Poštnina plačana v gotovlnl Ithaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, v Oelju po raznašalcih dostavlje- na5'5ODin,?a inozemstvuiODln fca^un pri poštnem vekovnerr. zavoriu št. 10.666. ^a&B&^' ¦ ^^^^^^ ^^tK/t^^^ ^^^^^^^ ^fl^^^^^^^^^^ ¦ tSI^^^^VHHV^^ ^^BiMP^^ ¦BBBi^^^^^^ ^^^^^P^^^*-*i Cena 1.50 Dia Redakdja in npravat Celjc, Strossmayerjeva ulica št. 1 prltličje, de.sno. Telefon Interurban 5tev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasj po tarifu. Rokopfsi le ftprejemajo ob petkih brezpogojco le do 10. dopoldne. — Prtdpisi glede prostota in dneva objav« oglasov te uvaXujejo le po možnosti. Štev. 62. Celje, petek 14. septembra 1934. Leto XVI. J. GOSAK (Teharje): Razstava šolskih vrtov in sreska perutninska razstava v Celju Razstava bo 14. In 15. oktobra v telovadnici okollške šole Večiria naših Ijudi ve o šolskih vrtovih le to, da se tam goji nekaj drevesni- čarstva in običajna zelenjad za kuhinjo. Toda brez precenjevanja lahko trdimo, da so bili šolski vrtovi pred 30 leti edini, ki so dajali materijal za obširne sadonosnike naših krajev, pa tudi za marsikatero hruško in jabolko, ki ko- 5ato sameva okrog naših kmečkih do- tnov. Mozirski sadni raj, lepi sadonos- niki okrog Št. Andraža, Šmartnega v RoŽni dolini, na Frankolovem pa od Teharja do Ponikve itd., ki so dali na- §im ljudem že marsikak dinar, pa tudi neštet polovnjak sadjevca, so imeli za svoje rodne očete učitelje vrtnarje. Mnoga imena teh zaslužnih mož spa- dajo že v zgodovino, tako Praprotnik v Mozirju, Fi§er v Št. Pavlu, Farčnik na Polzeli, Koderman na Frankolovem, LanišiČ in Kvac v Šmartnem, Rupnik v Št. Lovrencu, Vrečer na Teharju, drugi pa Še čez pol stoletja delijo sa- djarske darove, tako neumorna Miloš Levstik in Tomaž Grah v Čelju. Sta- rejši naši vaščani so cenili učitelja bolj po tem, kako se je udejstvoval v sa- djarstvu, nego po uspehih v šoli. Ti in Še mnogi drugi v celjskem sre- zu so vzgajali med kmečkim narodom mnogoštevilen naraščaj, ki tvori danes kopico navdušenih in smotreno delu- jočih sadjarjev. Led v umnem sadjar- stvu je že davno prebit, zato dreves- ničarstvo ni veČ glavna naloga Solskih vrtnarjev, saj je zasebnih drevesničar- jev že skoro preveč, marveč je danes giavni napor usmerjen k racionalnemu sadjarstvu: z umnim obdelovanjem, s skrbno nego, pravilno izbiro vrst po- kazati doraščajočemu sadjarju pot, da bo znal pridelovati lepo sadie in sicer tako, kakor ga zahteva naš in tuji trg. Prej smo bili samo sadjarji, kar ie za tisto dobo zadoščalo, danes moramo biti napredni sadjarji. Šolski vrt vceplja mladini veselje in ljubezen do sadjarstva, uČi jo ceniti in spožtovati delo spioh, da ne bo silila v mesto, kjer dela n;potrebno nadlego toliko delomrznih ljudi. Šolski vrt je važen vzgojni činitelj za dora- Sčajočo mladino, ker navaja k delav- nosti in odstraniuje največjo napako naših dtii: sramovanje pred ročnim de- lom in delomrznost sploh. Šolski vrtovi so danes za učitelje luksus; drevesni- čarstvo ne nese nič ; poleg tega slu- Žijo drevesnice za to, da se šolarji va- dijo v cepljenju, obrezovanju, in ma* lim, nevešČim rokam marsikaj izpodleti. Semena za zelenjavo, cvetice, okrasno grmičje, nove vrtnice, gnoj, red na vrtu, škropila, umetni gnoj, razno oro- dje, literatura — vse stane denar, ki ga vrt nikdar ne donaša, Od krajev. šolskih odborov, ki so v stiski, pa ne moremo zahtevati novih žrtev, bodirno zadovoljni, da nam vzdržujejo ograjo. Šolska vrtnarska razstava v Celju bo pokazala ne samo vrtne pridelke, ampak tudi ves kompleks ostalih di- sciplin, ki so v organski zvezi s Sol- skimi vrtovi. Po svoji razportdbi bo razstava razdeljena na 23 oddelkov. Vsak oddelek bo uredil poseben šolski vrtnar, ki mu bodo ostali prispevali materijal. I. oddelek bo pokazal načrte in slike lepih vrtnih skupin odnosno šolsko mladino pri delu. II. —IV. oddelek bo demonstriral drevesničarstvo, šolski sa- donosnik in precepljevanje. V V. oddelku bomo videli naravne in umetne oblike drevja, ki se gojijo na vrtu. VI. oddelek nam bo predočil borbo s sadnimi škod- ljivci. V VII. oddelku bodo razstavljeni vrtni pridelki; pri teh ne bo Slo toliko za izredne pridelke, kakor da se po- kaže, kako upliva zemlja, podnebje in trud na kakovost rastlin. Prav zanimiv bo VIII. oddelek, pod značko delovna sola; tu bodo ročni izdelki, samostojni spisi, risbe in slike šolarjev o doma- čern šolskem vrtu. Gospodinje bo za- nimal IX. oddelek z napisom: zelenjadni vrt. V prav veščih rokah je X. odde- lek, ki nam bo pokazal cvetiičarstvo na šolskem vrtu. Modernim zahtevam bo odgovarjal XI. oddelek, ki bo po- j kazal, kako naj bodo današnje Solske } sobe in šolska poslopja okrašena. V | XJI. oddelku bodo razstavljene vrsle ! prsti posameznih vrtov, način izboliše- | vanja in pripomočki. XIII., XX., XXI. j in XXII. oddelek prikazujejo tehnični j del, orodie, praktične predmete. Uporaba t v kuhinji, shranjevanje in uporaba vrt- j tnih prideikov bo ponazorjena v XIV. in XV. oddelku. Prav izdaten bo XVI. oddelek s šolskim čebelarstvom; ne moremo se ravno hvaliti, da bi bil celjski okraj idealen za rejo medonos- nih muh, vendar ni šolskega vrta, ki bi za pouk ne imel čebelnjaka. Zaradi tega imamo precej upraviteljev, ki so z dušo in teiesom čebelarji ter dose- gajo y svoji &troki tudi lepe uspehe. Razstava Solskih vrtov bo združena tudi s perutninsko celjskega sreza. Vsa prireditev, za katero se delajo J priprave že pol leta, bo gotovo živa i slika mnogega podrobnega dela, ki ga opravljajo šolski upravitelii celjskega sreza skoro neopaženo, a tembolj in I tenzivno. Vsa prireditev bo po dose- danjih dispozicijah 14. in 15. oktobra v prostorni telovadnici okoliške deške narodne Sole v Celju. (Konec prih.) Politični pregled p Svet Društva narodov v Ženevi je začel v pctck zasedati. Zasedanje je zelo važno, ker je na dnovncm redu vstop sovjctskc Rusijc v Dru- štvo narodov. p Poljska je odpovedala pogudbo o zaščiti manjšin in zahteva, naj .se obveznost za zaščito manjšin uvede za vse države. Poljska odklanja tudi vzhodni pakt. }) Pos veto van je Jevtiča z dr. Schuschniggom. Avstrijski kancclai- dr. Schuschnigg je imel v sredo v Ženevi daljši razgovor z jugosloven- skim zunanjim niinistrom Jevticem. Oba državnika sta razpravljala o po- litičnih in gospodarskih vprašanjih Jugoslavije in Avstrije. p Koroški Slovenci niso smcli v Ljubljano. Avstrijska vlada jc pro- ' povedala koroškim Slovencem ude- ležbo na slovanskem plesnem festi- val u na velesejmu v Ljubljani. Clani ple.sne in pcvske skupine iz Žiljskc doline so sicer prejeli prejeli potno liste, izvzemši nekaj pevcev. Ko pa i je hotela skupina odpotovati, jim jc bilo sporočeno, da se jim potovanje na ljubljanski velesejem prepovedu- jo. Dejstvo, da je avstrijska politika pod italijanskim vplivom, se vsak dan znova. potrjuje. p Hitlerjevski begunci v naši drža- vi. Iz Avstrijje piihajajo še vedno hitlcrjevski begunci. V taborišču v Varaždinu jih je že 1.175, z oninii, ki so odšli v Požego in Bjelovar, pa 1.7G7. Sedaj so zacele prihajati tudi žene z otroki. Domače vesti -lovil novi dom in prapor So- kola v Petrovaradinu pri Novem Sa- du. Po blagoslovitvi je škof dr. Akša- novic nagovoril zbrano množico in po- udaril veliki pomen viteške oi'gani- zacije za naše narodno življenje in važno nalogo Sokolstva, da vzgoji gp- neracije našega naroda z onimi vrli- nami, ki izpolnjujojo narodno zedi- njenje in bratsko enakopravnost v iskrencm narodnem zanosu. Škof adlih brez razlike uarodnosti lahko do- bijo brczplačno vozovnico do Čaeka in nazaj. Ostali udeleženci pa lahko dobijo legithnacijc za polovično voz- njo. Osebe, ki žcle izkoristiti to pri- liko, naj pfinesejo dokaze o tem, da so njihovi sorodniki padli za časa vojne v Cačku ali njegovi. okolici, tajniku Udruženja rezervnih oficir- vsak stori po možnosti svojo dolžnost in plača članarino, ki je itak zelo nizka in znaša le 12 Din letno, ter tako podpre društvo, ki je zaradi obil- nih izdatkov za olepšavo mesta in parka v slabih denarnih razmerah. c Zdravnik dr. Joslp Čedn ne or- dinira od 20- t. m. do 8. oktobra, c Javna prošnja. Marija Razbor- škova, stanujof a v Zavodni 7 pri Celju, vdova po čevljarju in 100% vojnem invalidu Jerneju Razboršku, ki je umrl 2. maja 1929 v lnvalidskem domu v Celju, prosi vojne tovariSe svojega moža, ki so bili 1. 1916. in 1917. ria fronti na Döberdobu in lahko pričajo, da je bil Razboršek v vojni ranjen, da bi sporočili svoj naslov Mariji Raz- Za sport s vežbanje in boTsboni Bilohuid^itii! Proizvod »UNION«, Zagreb borškovi ali pa občinskemu uradu za Celje okolicc?. c Žetev smrtf. V Celju (Za kresiio 14) je umrla 8. t. m. v starosti 42 let kontoristka ga. Marija Cinekova roj. Rojnikova, na Maiiborski cesti 19 pa je umrla v četrtek 3lletna žena to- varniškega delavca Dorotea Lebanova. V celjski bolnisnici so umrli > 9. t. m. 29letna šoferjeva Žena Marija Pod;-or- nikova s Sp. Hudinje, v sredo 39 letni vojni invalid Franc ArzenSek iz Skofie vasi, v petek pa 74 letna žena !esnejvania učen- cev, je potrtba po taki knjigi postala tern bolj občutna. Te kočljive naloge se je lotil znani strokovnjak v telesni vzgoji Wan Bajželj, bivSi telovadni uči- telj na učiteljski šoli v Ljubljana. V smislu novega zakona in učnih načrtov za osnovne sole namerava sestaviti za vsak razred praktično knjigo po so- dobnih telesnovzgojnih nazorih in v skladu z dslovno solo ter s strnjenim poukom. Sodeč po prvem zvezku, ki je pravkar izSel, bo delo odlično ter •bo v polni meri doseglo svoj smoter. Malinovec pristen naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi v vsaki mnozini kakor tudi mine- ralne vode pri tvrdki Karl Loibner - Celje Hralja Petra centa 17 „Pri Zvoncn" Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,oooooo#- RupujelnprO' daija devisee in salute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nodi za nje popolno var- nost in ugodno obresfovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Brivnica „Zora" Celje, Slomškov tig 6 zraven 2upne cerkve se priporoča za prvo- vrstno britje in striženjc. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Knjigarna in pspirnica „DOMOVINA" v Celju kupujc in prodaja rabijene šolske knjige Učiteljica išče enosobno stanovanje v centru mesta. Ponudbe na upravo lista pod »Učiteljica«. Lepo posestvo v najboljšem stanju, četrt ure iz Celja ob veliki cesti, obširen sadonosnik še po ugodni ceni proda. Naslov v upravi lista. Več vfst napisnih label vseh velikosti, dalje dva šivalna stroja za čevljarsko obrt, levoročni in novi cilindrski večje vrste, se proda. Tudi na obroke. — Vprašati v zalogi čevljev E. Berna, Celje. Oglašnjte! Č 6 V 1 j 1 Din 19— otrožki Din 28"— dekliški Din 55'— fantovski Din 66*— ženski Din 66'— moški Snežni cevljl Dm 241— otroški Din 30'— ženski Oorski cevljl Din 145'— Oglejte si izložbe in prepriČali se boste ^l^^ovAfeiiA • mi a ¦ in • 0biK Za solo kupite knjige in vsg drugc potrebščine pri K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7 Knjigarna in veletrgovina s papirjem Velika izbira! Nizke cene! Franjo Dolžan S&ä kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pnw