljivo je, da se delovni ljudje pri tem tudi odločajo, ali je delegat v posameznih organih deloval pravilno in v skladu z interesi krajevne skupnosti, pri tem pa ne smejo zanemarjati širših interesov družbene skimnosti ali interesov delovnih ljudi na vseh področjih družbenega dogajanja. Na tak način je prav gotovo, da se posredno samoupravljanje in delovanje v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih umika neposrednemu samoupravljanju in odločanju. IV. Ker so naloge krajevne skupnosti bistveno širše od preteklih in bo vedno več specializiranega delovanja delovnih ljudi v krajevni skupnosti se uvaja najširši samoupravni organ, ki odloča o nekaterih pomembnejših zadevah s področja krajevne skupnosti zbor delegatov delovnih ljudi krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti še nadalje ostaja ,.motor" celotnega dogajanja v krajevni skupnosti, zato tudi deluje kot kolektivni izvršilni organ. V. Uveden je nov ustavni pojem v povezovanju TOZD s krajevno skupnostjo — samoupravni sporazum in družbeni dogovor. Na podlagi samoupravnega sporazuma se povezuje krajevna skupnost s TOZD na območju krajevne skupnosti in izven nje, s samoupravnimi interesnimi in drugimi skupnostmi. S samoupravnim sporazumom se na eni strani določajo naloge, ki naj jih krajevna skupnost v določenem časovnem obdobju opravi za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti, z istim sporazumom pa se na drugi strani zagotavjjajo tudi zadostna finančna sredstva za izvršitev nalog. Menimo, da bomo prav s tem in novim sistemom zlasti s samoupravnim sporazumom vnesli v delo krajevne skupnosti novost, zlasti pa bolj zainteresirali vse družbene dejavnike, ki delujejo na območju krajevne skupnosti, kot so bili zainteresirani za delo le-te doseaaj. VI. Skladno s kategorijo samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja kot sistema v delovanju krajevne skupnosti neposredno izhaja tudi boljša zagotovitev potrebnih finančnih sredstev ne samo iz „proračuna" pač pa zlasti sredstev! ki jih bodo za uspešno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi prispevali predvsem drugi dejavniki. Menimo, da bomo del sredstev še nadalje prejemali iz proračunov, sredstva od TOZD in drugih bomo pridobivali na podlagi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, statut občine bo moral le določati sistem predvidevanja sredstev iz davščin, taks, ki se zberejo na območju krajevne skupnosti, pa jih del občina odstopa krajevni skupnosti. VII. Oblikovanje delegacije krajevne skupnosti je po našem mišljenju vsklajeno z določili republiške ustave. Dosledno nismo nikjer določili število delegatov, pač pa to prepustili posebnemu sklepu o razpisu volitev. Povezovanje krajevnih skupnosti je bilo že dosedaj dobro, predvidevamo k novo obliko -združevanje krajevnih skupnosti. Statutarna komi sjji Izhajajoč iz tega, da so delovni ljudje in občani v dosedanjem devetletnem razvoju krajevne samouprave v krajevni skupnosti...... ..................., ki jc po svoji stopnji družbeno-ekonomskega in komunalnega razvoja in razvitosti samoupravljanja presegla dosedanje statutarno urejene odnose in uresničujoč nove ustavne odnose, da delovni človek na podlagi pravice do samoupravljanja enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi odloča o osebnih in skupnih interesih, in da uresničujejo krajevno skupnost kot odprto skupnost in sestavni del združenega dela ter na podlagi določil 142. člena ustave SRS 'In ... . člena statuta občine Ptuj so delovni ljudje in občani krajevne skupnosti... ...............(ime), ki je bila ustanovljena z odlokom skupščine občine Ptuj dne 30. januarja 1965, sprejeli na svojem zboru, dne........... 1974 novi St at ut krajevne skupnosti......... .....(ime), ki se glasi STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI................,....... I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost delovnih Jjudi in občanov, v kateri delovni ljudje in občani sami in v sodelovanju z delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah združenega dela in interesnih skupnostih neposredno zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini Ptuj in v drugih širših skupnostih. Delovni ljudje in občani se povezujejo v krajevni skupnosti v družbeno-političnih organizacijah, v društvih in drugih oblikah združevanja, v katerih uresničujejo svoje posamezne in skupne interese in sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v krajevni skupnosti. 2. člen V krajevni skupnosti se povezujejo delovni ljudje in občani, ki živjjo in delajo na območju (navesti točno območje meje krajevne skupnosti) in delovni ljudje delovnih skupnosti TOZD ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delujejo v krajevni skupnosti ali zagotavljajo zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v njej in delovni ljudje in občani združeni v krajevnih družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo svoje posamezne in skupne interese. 3. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. Sedež krajevne skupnosti je....................... Krajevna skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom..........in dvojnim robom ob katerem je besedilo: Krajevna skupnost.............. Krajevno skupnost.........................kot pravno osebo predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. V primeru njegove zadržanosti ga nadomešča namestnik predsednika sveta. 5. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije, varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti, za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obveščanja ter drugih področij skupnega življenja in dela. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti določajo vsebino in način zadovoljevanja ter uresničevanja svojih skupnih potreb in nalog tako, da sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. 6. člen Delo krajevne skupnosti in njenih organov je javno. II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV SKUPNOSTI 7. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti skrbijo za usklajeno življenje delovnih ljudi in občanov, za dobre medsebojne odnose v organizacijah združenega deia, za dobre medsebojne odnose stanovalcev in za javni red in mir. Za dostojno in pravično poravnavanje medsebojnih sporov skrbi na območju krajevne skupnosti poravnalni svet. — sodelujejo pri svoji delegaciji v skupnosti zdravstvenega zavarovanja, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnosti otroškega varstva in v skupnosti socialnega varstva. 10. člen Na področju vzgoje in izobraževanja delovni ljudje in občani zlasti: — sodelujejo s šolami in drugimi izobraževalnimi ustanovami, vzgojno varstvenimi zavodi na območju krajevne skupnosti pri programiranju posameznih nalog s tega področja in uresničevanja le teh, — povezujejo se z delavsko univerzo in drugimi družbenimi organizacijami pri organiziranju tečajev, seminarjev, predavanj (pouka prve pomoči, nega bolnikov, demonstracija uporabe novih aparatov v gospodinjstvu in strojev v kmečkem gospodarstvu, živilske, kuharske tečaje itd.) — skrbijo za normalno vzdrževanje otroških igrišč in drugih prostorov, kjer se zbirajo otroci in mladina, — zagotavljajo lastna ali združena sredstva TOZD kot pomoč pri graditvi vzgojno varstvenih zavodov in drugih objektov, ki so namenjeni razvedrilu otrok, — sodelujejo po svoji delegaciji v izobraževalni skupnosti, 8. člen Na področju gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij ter_ varstva naravnega okolja delovni ljudje in občani zlasti: — skrbijo za facionalno izkoriščanje zazidalnih površin in stanovanj pri urbanističnem programiranju z organi občine in republike, — javno razgrinjajo zazidalne načrte v sodelovanju z občinsko urbanistično službo, — skrbijo za tako gradnjo stanovanjskih naselij, da bo, v njih že ob vselitvi zagotovljeno zadovoljevanje skupnih interesov iz 5. člena tega statuta, — skrbijo za vzdrževanje objektov in naprav, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti, — spremljajo izvajanje in način zazidave nezazidanih površin na svojem območju, — skrbijo za urejenost gradbišč in podobno, — skrbijo za varstvo naravnega okolja. 9. člen Na področju otroškega, socialnega in zdravstvenega varstva delovni ljudje in občani zlasti: — skrbijo za zdravstveno varstvo nezavarovanih oseb, — skrbijo za domsko varstvo nezavarovanih oseb in drugih socialno ogroženih delovnih ljudi in občanov, stanujočih na območju krajevne skupnosti, — skrbijo za preventivno zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov skupno s pristojnimi organi občine in skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter strokovnimi službami zdravstvene delovne organizacije, — predlagajo pristojnim organom ukrepe s področja živilske, komunalne in šolske higiene ter skrbijo za higieno na javnih mestih, — skrbijo za stare in onemogle ljudi s tem, da sami ali preko specializiranih organizacij organizirajo patronažno službo, oziroma stalne obiske na domu in občasno ali stalno nudijo tem ljudem denarno ali drugačno materialno podporo (prinašanje kurjave, nakupovanje, pranje in likanje perila, čiščenje stanovanja, nega bolnikov itd.), — vodijo evidenco pomoči potrebnih občanov, da jim lahko takoj pomagajo, — predlagajo dodelitev enkratne zimske ali začasne socialne pomoči, — skrbijo za telesno in duševno prizadete, za družine alkoholikov, mladoletne prestopnike in druge socialno ogrožene občane, — pomagajo organizacijam ZB pri reševanju socialnih problemov borcev, — predlagajo skrbnike in rejnike za socialno ogrožene otroke in odrasle osebe in skrbijo za osebe, ki se vračajo v družbeno okolje po končanem prestajanju kazni, — v sodelovanju s šolskimi zavodi in zdravstveno službo, spremljajo zdravstveno stanje mladine in predlagajo izboljšanje, — rešujejo probleme mladoletnih prestopnikov in njihovega vključevanja v družbeno življenje in družbeno aktivnost, — proučujejo potrebe po varstvu dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok in skrbijo, da so socialno in vzgojno ogroženi otroci v organiziranem varstvu, — pomagajo mladini s posredovanjem pri dodeljevanju raznih štipendij in socialnih pomoči za šolanje, pomoči pri šolski prehrani ter pri zaposlovanju mladine, — sodelujejo z ustreznimi organizacijami pri reševanju problemov mladoletnih prestopnikov in njihovem vključevanju v družbeno življenje in družbeno aktivnost. 11. člen Na področju prosvete in kulture, telesne kulture in rekreacije delovni ljudje in občani zlasti: — sodelujejo v načrtovanju, sofinanciranju in vzdrževanju prosvetno kulturnih in telesno kulturnih objektov in naprav ter upravljanju s tovrstnimi objekti, — ustanavljajo ali dajejo pobude za ustanovitev posameznih klubov, društev, sekcij itd. s tega področja, — sodelujejo pri organizaciji raznih kulturnih in telesno kulturnih prireditev, — prizadevajo si, da se mladina in ostali delovni ljudje in občani čim bolj množično vključujejo v razne oblike športne in rekreativne dejavnosti in skrbijo za objektivne pogoje za tako vključevanje, — neposredno po svoji delegaciji sodelujejo v kulturni skupnosti in telesno kulturni skupnosti. 12. člen Na področju stanovanjske politike _ in upravljanja stanovanj delovni ljudje in občani zlasti: — sodelujejo s hišnimi sveti in stanovanjsko skupnostjo in organizirajo skupne sestanke v zvezi z investicijskimi problemi, sprotnim vzdrževanjem hiš, programi vzdrževanja hiš in izvajanja raznih del na stavbah družbenega premoženja, — opozarjajo hišne svete, da namenjajo več skrbi vzdrževanju stanovanjskega fonda, čistoči v hišah družbene lastnine in v okolici stanovanjskih naselij, — pomagajo pri formiranju hišnih svetov, — pomagajo oziroma dajejo pobude za ustanavljanje mladinskih hišnih svetov in pri vzdrževanju čistoče in reda v hišah, na dvoriščih, v okolici stanovanjskih blokov in na javnih zelenicah, — skrbijo, da hišni sveti redno poročajo stanovalcem hiš o potrošnji sredstev za redno in investicijsko vzdrževanje, _ oblikujejo stališča in predloge za oblikovanje ekonomskih in socialnih vidikov subvencioniranih stanarin, — sodelujejo po svoji delegaciji v stanovanjski skupnosti in TOZDih splošnega družbenega pomena, kot so v statutu omenjene. 13. člen Na področju upravljanja družbenega premoženja in komunalne dejavnosti delovni ljudje in občani zlasti: — upravljajo družbeno premoženje, ki jim je dano v uporabo, — spremljajo izgradnjo, vzdrževanje In upravljanje komunalnih objektov, vzdrževanje čistoče in videza kraja, javnih nasadov, zelenic, otroških igrišč, nezazidljivih površin, — predlagajo ustrezne ukrepe in pripravljajo programe komunalne ureditve, — proučujejo možnosti lokacij za razne družbene in komunalne objekte, — vlagajo lastna sredstva v izgradnjo komuhalnih naprav, -'sodelujejo po svoji delegaciji v komunalnih organizacijah združenega dela. Za uspesno izvrševanje varstva pravic in dolžnosti potrošnikov se pri krajevni skupnosti oblikuje svet potrošnikov. Svet potrošnikov zlasti: - sprejema delovni program in pri tem upošteva ter skrbi za izvedbo tistega dela družbenega programa krajevne skupnosti, ki opredeljuje varstvo interesa delovnega človeka kot potrošnika v vseh njegovih oblikah zadovoljevanja življenjskih potreb in interesov; — sodeluje pri sprejemanju in dokončnem oblikovanju programov dela in razvoja proizvodnih, storitvenih in komunalnih dejavnosti; — zbira in ocenjuje pripombe, pritožbe, reklamacije delovnih (judi in občanov v zvezi z nepravilnostmi v oskrbi s potrošnimi dobrinami ter ureja ta vprašanja neposredno s samoupravnimi organi v delovnih skupnostih ali posredno s pomočjo nadzornih služb ali po delegatski poti do ustreznih organov družbeno političnih ucupnosti. — skrbi za izobraževanje in vzgojo potrošnikov in za njihovo ustrezno obveščanje — vzpodbuja strokovno izobraževanje in sodelovanje pri poglabljanju odnosov med delavci v OZD in storitvenih dejavnostih ter potrošniki; — razpravlja in sodeluje z ustreznimi organi o vprašanjih politike cen, vzpodbuja sodelovanje in spremlja uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo v okviru varstva interesov potrošnikov; — daje pobude in sodeluje pri sprejemanju ustrezne zakonodaje in drugih sistemskih rešitev, ki so življenjskega pomena za potrošnika in zagotavlja skupen interes tudi delavcev v združenem delu; — sodeluje z ustreznimi inšpekcijskimi in drugimi strokovnimi organi ter daje pobude za skupne akcije. 15. člen V krajevni skupnosti se delovni ljudje neposredno organizirajo, pripravljajo in usposab-Ijajo za ljudsko obrambo, za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi učinki ter za izvrševanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom, obrambnim načrtom in smernicami občine. Krajevna skupnost organizira in izvaja priprave za ljudsko obrambo in skrbi za izvajanje družbene samozaščite preko sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in pristojnih komisjj. Krajevna skupnost organizira in izvaja priprave za ljudsko obrambo v skladu s svojim obrambnim načrtom, ki ga sprejme odbor za ljudsko obrambo na podlagi nalog iz obrambnega načrta občine in ustrezno svojim razmeram. 16. člen V pripravah za ljudsko obrambo delovni ljudje in občani zlasti: — skrbjjo za idejno politično vzgojo delovnih ljudi in občanov, uveljavljajo principe za ljudsko obrambo in razvijajo vse njene oblike, — skrbijo za propagando in informativno dejavnost na poorocju ljudske obrambe in družbeno samozaščito z organiziranjem raznih predavanj, seminarjev in tečajev, — rešujejo gospodarska in materialna vprašanja v zvezi z ljudsko obrambo, oskrbo enot in materializirajo priprave, — krepijo izvidniško obveščevalno dejavnost in komunikacije, — skrbijo za' zagotovitev primernih prostorov za zdravstveno in socialno ogrožene delovne ljudi in občane, za otroke in ostarele v primeru vojne, — programirajo učinkovito varstvo delovnih ljudi in družbeno premoženje za primer vojne. 17. člen Delovni ljudje in občani ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni zlasti: — sodelujejo pri mobilizaciji in ustreznem obveščanju vsega prebivalstva, skrbijo za varnostne ukrepe in za odkrivanje in onemogočanje delovanja diverzantov, saboterjev, vohunov, povzročiteljev nemira itd., — aktivirajo krajevnim razmeram ustrezno službo obveščanja, propagandno informativno in kurirsko službo, sredstva za zveze, sredstva za obveščanje in propagando itd., — zagotavljajo učinkovito delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij in njihovo vlogo v ljudski obrambi in uveljavljanje vseh ukrepov, smernic in predpisov naše socialistične oblasti in samoupravnih organov, — aktivirajo materialno bazo, pomagajo pri organizaciji vojne, industrijske, obrtne in kmetijske proizvodnje, pri odkupu, pri zbiranju, razdeljevanju živil, zbiranju in-prenosu materiala za vojno proizvodnjo, potreb enot oboroženih sil, organov oblasti in civilnega prebivalstva, — organizirajo pomoč sanitetni službi, posebno pri nudenju prve pomoči in oskrbe ranjencev in bolnikov, — aktivirajo štab za civilno zaščito in skrbijo za zaščito, evakuacijo in nastanitev ter reševanje prebivalstva in materialnih dobrin, — organizirajo solidarnostno pomoč med prebivalci in skrbijo za varnost ljudi, posebno pa za varnost in vzgojo otrok. 18. člen Delovni ljudje in občani v civilni zaščiti organizirajo in vodijo akcijo za reševanje, pomoč in varstvo delovnih ljudi in občanov in materialnih dobrin ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ob vojnih akcijah pa preprečujejo in odpravljajo nevarnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do naravnih in drugih nesreč. 19. člen Delovni ljudje in občani pri uresničevanju družbene samozaščite zlasti: - varujejo v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravne pravice delovnega človeka in občana, spremljajo delo pristojnih organov in opozarjajo na nepravilnost v zvezi s samoupravnimi pravicami delovnih ljudi in občanov, - krepijo zavest delovnih ljudi in občanov z izobraževanjem in vzgajanjem (s predavanji, seminarji in tečaji), - spremljajo družbeno negativne pojave, ki jih zaznavajo na območju krajevne skupnosti in opozarjajo pristojne organe, - sodelujejo z občinskimi komisijami za ugotavljanje izvora premoženja. 20. člen Poleg pravic in dolžnosti iz 7. do 19. člena statuta sodelujejo delovni ljudje in občani pri uresničevanju naslednjih nalog: — organizirajo in pospešujejo vse vrste dejavnosti za pomoč v gospodinjstvu tako, da ustanavljajo ustrezne servise, — spremljajo gospodarska gibanja raznih dejavnosti na svojem območju, predvsem razvoj uslužno stnih dejavnosti, ki so večjega pomena za delovne ljudi in občane, spodbujajo in pomagajo pri razvoju posameznih, predvsem uslužno stnih dejavnosti, — spremljajo in s svojimi stališči vplivajo na oblikovanje davčne politike, — prek svojih delegacij sodelujejo v delovanju samoupravnih interesnih skupnosti za posamezna področja in družbeno političnih skupnosti, _ — aktivno sodelujejo z družbeno političnimi organizacijami na območju krajevne skupnosti in na širšem območju, — opravljajo tudi vse druge naloge, ki jih je krajevna skupnost dolžna opravljati po ustavi in zakonih ter tiste naloge, za katere se krajevna skupnost dogovori z družbeno političnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. III. SAMOUPRAVLJANJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI 21. člen * Svoje potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo na svojih zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, skupnosti potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa^ v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter _ širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti. REFERENDUM 22. člen Z referendumom delovni ljudje in občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo skupen pomen za krajevno skupnost ali za del krajevne skupnosti. Skladno s prejšnjim odstavkom tega člena se referendum razpiše za območje krajevne skupnosti ali za posamezno območje le-te. Referendum razpiše zbor delegatov krajevne skupnosti s sklepom. 23 .člen Referendum se razpiše za: — uvedbo krajevnega samoprispevka, — spremembo območja krajevne skupnosti. 24. člen Razpis referenduma lahko predlaga: zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti, ena dvajsetina delovnih ljudi in občanov s posameznega območja ali celotne krajevne skupnosti ali svet krajevne skupnosti. ZBOR DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 25. člen Zbor delovnih ljudi in občanov sestavljajo delovni ljudje in občani stari nad 15 let, navedeni v drugem členu tega statuta. 26. člen Delovni ljudje in občani na zborih obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju krajevne skupnosti ter za življenje in delo v širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje teh vprašanj. 27. člen Delovni ljudje in občani na zborih delovnih Judi in občanov v krajevni skupnosti zlasti: — sprejemajo statut krajevne skupnosti ter njegove spremembe in dopolnitve, — razpravljajo o letnem in večletnem delovnem programu krajevne skupnosti in razvojnem programu krajevne skupnosti, — razpravljajo o letnem finančnem načrtu in zaključnem računu krajevne skupnosti ter, o poslovanju skladov, — razpravljajo in dajejo pobudo samoupravnim organom krajevne skupnosti za ustanovitev posameznih uslužno stnih servisov in drugih delovnih organizacij, ki jih krajevna skupnost ustanavlja ali sodeluje pri ustanavljanju, — obravnavajo letna ali občasna poročila samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa — razpravljajo in dajejo mnenja o delu zbora delegatov krajevne skupnosti in o delu samoupravnih organov krajevne skupnosti, — volijo in odpokličejo določeno število delegatov v zbor delegatov krajevne skupnosti, — obravnavajo in razpravljajo tudi o "seh drugih vprašanjih, ki jih predlaga zbor delegatov krajevne skupnosti in delovni ljudje sami. 28. člen Na zborih delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti seznanja delovne ljudi in občane z delom zbora delegatov krajevne skupnosti in samoupravnih organov krajevne skupnosti in delovnih teles, predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti. Če delovni ljudje in občani tako zahtevajo, mora posamezne zadeve^ pojasniti tudi predstavnik družbenopolitične skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti ali delovne organizacije, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, kakor tudi posamezni člani samoupravnih organov krajevne skupnosti. 29. člen Zbor delovnih ljudi in občanov se lahko skliče za območje krajevne skupnosti ali za njen del. 30. člen Zbor delovnih ljudi in občanov se sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Zbor delovnih ljudi in občanov skliče predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti. Pobudo za sklic zbora delovnih ljudi in občanov lahko da: — najmanj pet delegatov v zboru delegatov krajevne skupnosti, — skupina najmanj trideset delovnih ljudi z območja krajevne skupnosti, — družbenopolitične organizacije z območja krajevne skupnosti, — skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ler delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa. Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti je dolžan sklicati zbor delovnih ljudi in občanov v roku mesec dni po prejemu pobude za sklic. Če predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne skliče zbora delovnih ljudi in občanov, lahko skličejo zbor delovnih ljudi in občanov pobudniki navedeni v tretjem odstavku tega člena. 31. člen Sklicatelj zbora delovnih >udi in občanov inora objaviti sklep o sklicu najmanj pet dni pred zborom na oglasni deski krajevne skupnosti ter neposredno vročiti vabila delovnim ljudem in občanom. Sklep iz prejšnjega odstavka se lahko objavi tudi preko javnih sredstev obveščanja. Sklic zbora delovnih ljudi in občanov in vabilo mora vsebovati: — predlog dnevnega reda, — c as in kraj zbora, v — kdo, oziroma na čigavo pobudo se sklicuje. Čas in kraj zbora delovnih ljudi in občanov se določita tako, da se ga lahko udeleži kar največ delovnih ljudi in občanov. Če se na zborih delovnih ljudi in občanov obravnava zadeva takega pomena, za katero se občani ne morejo odločati brez ustreznega gradiva, se mora delovnim ljudem in občanom hkrati z vabilom na zbor, dostaviti tudi ustrezno gradivo. 32. člen Zbor delovnih ljudi in občanov je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj ena desetina delovnih ljudi z območja krajevne skupnosti in najmanj polovica delegatov temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Zbor delovnih ljudi in občanov odloča praviloma o vseh vprašanjih javno in z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. 33. člen _ v Zbor delovnih ljudi in občanov vodi delovno predsedstvo, ki ga izvolijo delovni ljudje na začetku zbora. Zapisnik zbora delovnih ljudi in občanov vodi zapisnikar, ki ga overovita dva overovatelja, ki jih izvoli zbor. Do izvolitve delovnega predsedstva vodi zbor delovnih ljudi predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti, ali kak drug član tega organa, ki ga določi predsednik. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI 34. člen Organi krajevne skupnosti so: t. zbor delegatov krajevne skupnosti, 2. svet krajevne skupnosti, 3. odbor za ljudsko obrambo in 4. poravnalni svet. ZBOR DELEGATOV KRAJEVNE SKUPNOSTI 35. člen Zbor delegatov krajevne skupnosti (v nadaljevanju zbor delegatov) je samoupravni organ krajevne skupnosti. Zbor delegatov samostojno odloča o vseh zadevah, ki so mu dane s tem statutom in posameznimi sklepi zbora delovnih ljudi in občanov. Razpravlja in sklepa o odločitvah zborov delovnih ljudi in občanov iz 32. člena ter o svojih sklepih čim prej na primeren način obvesti delovne ljudi in občane. 36. člen Zbor delegatov opravlja zlasti naslednje naloge: • • — pripravlja za zbor delovnih ljudi in občanov predlog sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti, — sprejema letne in več letne delovne programe krajevne skupnosti in programe razvoja, — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti, — sklepa o ustanovitvi servisov za storitveno dejavnost, — voli in odpokliče člane sveta krajevne skupnosti in odbora za ljudsko obrambo, — sklepa o najetju posojila za krajevno skupnost pri poslovnih bankah, lahko pa pooblasti svet krajevne skupnosti, da .najame posamezno posojilo, — razpravlja in predlaga svoja stališča v zvezi s poročili o delovanju interesnih skupnosti, delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa, — obravnava poročilo o delu organov krajevne skupnosti, — sklepa o razpisu referenduma, ' — sprejema splošne akte, — razpravlja o delu krajevnih družbenopolitičnih organizacij in nudi pomoč pri delu, — sodeluje z občinsko skupščino v zadevah, kijih določa statut občine, krajevne skupnosti, — sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, — opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen s tem_ statutom in sklepi zbora delovnih ljudi in občanov. 37. člen Zbor delegatov šteje . . . delegatov: — . . . delegatov izvolijo delovni ljudje in t • PII n p« e V * |-• _ _ „I,___ „ ni { in’ In _ ., . delegatov izvolijo delovni ljudje in občani organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa, šolske in vzgojno varstvene zadeve. Delovni ljudje in občani na zboru delovnih (udi in občanov v krajevni skupnosti izvolijo svoje delegate na podlagi liste, ki jo sestavi krajevna konferenca SZDL, z večino glasov vseh prisotnih. 38. člen Število delegatov TOZD in drugih organizacij, ki se ne volijo na zboru delovnih ljudi in občanov občani v 1 uzu na oomocju Krajevne skupnc — . . . delegatov izvolijo delovni ljudje občani na zborih delovnih ljudi in občanov — . . . delegatov izvolijo delovni ljudje občani družbenih organizacij in društev. v krajevni skupnosti, določi glede na število zaposlenih oziroma včlanjenih v teh organizacijah svet krajevne skupnosti s sklepom o razpisu volitev v soglasju s krajevno organizacijo SZDL. 39. člen Mandat delegatov konference delegatov traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata v isti samoupravni organ krajevne skupnosti. V zbor delegatov ne more biti izvoljen tisti, ki je član delovne skupnosti krajevne skupnosti. 40. člen Krajevna konferenca SZDL z drugimi družbeno političnimi organizacijami vodi kandidacijski postopek tako, da evidentira možne kandidate in predlaga na zborih delovnih ljudi in občanov kandidacijsko listo za delegate za zbor delegatov. Kandidate volijo delovni ljudje in občani iz prvega odstavka tega člena neposredno na zborih delovnih ljudi in občanov. 41. člen Predlog za odpoklic delegata v zbor delegatov se lahko uvede pred potekom dobe, za katero je bil delegat izvoljen, če — ne opravlja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, — se odseli z območja krajevne skupnosti, — mu preneha lastnost delavca v združenem delu TOZD, ki ga je delegirala, če se več kot dvakrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje zbora delegatov. Postopek za odpoklic posameznega delegata začne zbor delegatov, o odpoklicu pa odloča zbor delovnih ljudi in občanov, ce gre za delegate, ki jih ie ta izvolil, sicer pa tiste organizacije, ki so delegate delegirale. 42. člen Zbor delegatov dela na sejah, ki so javne. Zbor delegatov sklicuje in vodi predsednik zbora. Zbor delegatov je sklepčen, če je na sejah navzočih več kot polovica delegatov. Zbor delegatov sprejema sklepe z vecind glasov navzočih delegatov. O sejah zbora delegatov se vodi zapisnik, katerega overovita na seji dva navzoča delegata. Delovne programe, finančne načrte in zaključne račune sprejema zbor z večino vseh delegatov zbora delegatov. 43. člen Zbor delegatov ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika zbora delegatov in njegovega namestnika izvoli zbor delegatov na prvi seji po konstituiranju. Predsednika zbora delegatov in njegov namestnik se volita za 4 leta. SVF.T KRAJEVNE SKUPNOSTI 44. člen Svet krajevne skupnosti je kolektivni izvršilni organ zbora delegatov krajevne skupnosti. 45. člen' Svet krajevne skupnosti šteje . . . članov, ki jih izvoli zbor delegatov. V svetu krajevne skupnosti mora biti enako razmerje med delovnimi ljudmi in občani, TOZD in ostalimi delovnimi ljudmi in občani kot je to predvideno za zbor delegatov v 37. členu tega statuta. Mandat članov sveta traja redno štiri leta, v primeru ponovne izvolitve po 39. členu pa so lahko ponovno izvoljeni še za eno mandatno dobo. Za kandidacijski postopek in izvolitev članov ter njihov odpoklic, se smiselno uporabljajo določila, ki po tem statutu veljajo za izvolitev delegatov zbora delegatov. 46. člen . Svet krajevne skupnosti samostojno odloča o zadevah za katere je pooblaščen s tem statutom ali sklepi zbora delegatov. Svet krajevne skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: - pripravlja osnutke sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti in drugih splošnih aktov in jih predlaga v sprejem zboru delegatov, - pripravlja predloge letnih in več letnih delovnih programov in razvojnih programov krajevne skupnosti, - pripravlja predloge finančnega načrta in zaključnega računa, - predlaga zboru delegatov ustanovitev gospodinjskih servisov in drugih TOZD, namenjenih za zadovoljevanje splošnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti, - pripravlja gradivo v zvezi z letnimi poročili o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti in drugih za zbor delegatov, - predlaga poročilo o delu sveta krajevne skupnosti in njegovih pomožnih teles za zbor delegatov in zbor delovnih ljudi, - sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev po pooblastilu zbora delegatov, — organizira prostovoljno delo delovnih ljudi in občanov in zbira prostovoljne prispevke, — posreduje občini predloge in mnenja, izražena na zboru delovnih ljudi in občanov v zvezi z delom teh družbenopolitičnih skupnosti, — voli in razrešuje člane v posamezne stalne ali občasne komisije, — imenuje tajnika krajevne skupnosti in sprejema delavce v delovno skupnost krajevne skupnosti, — sklepa o poročilih svojih odborov in komisij in daje obvezna napotila za njihovo uspešno delovanje, — sklepa o uporabi finančnih sredstev, kijih za svoje delovanje potrebujejo komisije sveta krajevne skupnosti, — opravlja tudi druge zadeve, za katere je tako določeno v tem statutu ali ga zanje pooblasti zbor delegatov. 47. člen Svet krajevne skupnosti ima predsednika in namestnika predsednika. Predsednika sveta krajevne skupnosti in njegovega namestnika izvoli za dobo 4 let zbor delegatov krajevne skupnosti na predlog krajevne konference SZDL. 48. člen Svet krajevne skupnosti dela na sejah, ki so javne. Svet krajevne skupnosti je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov, sklep pa je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica navzočih. 49. člen Predsednik sveta krajevne skupnosti opravlja zlasti naslednje: — sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti, — podpisuje vse finančno materialne listine krajevne skupnosti in je odredbodajalec za izdatke krajevne skupnosti, — neposredno odgovarja, da se sklepi zbora delegatov ter sveta krajevne skupnosti izvršujejo in o izvršitvi sklepov seznanja zbor delegatov in svet krajevnih skupnosti, — usklajuje delo odborov in komisij sveta krajevne skupnosti in sodeluje v odboru za ljudsko obrambo, — opravlja tudi druge zadeve za katere je pooblaščen s tem statutom ali s sklepi sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren svetu krajevne skupnosti in zboru delegatov krajevne skupnosti. " ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO 50. člen Za uspešno izvrševanje nalog iz 16. in 17. člena tega statuta se oblikuje pri krajevni skupnosti odbor za ljudsko obrambo. Odbor za ljudsko obrambo skrbi tudi za izvajanje družbene samozaščite, to je pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov iz 19. člena tega statuta. Odbor za ljudsko obrambo izvoli zbor delegatov v skladu z določbami zakona. Tajnik odbora je delavec krajevne skupnosti, ki se v krajevni skupnosti ukvarja z vprašanji splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite. Odbor za ljudsko obrambo lahko za opravljanje posameznih nalog imenuje stalne ali začasne komisije. Za imenovanje in za razrešitev teh komisij veljajo določbe tega statuta, ki se uporabljajo zaostale komisije. 5 1. člen Za izvrševanje posameznih nalog v primeru elementarnih in drugih hudih nesreč imenuje odbor za ljudsko obrambo štab za civilno zaščito krajevne skupnosti. Štab šteje 13 članov, ki se imenujejo izmed delovnih ljudi in občanov — obveznikov civilne zaščite. S sklepom o imenovanju štaba se določijo njegove neposredne naloge in sredstva za uspešno izvrševanje nalog. PORAVNALNI SVET 52. člen Krajevna skupnost ima poravnalni svet, ki je samostojen in neodvisen družbeni organ za posredovanje v izven sodnem poravnavaju sporov med delovnimi ljudmi in občani, posameznimi organizacijami in društvi na območju krajevne skupnosti. 53. člen Poravnalni svet sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Predsednika poravnalnega sveta, člana ter njihove namestnike izvoli zbor delegatov izmed delovnih ljudi, ki imajo splošno razgledanost in uživajo zaupanje. Mandat predsednika poravnalnega sveta, članov ter njihovih namestnikov traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. 54. člen Zbor delegatov lahko predčasno razreši predsednika, člana poravnalnega sveta ter njihove namestnike, še preo potekom dobe, za katero so izvoljeni iz razlogov: — da ne opravlja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti — da se izseli z območja krajevne skupnosti — na lastno željo. 55. člen Krajevna skupnost z letnim finančnim načrtom zagotavlja materialna sredstva za uspešno delovanje poravnalnega sveta. 56. člen Poravnalni svet mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu zboru delovnih jjudi in občanom, zboru delegatov, občinski skupščini in pristojnemu sodišču. 57. člen Podrobnejše določbe o delovanju zbora delovnih ljudi in občanpv in vseh organov krajevne skupnosti so določene s poslovnikom. KOMISIJE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI 58. člen Za neposredno izvajanje nalog krajevne skupnosti ter uspešno delo na posameznih delovnih področjih ima svet krajevne skupnosti stalne in občasne komisije kot delovna telesa. 59. člen Stalne komisije sveta krajevne skupnosti so: — komisija za komunalno gospodarstvo, urbanistično programiranje, varstvo naravnega okolja in urejanja naselja, — komisija za zdravstveno in socialno varstvo, — komisija za varstvo otrok, vzgojo in izobraževanje ter pomoč družini, — komisija za kulturo in prosveto, telesno kulturo in rekreacijo delovnih ljudi, — komisija za statut in druge splošne akte — in druge komisije. 60. člen Stalne komisije sveta krajevne skupnosti imajo predsednika komisije in ustrezno število članov. Predsednika komisije izvoli svet krajevne skupnosti izmed svojih članov, člane komisije pa tudi izmed drugih delovnih ljudi in občanov. Mandat predsednika komisije in članov traja 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo. TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI 61. člen Tajnik krajevne skupnosti opravlja naloge, ki so določene s tem statutom in druge naloge, ki mu jih naloži Svet krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti vodi administrativno tehnične posle za krajevno skupnost, spremlja delo odborov in komisij sveta krajevne skupnosti, pripravlja potrebno gradivo in je pomožni odredbodajalec, za izdatke krajevne skupnosti. Pooblastila pomožnega odredbodajalca natančneje določi svet krajevne skupnosti ob imenovanju. Tajnik krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren predsedniku sveta krajevne skupnosti in svetu krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti čuva pečat krajevne skupnosti. 62. člen Delovno mesto tajnika se razpiše. Tajnika krajevne skupnosti imenuje po opravljenem razpisnem postopku svet krajevne skupnosti. Tajnik krajevne skupnosti je imenovan za 4 leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI 63. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic , dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščine občine Ptuj oblikujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti svojo delegacijo. 64. člen Delegacija krajevne skupnosti šteje . . . članov 65. člen Sestav delegacije krajevne skupnosti mora ustrezati strukturi prebivalstva in zagotoviti zastopanost delovnih ljudi in občanov v združenem delu na njegovem območju. Sestav delegacije mora biti tak, da bodo člani delegacije sposobni za razpravljanje in odločanje o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo v samoupravnih organizacijah in skupnostih, Kjer sodelujejo kot delegati. 66. člen Mandat članov delegacije traja 4 leta. V delegacijo krajevne skupnosti ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje, ki so odgovorni zboru delegatov, svetu krajevne skupnosti oziroma drugemu ustreznemu organu samoupravljanja krajevne skupnosti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije krajevne skupnosti. 67. člen Člane delegacij krajevnih skupnosti volijo delovni ljudje in občani izmed sebe na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem; volilno pravico imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so dopolnili 18 let starosti; v delegacije krajevnih skupnosti volijo in so lahko izvoljeni delovni ljudje, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. 68. člen Prvo zasedanje delegacije skliče predsednik sveta krajevne skupnosti. Delegacija krajevne skupnosti izvoli med svojimi elani predsednika delegacije. Predsednik delegacije sklicuje in vodi zasedanje delegacije, podpisuje akte delegacije (npr. pooblastila delegatov) in skrbi za sodelovanje . delegacije z organi krajevne skupnosti. O zasedanju delegacije se vodi zapisnik. Delegacija sprejme poslovnik o delu delegacije. Tajniške posle delegacije vodi tajništvo krajevne skupnosti. 69. člen Predsednik delegacije krajevne skupnosti mora sklicati delegacijo, ko prejme vabilo na zasedanje, časovno tako, da je možno pravočasno določiti delegata (delegate), proučiti gradivo in se dogovarjati z drugimi delegacijami oziroma delegati glede skupnega stališča. Sklicatelj zasedanja je dolžan za vsako točko dnevnega reda predložiti vabilu gradivo, da bo mogla delegacija zavzeti svoje Stališče. 70. člen Delegacija na svojem zasedanju samostojno ali skupaj z delegacijami drugih krajevnih skupnosti (stalno konferenco delegacij krajevne skupnosti) delegira iz svojega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo, delegate za sklicano zasedanje. 71. člen Število delegatov, ki jih delegacija delegira v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ptuj se določi s statutom občinske skupščine. 72. člen Delegacija obravnava z delegati vprašanja, na katerih ima krajevna skupnost interes in ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini občine Ptuj, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Za vprašanja, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščinah, rmorajc; 'delegati, ko je delegacija zavzela svoje stališče, pristopiti k sporazumevanju z drugimi delegacijami zaradi zavzemanja stališča v skupščini preko stalne konference delegacij krajevne skupnosti ali z neposrednim sporazumevanjem. 73. člen Delegacije krajevnih skupnosti lahko zaradi delegiranja svojega delegata, obravnave vprašanj iz pristojnosti skupščin, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti oblikujejo stalno konferenco delegacij krajevnih skupnosti. To konferenco sestavljajo delegati delegacij krajevnih skupnosti. Za vsako _ zasedanje stalne konference delegacij določi delegacija krajevne skupnosti svojega delegata. Stalna konferenca delegatov sprejme poslovnik o svojem delu. 74. člen Ce na zasedanju delegacije krajevne skupnosti stališče v konkretnem-vprašanju ni enotno, skuša predsednik delegacije uskladiti različna mnenja in doseči sporazum med člani delegacije. Ce sporazuma ni mogoče doseči, obravnava delegacija to vprašanje skupaj s pristojnim organom krajevne skupnosti. Ce tudi tako ni mogoče_ doseči soglasja, odloča delegacija z večino članov o svojem stališču. 75. člen Ce smatra delegacija, da je treba z drugimi delegacijami doseči enotno stališče, obvesti o tem konferenco delegacij krajevnih skupnosti zaradi sklicanja konference ali pa pooblasti delegata, da skuša ta neposredno z drugimi delegati za to zasedanje doseči enotno Stališče. 76. člen Delegati delegacije krajevne skupnosti sodelujejo pri obravnavanju in odločanju o posameznih vprašanjih v samoupravnih organizacijah in skupnostih navedenih v 63. členu tega statuta. 86. člen Delegacija krajevne skupnosti in vsak njen član imajo pravico dati odstavko. 87. člen Delegat je za svoje delo odgovoren delegaciji oziroma stalni konferenci delegacij krajevne skupnosti. Delegacija krajevne skupnosti ali stalna konferenca delegacij krajevne skupnosti lahko izreče delegatu nezaupnico in ga odpokliče. 77. člen , Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča na zasedanjih, ravna delegat v skladu s smernicami delegacije, ob upoštevanju interesov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, širših družbenih interesov in potreb, pri čemer upošteva nujnost sporazumevanja. 78. člen Delegacija je dolžna obveščati krajevno skupnost o delu delegacije in o delu delegatov na vseh zasedanjih sveta krajevne skupnosti in zbora delegatov krajevne skupnosti. Obenem obvešča delegacija te organe tudi o pobudah in predlogih delegacij in delegatov drugih krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Na zboru delovnih (judi in občanov poroča delegacija obvčzno o vprašanjih, o katerih daje ta delegacija svoja stališča. 79. člen Delegat je dolžan o svojem delu in delu samoupravne organizacije in skupščine skupnosti na zasedanjih, katerih je bil delegiran, poročati delegaciji krajevne skupnosti oz. stalni konferenci delegacij. 80. člen Vsak delegat v občinski skupščini ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij. 81. člen Delegat ima na zasedanju občinske skupščine pravico predlagati skupščini oziroma njenemu zboru naj obravnava vprašanje, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov oziroma odlokov ali na delo upravnih organov. Delegat ima na zasedanju občinske skupščine pravico obrniti se na izvršni svet z vprašanji, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti. Delegat ima pravico na zasedanjih občinske skupščine zahtevati pojasnilo od predstojnika upravnega organa. Ta mora dati delegatu zahtevano pojasnilo. 82. člen Delegat, ki je določen za zasedanje delegacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega interesa lahko zahteva na zasedanju teh od individualnih oziroma kolegijskih poslovodnih organov pojasnila o vprašanjih, ki se neposredno ali posredno tičejo gradiva, ki je na dnevnem redu zasedanja. Delegat, kije določen za zasedanje v organih samoupravnih interesnih skupnostih lahko od vseh njihovih organov zahteva enaka pojasnila kot so navedena v prejšnjem odstavku. 83. člen Delegacija krajevne skupnosti je dolžna jpred obravnavo na zasedanju občinske skupščine predložiti v obravnavo zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti: — predlog statuta občine Ptuj, njegove spremembe in dopolnitve, — predlog proračuna in zaključnega računa občine Ptuj, - predlog družbenega plana in program razvoja občine Ptuj. O vseh vprašanjih navedenih v tem členu mora predhodno razpravljati zbor delegatov krajevne skupnosti. 84. člen Svet krajevne skupnosti mora predložiti v obravnavo delegaciji naslednja vprašanja: - osnutke statutov in drugih splošnih aktov, —" letne in večletne delovne programe krajevnih skupnosti,^ - predlog finančnega načrta in zaključnega računa, — predlog za ustanovitev storitvenih servisov, - predlaga in pripravlja gradivo o letnem delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, — poročilo o delu sveta krajevne skupnosti. 85. člen Delegacija je za svoje delo odgovorna zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti, ki lahko izreče delegaciji ali posameznemu članu delegacije zaradi njunega dela nezaupnico in ju lahko odpokliče. 88. člen Zaradi, neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti sodeluje krajevna skupnost s svojimi delegati v skupščinskih samoupravnih interesnih skupnostih in v organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa. Te delegate izvoli zbor delegatov, od teh pa za vsako zgoraj navedenih samoupravnih organizacij oz. skupnosti določi delegata Svet krajevne skupnosti. Dokler se ne izdela poslovnik za delo delegatov, veljajo glede pošiljanja, povezovanja, zavzemanja stališč in odgovornosti določila tega statuta za delegacijo krajevne skupnosti. 89. člen Družbeno politične organizacije, ki delujejo na območju ali za območje krajevne skupnosti, morajo že v razpravi v delegaciji krajevne skupnosti in pozneje skrbeti za potrebno vsebinsko soočenje, povezovanje in zbliževanje interesov na podlagi enotne politike za vsa pomembnejša družbena vprašanja. Družbenopolitične organizacije morajo ustvariti takšno družbeno politično aktivnost, na osnovi katere bodo lahko delegacije opredeljevale stališča, ugotavljale interese delovnih ljudi v temeljnih organizacijah in skupnostih in na osnovi tega tudi izoblikovale svoje predloge za nadaljnje dogovarjanje in odločanje. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 90. člen i Družbenovvpolitične organizacije so temelj družbeno političnega sistema v krajevni skupnosti. S svojo vlogo zagotavljajo delovnim ljudem in občanom, da neposredno politično razvijajo socialistične samoupravne odnose, uresnicujejovvsvoboščine, pravice in dolžnosti, preprečujejo in odstranjujejo vzroke pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih družbeno ekonomskih in ooliticnih samounravnih odnosov. 91. člen Delovni ljudje in občani se za doseganje svojih socialističnih ciljev in interesov svobodno politično združujejo in organizirajo v družbeno politične organizacije v krajevni skupnosti. Delovniwijudje in občani se združujejo v SZDL, ZK, ZB, ZMS, sindikatu ter drugih društvih in organizacijah. V vseh organizacijah delovni ljudje in občani delujejo javno in na demokratičen način. 92. člen Zveza komunistov deluje kot organizirana vodilna idejno politična sila in avantgarda delavskega razreda v krajevni skupnosti. Svojo vodilno vlogo uresničuje^ z javnim delovanjem in z močjovvidejno političnega vpliva v boju za akcijsko enotnost vseh subjektivnih sil v krajevni skupnosti. 93. člen Socialistična zveza delovnih ljudi je najširša organizirana zveza vseh organiziranih sil, ki združuje interese delovnih ljudi in občanov. Socialistična zveza delovnih ljudi je nosilka oblikovanja delegatskega sistema, kadrovskih priprav in kandidacijskega postopka pri oblikovanju delegacij, organov krajevne skupnosti in širše družbeno politične skupnosti. 94. člen Krajevna konferenca SZDL in ostale družbeno politične organizacije v krajevni skupnosti morajo skrbeti za potrebno vsebinsko in tvorno delovanje temeljne delegacije ter ustvariti takšno družbeno politično aktivnost, na osnovi katere bo lahko delegacija opredeljevala stališča, ugotavljala interese delovnih ljudi in občanov in na osnovi tega tudi izoblikovala svoja stališča in svoje_ predloge za nadaljnja dogovarjanja in odločanja. 95. člen Zveza borcev N_OV je družbeno politična organizacija udeležencev NOV, borcev in internirancev. Zveza borcev NOV se skladno s programom ZKJ bori za razvijanje pridobitev NOV in socialistične revolucije ter jih prenaša na mlade generacije. 96. člen Zveza mladine Slovenije v krajevni skupnosti združuje mladino v mladinskih organizacijah, jo socialistično samoupravno usmerja ter jo aktivno vključuje v SZDL, zvezo sindikatov, samoupravne organe in ostale politične organizacije in društva. 97. člen Delavci v združenem delu delujejo in so organizirani v organizacijah zveze sindikatov, v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in tako organizirani ustvarjajo pogoje za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov, v kateri bodo delovni ljudje uveljavljali svoje samoupravne pravice in dolžnosti. 98. člen_ Ostale družbeno politične organizacije in društva združujejo delovne ljudi in občane po interesih in delujejo v skladu z družbenimi potrebami po svojih statutih in pravilih. 99. člen Za učinkovito in uspešno opravljanje nalog družbeno političnih organizacij in društev so organi krajevne skupnosti, interesne skupnosti, širše družbeno politične skupnosti in delovni ljudje in občani dolžni zagotoviti prostorske, materialne in finančne pogoje. IV. SODELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI Z DRUŽBENO POLITIČNIMI SKUPNOSTMI, ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA, DRUŽBENO POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI TER Z DRUGIMI KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI 100. člen Krajevna skupnost sodeluje s skupščino občine Ptuj prek svojih delegatov. Vse svoje predloge in pobude pošilja skupščini prek svoje delegacije oziroma delegatov ali neposredno prek svojih organov. 101. člen Krajevna skupnost sodeluje prek svojih delegatov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa na območju občine Ptuj. 102. člen Z delovnimi organizacijami, ki delujejo na območju krajevne skupnosti ali izven nje, pa so delavci, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti elani delovne skupnosti teh organizacij, sodeluje krajevna skupnost prek konference delegatov krajevne skupnosti oziroma njenih delegatov. 103. člen Krajevna skupnost lahko za pomembnejša vprašanja, ki zadevajo delovne ljudi in občane, ki delajo ali prebivajo na območju krajevne skupnosti organizira razgovore in posvetovanja med delovnimi ljudmi in občani in delegati. Za take razgovore mora tajništvo krajevne skupnosti zbrati vprašanja delovnih ljudi in občanov, organov krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij ter jih posredovati delegatom, da se lahko nanje pripravijo. 104. člen Družbeno politične organizacije in društva z območja krajevne skupnosti nudijo krajevni skupnosti pri njenem delu vso pomoč in podporo zlasti pri oblikovanju političnih stališč in reševanju posameznih vprašanj pomembnih za krajevno skupnost. Krajevna skupnost vabi na seje svojih organov predstavnike družbeno političnih organizacij. 105. člen Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi na območju občine ali na širšem območju zaradi združevanja sredstev in opravljanja nalog, ki so pomembna za širše območje. V ta namen se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi zlasti^ pri oblikovanju skupnih pomembnih stališč in enotnega nastopanja v občinski skupščini in republiški skupščini. V ta namen oblikujejo delovni ljudje in občani konferenco delegatov krajevnih skupnosti. V. OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE PROGRAMOV RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI 106. člen Za uspešno opravljanje pravic in dolžnosti, ki jih imajo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti po tem statutu, sestavljajo delovni ljudje in občani letne, srednjeročne in dolgoročne programe razvoja in nalog. Z letnimi programi zagotavljajo izvrševanje tekočih kratkoročnih nalog, s srednjeročnimi in dolgoročnimi programi pa programirajo perspektivni razvoj krajevne skupnosti. Delovne programe iz prejšnjih odstavkov tega člena sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi in občanov. 107. člen Pri izdelavi letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja krajevne skupnosti in uresničevanju tekočih nalog, sodeluje krajevna skupnost s TOZD, družbenopolitičnimi organizacijami na svojem območju kakor tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi. Vsi programi krajevne skupnosti morajo biti usklajeni z delovnimi programi družbeno političnih skupnosti in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, interesi TOZD in drugih samoupravnih organizacij ter interesi delavcev, ki bivajo na območju krajevne skupnosti. 108. člen Krajevna skupnost razloži svoj letni in večletni delovni program kot dokumentacijo skupščini družbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti kakor tudi TOZD na območju krajevne skupnosti in izven nje, zaradi dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o sofinanciranju posameznih nalog. VI. ZBIRANJE IN ODLOČANJE O UPORABI SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB V KRAJEVNI SKUPNOSTI 109. člen Svoje skupne potrebe, interese in naloge v krajevni skupnosti delovni ljudje in občani zadovoljujejo in uresničujejo z naslednjimi viri sredstev: — s sredstvi, ki jih delovni ljudje in občani sami zberejo s samoprispevkom ali pridobijo na kak drug način, — z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci TOZD z območja krajevne skupnosti m TOZD, katerih delavci prebivajo na območju krajevne skupnosti, — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana in proračuna občinace skupščine Ptuj programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti, — s sedstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z lastnimi dejavnostmi, — z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine Ptuj, — z delom davkov taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina Ptuj odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine — s prostovoljnim združevanjem sredstev družbeno političnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti, — z darili in — s sredstvi, pridobljenimi s posojili in iz drugih virov. Krajevna skupnost za pridobivanje sredstev iz druge, tretje, pete in sedme alinee prejšnjega odstavka, sklepa s TOZD, drugimi organizacijami in skupnostmi družbene dogovore in samoupravne sporazume. 110. člen Krajevna skupnost z lastnimi sredstvi samostojno razpolaga ter jih z letnimi finančnimi načrti razporedi glede na potrebe in skladno z letnim razvojnim in delovnim programom. Sredstva, ki jih krajevna skupnost zbere s samoprispevkom so namenska. Kadar združujejo TOZD ter druge organizacije In skupnosti z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom svoj del dohodka s sredstvi krajevne skupnosti za uresničitev posebej določene naloge, imajo TOZD pravico vpogleda v porabo takih zbranih sredstev, pri čemer imajo TOZD pravico odtegniti lastna sredstva, če ugotovijo,da niso namensko porabljena. 111. člen Kr ajevni samoprispevek se uvede na pobudo samoupravnih organov krajevne skupnosti, o njem pa odločijo delovni ljudje in občani na referendumu. Samoupravni organ krajevne skupnosti, ki je dal pobudo za uvedbo krajevnega samoprispevka mora najmanj enkrat letno poročati delovnim • ljudem in občanom, zbranim na zborih delovnih 6udi in občanov, o višini zbranih in uporabljenih sredstev iz samoprispevka. 112. člen Krajevna skupnost ima lahko lastne sklade. Sklad ustanovi zbor delegatov krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Sklep o ustanovitvi sklada določi poleg namena tudi vire sredstev za uspešno opravljanje nalog sklada. 113. člen Krajevna skupnost lahko pri poslovnih bankah najema posojila. O najetju posojila sklepa zbor delegatov krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti. Pogodbo o najetju posojila s poslovno banko podpise predsednik sveta krajevne skupnosti na podlagi ustreznega sklepa oziroma pooblastila zbora delegatov krajevne skupnosti. Najeto posojilo odplačuje krajevna skupnost iz svojih sredstev. 114. člen Krajevna skupnost sestavi vsako leto finančni načrt in zaključni račun. 115. člen Finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti sprejme zbor delegatov krajevne skupnosti po predhodni obravnavi na zboru delovnih ljudi in občanov. 116. člen Finančno poslovanje krajevne skupnosti se vodi skladno z ustreznimi predpisi. Sredstva posameznih skladov, ali združena sredstva za posebne naloge se vodijo ločeno tako, da je vsak cas možen vpogled v višino in način uporabe teh sredstev. Vil. ORGANI SAMOUPRAVNE KONTROLE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 117. člen Da se delovnim ljudem in občanom v krajevni skupnosti omogoči uveljavljanje njihovih samoupravnih in drugih pravic, dolžnosti in odgovornosti, delovni ljudje in občani neposredno izvolijo_organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov izvolijo na predlog krajevne konference SZDL delovni ljudje in občani na svojih zborih. Organ samoupravne kontrole šteje 9 članov, ki iz svoje sredine izvolijo predsednika in podpredsednika. Organu samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov mora svet krajevne skupnosti in delavci v medsebojnih odnosih v delovni skupnosti krajevne skupnosti omogočiti vpogled v vse zahtevane akte in mu omogočiti prostorske in če je potrebno tudi finančne pogoje. 118. člen Naloge organa samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov so: - nadzor nad zakonitostjo finančnega poslovanja organov krajevne skupnosti, - nadzor nad.izvajanjem priporočil in sklepov zbora delovnih ljudi in občanov, zbora delegatov krajevne skupnosti in ostalih organov v krajevni skupnosti, - Obveščanje in opozarjanje za to pristojnim organom v krajevni skupnosti in širši družbeno politični skupnosti o nepravilnostih, - razreševanje sporov, ki nastajajo med zbori delovnih ljudi in občani ter organi krajevne skupnosti, - predlaganje razrešitev organov krajevne skupnosti, če ti grobo kršijo določila tega statuta in v samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov. Vlil. JAVNOST DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI 119. člen Zaradi zagotovitve javnosti dela in seznanjanja delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti s skupnimi in posameznimi nalogami krajevne skupnosti je krajevna skupnost dolžna zlasti: - na primeren način obveščati delovne ljudi in občane o vaah problemih krajevne skupnosti in o stanju na posameznih področjih dela, - seznanjati delovne ljudi in občane z vsemi pomembnimi sklepi organov krajevne skupnosti, - najmanj enkrat letno poročati delovnim ljudem in občanom o svojem delu, - pravočasno in pred odločanjem o vseh pomembnejših predlogih sklepov obveščati o tem delovne ljudi in občane, da bi lahko dali nanje svoje predloge in pripombe. Krajevna skupnost zagotovi javnost dela po prejšnjem odstavku z objavo v občinskem glasilu SZDL Ptuj. IX. POSEBNE DOLOČBE 120. člen Delavci zaposleni pri krajevni skupnosti sestavljajo delovno skupnost. 121. člen Krajevna skupnost zagotavlja sredstva za osebne dohodke in skupne potrebe delavcev tajništva v skladu z določili Samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo delovne skupnosti krajevnih skupnosti SR Slovenije. 122. člen Samoupravne pravice in dolžnosti delavcev zaposlenih pri krajevni skupnosti se zagotavljajo z dogovorom, ki ga skleneta delovna skupnost in zbor delegatov krajevne skupnosti. X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA „ 123. člen Predlog za spremembo in dopolnitev statuta krajevne skupnosti lahko podajo delovni ljudje in občani na zborih delovnih ljudi in občanov. TOZD ter druge organizacije in skupnosti, zbor delegatov, družbeno politične organizacije ter društva z območja krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve se sprejemajo na način in po postopku, ki ga predpise statut občinske skupščine Ptuj. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 124. člen Volitve v nove organe krajevne skupnosti po tem statutu se izvršijo v roku dveh mesecev po sprejemu statuta. Dokler ne bodo oblikovani novi organi opravlja naloge teh organov svet krajevne skupnosti. 125. člen ■ V svet krajevne skupnosti so lahko voljeni tudi delovni ljudje, ki sicer niso delegati v zboru delegatov. 126. člen Zbor delegatov krajevne skupnosti je dolžan prilagoditi vse splosne akte temu statutu najkasneje v roku treh mesecev od dneva, ko prične veljati ta statut. 127. člen Ta statut sprejmejo zbori delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti na podlagi predhodne Javne razprave v krajevni organizaciji SZDL in začne veljati z dnem, ko ga razglasi kot sprejetega svet krajevne skupnosti. 128. člen Ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati določbe dosedanjega statuta krajevne skupnosti. V skladu za družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1-4/74) in na podlagi 7. člena začasnega pravilnika samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev v občini Ptuj z dne 21/1-1974 ter z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj za delavce kakor tudi ostala stanovanjska graditev, RAZPISUJE upravni odbor za upravljanje z združenimi sredstvi za stanovanjsko graditev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: Upravni odbor) 1. NATEČAJ a) ZA POSOJILA ZA NAKUP ALI GRADNJO NAJEMNIH STANOVANJ, b) ZA POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI, c) ZA POSOJILA DELAVCEM ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ, d) ZA POSOJILA KOMUNALNIM IN DRUGIM ORGANIZACIJAM ZA OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ S KOMUNALNIMI NAPRAVAMI. NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA: - pod a) 9,000.000 din - pod b) 640.000 din -Pode) 1,500.000 din - pod d) 1,000.000 din A. NAMEN KREDITA 1. Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna stanovanja, lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, občina in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po samoupravnem sporazumu. Razpisna natečajna vsota pod točko a) v znesku 9,000.000 din se uporabi: — 6,500.000 za zgraditev 29 najemnih stanovanj na že določeni lokaciji v Gregorčičevem drevoredu v Ptuju, — 2,500.000 din za nakup ali zgraditev najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene gradnje v občini v stanovanjskih soseskah, ki če znaša povprečni osebni dohodek na zaposlenega glede na povprečni osebni dohodek v SR Sloveniji v% do 80 od 80 do 100 od 100 do 110 od 110 do 130 od 130 do 150 od 150 do 170 od 170 so po občinskem programu določena za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev. 2. Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini dobi delavectki je zaposlen v organizaciji, ki združuje svoja sredstva po določbah samoupravnega sporazuma, ki nima lastnega stanovanja ali ima premajhno stanovanje in ga kupuje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve. 3. Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše dobi delavec, ki je zaposlen pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva po določbah samoupravnega sporazuma, ki nima lastnega stanovanja ali ima premajhno stanovanje in jp-adi individualno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za individualno stanovanjsko graditev in ima hišo že zgrajeno do lil. gradbene faze (to je, da je hiša pod streho). 4. Posojila za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami za zgraditev zbiralnika ob Volkmetjevi cesti po zazidalnem načrtu za ta predel, lahko dobijo organizacije, ki jih grade. B. NATEČAJNI POGOJI 1. Višina kredita in udeležba a) Za gradnjo ali nakup najmenih stanovanj mora organizacija, * ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe se računa v odstotku na predračunsko vrednost, če organi-»iia rama gradi ali na kupoprodaj no vrednost po naslednjem ključu in znaša: znaša udeležba odplač. obrestna v% doba pos. mera največ letno let v % 20 24 4,0 25 ' 24 4,0 30 20 4.5 ■35 15 5,0 40 15 5,5 45 10 6,0 50 10 6,0 Lastno udeležbo k posojilu mora posojilojemalec plačati ob koriščenju posojila. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga za gradnjo stanovanj. Prednost pri odobravanju posojila po tem natečaju imajo organizacije, ki bodo rešile z gradnjo ali akupom najemnih stanovanj relativno več stanovanjskih problemov delavcev in ki bo nudila večjo udeležbo in krajši rok vračila posojila. Stanovanja v Gregorčičevem drevoredu v Ptuju moramo biti dograjena in vseljiva najkasneje do 31/12-1974, ostala pa do 31/6-1975. b) Za nakUp stanovanja v etažni lastnini mora delavec, ki sodeluje na natečaju prispevati lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe se računa v odstotku za kupoprodajno vrednost standardnega stanovanja in znaša: če je znašal v preteklem letu povprečni osebni dohodek delavca glede na povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v % do 100 nad 100 do 110 nad 110 do 120 nad 1 20 do 130 nad 130 do 140 nad 140 do ISO nad 150 do 160 nad 160 Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrbljenega otroka za 3 % za dva 8 %, za tri ali več nepreskrbljenih otrok skupaj za 1 5 %. znaša odplač. doba po- obrestna sojila mera udeležba največ letno v % let v ji 40 24 4,0 45 22 4,5 50 20 5,0 55 18 5,5 60 16 5,5 65 14 6,0 70 12 6,0 75 10 6,0 Prednost za pridobitev posojila imajo tisti kupci, ki zberejo v skladu s spodaj navedenimi določili največ točk. 1. ŠTEVILO TOČK GLEDE NA POVPREČNI OSEBNI DOHODEK OZ. DOHODEK Kupcu etažnega stanovanja pripada na povprečni mesečni osebni dohodek oziroma dohodek na družinskega člana v preteklem letu sledeče število točk: do 1100 din na družinskega člana nad 1100 do 1200 din na družinskega člana nad 1200 do 1300 din na družinskega člana nad 1300 do 1400 din na družinskega člana nad 1400 do 1500 din na družinskega člana nad 1500 do 1600 din na družinskega člana nad 1600 do 1700 din na družinskega člana na 1700 do 2000 din na družinskega člana nad 2000 din na družinskega člana 2. ŠTEVILO TOČK GLEDE NA NAMENSKO VARČEVANJE: Kupcu etažnega stanovanja pripada glede na višino udeležbe, ki jo za nakup etažnega stanovanja zagotavlja z namenskim varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo (privarčevana sredstva povečana za posojilo) naslednje število točk: do 30.000 din 10 točk nad 30.000 do 40.000 din 25 točk nad 40.000 do 50.000 din 30 točk nad 50.000 do 70.000 din 50 točk 100 točk 90 točk 80 točk 70 točk 60 točk 50 točk 40 točk 30 točk 0 točk nad 70.000 do 100.000 din 80 točk nad 100.000 din 90 točk c) ZA KREDITIRANJE GRADITVE INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ mora delavec, ki sodeluje na natečaju prispevati lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe se računa v odstotku na predračunsko vrednost standardne stanovanjske hiše in Znaša: če je znašal v preteklem letu povprečni osebni dohodek delavca glede na povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v % do 100 nad 100 do 110 nad 110 do 120 nad 120 do 130 nad 130 do 140 nad 140 do 150 nad 150 do 160 nad 160 Lastna udeležba se znižuje za enega nepreskrbljenega otroka za 3 % za dva 8 % za tri ali več nepreskrbljenih otrok skupaj za 15 % Prednost za pridobitev posojila imajo tisti delavci - investitorju, ki zberejo v skladu s spodaj navede- 2. Število točk glede na namensko varčevanje Investitorju stanovanjske hiše pripada glede na višino udeležbe, ki jo za graditev stanovanjske hiše zagotavlja z namenskim varčevanjem pri banki za stanovanjsko posojilo (privarčevana sredstva povečana za posojilo) naslednje število točk: do 30.000 din 10 točk nad 30.000 do 40.000 din 20 točk nad 40.000 do 50,000 din 30 točk nad 50.000 do 70.000 din 50 točk nad 70.000 do 100.000 din 80 točk nad 100.000 din 90 točk Kot lastna udeležba investitorja se smatrajo tudi privarčevana sredstva, ki jih je ta že vložil v gradnjo stanovanjske hiše do lil. gradbene faze. Med investitorji, ki bodo po zgoraj navedenih kriterijih imeli enake pogoje, imajo prednost tisti, ki zasedajo družbena stanovanja in dajo pismeno izjavo, da bodo v določenem roku izpraznili družbeno stanovanje in ga izročili imetniku pravice uporabe _ oziroma bodo s posojilom dokončali gradnjo hiše in se vselili do 30. junija 1975. znaša v lastna odplač. obrest. udelež. doba pos. mera v% najv. let l.v% 50 24 4,0 55 22 4,5 60 20 5,0 65 18 5,5 70 16 5,5 75 14 6,0 80 12 6,0 85 10 6,0 nimi določi največ točk. 1. Število točk glede na povprečni osebni dohodek oz. dohodek investitorju stanovanjske hiše pripada glede na povprečni mesečni osebni dohodek oz. dohodek na družinskega člana v preteklem letu sledeče število točk: 100 točk 90 točk 80 točk 70 točk , 60 točk 50 točk 40 točk 30 točk 0 točk Za standardno stanovanje po tem natečaju se smatra stanovanje, kot je opredeljeno^ z občinskim odlokom o določitvi stanovanjskega standarda v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/73). Višino stroškov nad standardnim stanovanjem krije investitor oziroma kupec v celoti. d) ZA KREDITIRANJE GRADITVE KOMUNALNIH NAPRAV -zbiralnika ob Volkmerjevi cesti mora organizacija, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo v višini 20 % od zaprošenega posojila. Posojilo se daje za dobo 20 let, obrestna mera pa znaša 4 % letno. Objekt mora biti zgrajen do konca leta 1975. C. DOKUMENTACIJA 1. Organizacija, ki se prijavi na natečaj, mora predložiti: 1. vlogo, v kateri navede: a) zaprošeni znesek posojila, ločeno za gradnjo ali za nakup stanovanj, b) število in vrsto najemnih stanovanj, ki jih gradi ali kupuje z navedbo lokacije, cene in velikosti posameznih^ stanovanj, c) predračunsko vrednost oziroma kupnina in znesek lastne udeležbe do 1100 din na družinskega elana nad 1 10 do 12000 na družinskega elana nad 1200 do 1300 na družinskega člana nad 1 300 do 1400 na družinskega elana nad 1400 do 1500 na družinskega elana nad 1500 do 1600 din na družinskega elana nad 1600 do 17 00 na družinskega člana nad 1700 do 2000 na družinskega elana nad 2000 na družinskega člana za gradnjo ali nakup najemnih stanovanj. 2. Srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev 3. Izjavo pristojnega organa samoupravljanja o izločanju in zniževanju sredstev za stanovanjsko graditev po samoupravnem sporazumu oziroma odloku. 4. Izračun povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca organizacije za leto 197 3, potrjenega od službe družbenega knjigovodstva. 5. Sklep pristojnega organa samoupravljanja o najemu posojila za gradnjo ali nakup najemnih stanovanj ter da zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila. 6. Gradbeno dovoljenje s predračunom, kadar organizacija sama gradi oziroma kupoprodajno pogodbo oz. predpogodbo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj. 7. Organizacija za gradnjo komunalnih naprav predloži samo dokumentacijo, ki je navedena v točki B/d tega razpisa, ter gradbeni načrt, gradbeno dovoljenje In predračunsko vrednost. II.v Delavec, ki se prijavi na natečaj, mora predložiti: 1. Vlogo v kateri navede: a) zaprošeni znesek posojila za gradnjo stanovanjske hiše ali nakup stanovanja v etažni lastnini, b) podatke o svojih družinskih članih in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno hišo oziroma kupljeno etažno stanovanje, c) število stanovanjskih prostorov s predvideno površino in skupno površino vseh stanovanjskih prostorov. 2. Potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen, da organizacija združuje sredstva za stanovanjsko graditev po samoupravnem sporazumu oziroma odloku. 3. Potrdilo organizacije o povprečnem osebnem dohodku delavca za_ leto 1973 in njegovih dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka. Če je v družini zaposlenih več družinskih članov, tudi enako potrdilo za te člane. Če ima delavec ali član družine še dohodke iz premoženja, potrdilo davčne uprave o višini dohodkov za leto 1973. 4. Potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za gradbene zadeve da ima stanovanjsko hišo že zgrajeno do 111. gradbene faze. 5. Predračuni stroškov in dokazilo o zagotovljenih ostalih potrebnih sredstvih za dograditev hiše oz. nakupa stanovanja v etažni lastnini. 6. Izjavo,' da bo za odobreno posojilo dovolil vknjižbo zastavne pravice na hišo oz. stanovanje v zemljiški knjigi v korist samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj. 7. Izjavo, da bo po dograditvi stanovanjske hiše dal stanovanjsko hišo zavarovati do višine vrednosti proti požaru in ostalim nezgodam in da se zavarovalna polica vinkulira v korist samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj. 8. Gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne stanovanjske hiše na zemljišču, ki je po občinskem programu predvideno za individualno stanovanjsko graditev. Resničnost navedb v izjavi delavca bo ugotavljal upravni odbor, ki je razpisala ta natečaj. Če upravni odbor pozneje ugotovi, da je posojilojemalec dobil posojilo na podlagi neresničnih podatkov ali izjav ustavi koriščenje posojila in zahteva takojšnjo vrnitev celotnega posojila. D. OSTALA DOLOČILA 1. Rok za vlaganje prijav po tem natečaju traja 30 dni po objavi natečaja v občinskem uradnem vestniku; rok za natečaj za posojilo za gradnjo zbiralnika pa traja 90 dni po objavi tega natečaja. 2. _Vloge za najem kredita po tem natečaju sprejema Kreditna banka Maribor — podružnica Ptuj, Lackova ul 5, kjer udeleženci natečaja dobijo dodatna pojasnila o natečaju in potrebne obrazce za prijavo. 3. O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni s pismenim sklepom upravnega odbora najkasneje v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Javnost bo o izidu natečaja obveščena z javnim obvestilom v Tedniku Ptuj. Na zahtevo Kreditne banke Maribor — podružnice Ptuj so posojilojemalci obvezni predložiti potrebno dodatno dokumentacijo za zavarovanje posojila, za ugotavljanje kreditne sposobnosti in druge morebitne potrebe. Kreditna banka Maribor — podružnica Ptuj sklene kreditno pogodbo — prosilci, ki so na natečaju uspeli. i Ptuj, dne 15/2-1974 Predsednik UO Boris Solovjev URADNI VESTNIK občin Ormož in Ptuj. Izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejemajo^brezp^lačno^lzdajateti redakcija Ptujski tednik^, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredmški odbor - odgovorni urednik IVAN RAU, Sedež uredništva