Nove knjige: GOZDNE PTICE SLOVENIJE Tomi Trilar GOZDNE PTICE SLOVENIJE FOREST BIRDS OF SLOVENIA V gozdu se opazovanje in preučevanje ptic odvija drugače kot na odprtih površinah voda ali travnikov. Tu se ptice uspešno skrivajo v obsežnih krošnjah dreves ali v gosti podrasti, kar je iz vidika opazovalca ptic precej nepriročno vedenje. Težavo pa nima le opazovalec, pač pa veje in listje zastirajo pogled tudi pticam. S pomočjo vidnih informacij si lahko tako tudi ptice kaj malo pomagajo pri spo- razumevanju. Zvok je zato glavno sporazumevalno sredstvo gozdnih ptic in le-ta je pomemben tudi za ornitologa. Brez priročnika pa seveda ne gre. Tu ne mislim na klasični priročnik v obliki tiskovine, pač pa na zvočni priročnik v obliki zgoščenke, ki nam na najbolj pristen način predstavi ptičje glasove. Tudi ptice imajo dialekte in dolga leta smo se slovenski ornitologi spraševali ali glas, ki smo ga slišali na kakem franco- skem, angleškem, nemškem ali kakem drugem tuje- rodnem traku, zares pripa- da ptici, ki smo jo slišali v gozdu za domačo hišo. Tem vprašanjem bo najverje- tneje vsaj v večji meri kos nova Trilerjeva zgoščenka o gozdnih pticah Slovenije, na kateri je avtor zbral posnetke večine naših gozd- nih gnezdilcev, kar 93 jih je predstavljenih na zgoščen- ki. Večina njih je bila po- sneta v Sloveniji, le ena, taščična penica Sylvia cantillans, na bližnjem Hr- vaškem, kar nekako ustreza tudi našim razmeram. Na dvojni zgoščenki je avtor skušal zbrati kar največ različnih napevov in oglašanj ptic, od terito- rialnega petja samcev, kon- taktnih klicev med osebki, do oglašanja mladičev. Priložena knjižica dobro obrazloži predstavljena oglašanja tako. da poslušalec lahko brez težav sledi zvokom. Petje, to je tisto oglašanje, ki ga samci uporabljajo pri branjenju svojega teritorija in vabljenju samic, ima lahko pri nekaterih pevcih Passerifornies celo vrsto različic, ki poslušalca na terenu dodobra zmedejo pri določanju. Kot primer si vzemimo kar sinice. Na zgoščenki je denimo velika sinica Parus major predstavljena s kar štirimi različnimi tipi samčevega petja, plavček/? caeruleus s petimi, menišček P. ater pa kar s sedmimi. To seveda še vedno niso vsi tipi, vendar bo poslušalec lahko ob natančnem poslušanju zgoščenke in nato ob preverjanju znanja v gozdu veliko lažje prepoznal tudi druge tipe. Osebno so mi na zgoščenki še posebej padli v uho posnetki črnega škarnika Milvus migrans, divjega petelina Tetrao ^ mm mN Dve zgoščenki s posnetki oglašanj 93 gozdnih ptic Slovenije in spremljevalna knjižica z 19 stranmi komentarjev v slovenskem in angleškem jeziku Posnel in napisal: dr. Tomi Trilar Izdal: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 2002. Naročilo: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20,1000 Ljubljana ali http://www2.pms-lj.si/cdgozd/ Cena: 3000 SIT urogallus, sloke Scolopax rusticola in triprstega detla Picoides tridactylus. Posebej nazorna je primerjava petja duplarja Columba oenas in grivarja C. palumbus. Če boste natančno prisluhnili posnetkom, boste kmalu ugotovili, da se oba, sicer tipično gozdna goloba, po petju zelo razlikujeta in da njuno ločevanje ne bo več problem niti za manj izkušene poslušalce ptic. Težava gozdnih ptičje predvsem v tem, da jih večkrat slišimo kot vidimo. Vidimo jih le kot trenutni preblisk, kije švignil skozi veje. Pri eni skupini ptic pa so celo ti prebliski silno redki, zato nam ostanejo na voljo le še glasovi. To so sove. Samci gozdnih vrst sov so navadno zelo glasni, ko v spomladanskem času dopo- vedujejo sosedom meje svojega teritorija. Med najbolj glasnimi je gotovo samec lesne sove Strix aluco. Tako kakor se ljudje ločimo med seboj po barvi glasu in načinu govora, je tako tudi pri pticah. Avtor je uspel na zgoščenko na- nizati petje različnih sam- cev lesne sove in ob po- zornem poslušanju bo tudi laično uho zaznalo indivi- dualno različnost med njimi. Ne pojejo pa le samci. Na zgoščenki je predstavljen zares izvrsten posnetek petja samice kozače 5. uralensis, poleg tega pa redko slišani krik, ki ga kozače oddajajo med parjenjem. Zgoščenka bo pomagala razrešiti tudi dvom o identiteti mladičev pri dveh naših najpo- gostejših sovah, lesni sovi in mali uharici Asio otus, ki sta pogosti tudi okoli naselij. Za konec pa še pomemben podatek, ki ga je avtor navedel že v spremljevalni knjižici. V naravi ptice pojejo v zvočnem okolju, kijih obdaja. Avtor seje zato odločil prikazati posnetke na kar se da pristen in originalen način, zvočno okolje pa še dodatno opisal pri opisih oglašanj ptic v knjižici. Poleg tega je pri nekaterih vrstah, ki se oglašajo manj pogosto, denimo pri kragulju Accipiter gentilis, skobcu/), nisus, gozdnem jerebu Bonasa bonasia in kozači, premore med posameznimi oglašanji pustil takšne, kot so v naravi, jih ni krajšal ali kako drugače preoblikoval. Zgoščenka je rezultat večletnega dela. ki odpira novo smer v raziskavah ptic v Sloveniji, bioakustike ptičjega oglašanja. Delo Gozdne ptice Slovenije pa kot pomemben učni pripomoček tako za laike kot za bolj izkušene opazovalce in raziskovalce ptic sodi na polico vsakega slovenskega ornitologa. AJ Vrezec 34 NOVE KNJIGE