28. štev. V Kranju. 11. julija 1903. IV. leto. Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo, •GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Enaka pravica za vse! Profesor Metelko je bil odlikovan na svoje stare dni. Ko se kmalu potem predstavi škofu Wolfu, vpraša ga ta, kje da ima križec. Odlikovanec začne preiskavati dolge žepe, prišite v škrijce rjave, duhovniške suknje, in med raznimi papirji pokaže škofu pred kratkim zadobljeno odlikovanje. Na tem stališču stoji glede odlikovanj menda c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani, seveda le glede odlikovanj, katere je kratkomalo odpravil in ki se -tičejo otrok v ljudskih šolah. Mi sicer pritrjujemo tej slavni korporaciji, če je mnenja, da mali paglavec ni za las boljši zaradi tega, ker se tiska njegovo ime v letnem poročilu z debelimi črkami; tudi ne ugovarjamo, da ni popolnoma izključeno, da bi se kak ljudski učitelj ne zmotil, da bi ne odlikoval kakega otroka, ki tega ni najbolj zaslužil, in da bi ne prezrl kakega drugega, ki je tudi zaslužil odlikovanje; ali to velja tudi za vse druge državne in cerkvene oblasti. In vendar imamo razne križce, verižice, pridevke k imenom, imamo rdeče ovratnike, rdeče in višnjeve kapice, celo škrlataste plašče, s katerimi rečmi se odlikujejo pridni in zaslužni državljani. Francoska revolucija je odpravila vse rede in plemstva, ali žene francoskih republikanskih ministrov so vendar vse srečne, Če jih povabi kaka stara markiza na ples. Za več milijonov težkim nevestam iz Amerike se izpolni najsrčnejša želja, če vlove v Parizu kakega zadolženega in izživelega grofa za moža. In v parlamentarnih državah se pripeti, da kak imeniten politik v mladih letih podira prestole in oltarje, na stara leta pa klečeplazi okoli cerkovnikov in dvornih žandarmov, da bi dosegel kak križec. Tako svet pelja in v tem oziru Človeštvo v naših dneh ni storilo niti koraka naprej. Zaradi tega menimo, da je c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani slab poznavalec človeške duše, slab računar in slab izgojevalec. S tem sklepom je vzel otrokom nekaj, kar po mnenju strokovnjakov vzgoji ni bilo na kvar, in česar so se otroci veselili. Če se že odpravljajo igračice, ali naj se res začne pri otrocih v ljudskih šolah? Ali res tiči v tem posebna izgojevalna modrost, da se zatre v mladi duši vsaka ambicija, da se že prepriča mladega otroka, da zadostuje, ako se le «skozi zleze*. Mi gotovo nismo občudovatelji odlikovanj. In c. kr. korporacija, ki v stari monarhični državi odpravlja odlikovanja, nam skoro imponira. Ali nekaj nam ni prav! Stari Morijan je trdil, da je lahko določiti, kdaj se pri človeku začne otroško naziranje, ali prav težko, kdaj da poneha. Če se je torej c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani s priznanja vrednim pogumom podal v boj pri tisti človeški slabosti, v kateri imajo glavno oporo vsa odlikovanja, mu nismo očitali ničesar, obžalujemo le to, da ni dosleden, da je dejal komat na konja pri repu, da je začel reformatorično svoje delo pri — malih otrocih. Enaka pravica za vse! Postojlnska Jama. i. Mnogokrat smo že opozarjali na dejstvo, da se pri nas na Kranjskem mnogo premalo stori za po-vzdigo prometa. s tujci. Naš list si je stavil posebno nalogo delovati, da se temu nedostatku kolikor mogoče hitro odpomore. Ker se pa promet s tujci ne more in ne sme omejiti le na Gorenjsko, se bavimo v svojem listu poleg Gorenjske tudi z drugimi deli naše dežele. Vsled tega se hočemo danes bolj natančno pečati s po-stojinsko jamo. Povod temu nam daje postopanje nekaterih faktorjev o priliki sokolske slavnosti v Postojini, največ pa spis Šveda V. Hugona Wickströma, ki dokazuje, da smo res podobni onemu svetopisemskemu možu, ki je svoj talent zakopal v zemljo. Švedski pisatelj Wickström, izdajatelj «JämUands-posten», piše v svojem listu vrsto člankov pod naslovom «Po sedmih kraljestvih«. V prvem obravnava Postojinsko jamo, ta biser naše države, kakor ga nazivlje «Neues Wiener Tagblatt». Wickström pričenja svoj članek: «Videl sera nekaj čudovitega, nekaj, kar je moje najsmelejše nade daleč prekosilo. Videl sem Postojinsko jamo!» Potem nadaljuje s precej natančnim opisovanjem jame, katero opisovanje bržkone ponatisnemo, da bodo naši ljudje videli, kako navdušeno pišejo o naših zakladih inozemci in to celo razvajeni veleturisti. Konec Wickströmovega spisa pa se glasi: «Postojin-ska jama je najčudovitejše, kar sem videl v svojem življenju, to je bajka, katera je poslala resnica. 288 Nemogoče pa ml je, da ne bi omenjal nezaslišanega nedostatka, ki je zbudil mojo ncvoljo v najvišji meri. Smatram to pa tembolj za svojo dolžnost obelodaniti grajo, ker nameravam svoj spis obelodaniti v vplivnem avstrijskem časniku in ker pričakujem, da bode s to grajo soglašalo ljudstvo, katero je najbolj prizadeto pri vsej zadevi. Pripeti se namreč pogosto, da se mnogokrat bolj ozirajo na besede inozemca, nego na stotine grajajočih izrazov domačinov. Vsako leto obišče jamo okolu 15.000 oseb. Zakaj tako? Edino radi tega, ker je vstopnina previsoka. Najmanjša pristojbina v seziji (1. aprila do 31. oktobra) je tri krone izvzemši binkošti, ko znaša le 40 vinarjev. Po zimi znaša vstopnina 10 kron za osebo. Ali naj se potem še čudimo, da je število obiskovalcev tako neznatno? Istega dne, ko sem bil jaz v jami, nas je bilo pet, reci pet obiskovalcev. Niti večjim družbam se ne dovoli znižanja in to je vzrok, da si zadnjič jame ni ogledala družba, broječa 5 0 oseb, dasi se je zato mudila v Postojini, ker se ji je vstopnina zdela previsoka. Istotako je odšla družba štiridesetih Lvoncev (Francozov), ne da bi bila v jami, edino radi tega, ker pri oblastvili niso našli najmanjše postrežljivosti. Občine, katere imajo pri jami svoj delež, le s težavo zmagujejo davčna bremena, dasi jim bi bila «Postojinska jama» — zlata jama, iz katere bi lahko zajemale milijone. — Kako dolgo bode še trajal ta ne-do statek?» Tako Šved Wickstrom, ki ni imel od jame druge koristi nego, da se je naslajal ob pogledu tega dragocenega bisera. In mi?! Spimo! Kolikokrat jadikujemo. da smo reven narod, da vedno bolj obubožavamo. Ne čudimo se, da je tako! Vsaj ne znamo ceniti niti takih biserov, katere nam je narava že izbrušene in očiščene položila v naročje, katere nam je treba tujcu le pokazati in že imamo dobiček od njih brez posebnega truda. Po sili takorekoč jih ogledujejo tujci, da so potem ob njihovem pogledu ginjenidosolz, kakor piše Wickstr6m. Vtem, ko se prepiramo, jeli Bog črn ali bel, kdo gre večkrat ali manjkrat v cerkev, pa imajo glavno besedo pri jamski komisiji odreveneli ljudje, ki hočejo vse potlačiti v mrtve paragrafe, ki nimajo v narodno-gospodarski politiki niti najmanjšega pojma. Ali ni to nezaslišano, da vsled male napake pri stroju za električno razsvetljavo tisoče in PODLISTEK. Na Dobrač! Konec . .. Ne bom opisoval občutke, ki navdajajo hribolazca, dospevšega na vrh. Prost vseh vsakdanjosti, prerojen, se raduje nad to božjo naravo. Divni so od tu velikani Triglav, Mangart, Rjovina in drugi s svojimi ostrimi in topimi vrhovi, razoranimi grebeni, ledeniki, drčami, melinami, obeliski in piramidami. Nič simetrije, le slučajnost krog in krog. Kamor pelje oko, samo skalnato morje s svojimi razburkanimi valovi. Kako neznatnega se čuti človek vspričo teh velikanov. Tu se pričenja poezija vznesenosti. Sursum corda! V precej obširni koči smo dobili okrepčav in prenočišča. Večerni hlad na planinah je za dolinca precej občuten, zato so pa bila sprva tudi naša srca obdana z ledeno skorjo. Šele po pozni večerji, katera nam je pripravila po trudapolnem in opasnem priganjanju našega velikega kuharja korajžna in resolutna planšarica, pričela so se topiti naša srca ob slovenski pesmi, katera je 7, oHla po tem planinskem «salonu». Naše poskočne in etične melodije pa so privabile celo precejšnje število «vsenemcev», kateri so mahoma znali pravilno slo- tisoče ljudi ne more ogledati podzemski čudež, kakor se je zgodilo o priliki sokolske slavnosti. Že takrat so nam silile ostre besede izpod peresa. Cele čete orožnikov bi ne odvrnile nesreče, ki bi se lahko zgodila, ako bi vsled nerodnosti nastala panika, katero bi lahko pro-vzročilo tako naravnost brezvestno postopanje. Ako ljudje druzih držav zvedo, da je treba za kaj tacega orožnikov, se nam bodo smejali, če nimajo le malo zdrave pameti. Lepo bi se zahvalil tujec, ki dobi za drag denar dovoljenje vstopa v jamo, če bi imel za hrbtom orožnika, ki bi ga s kopitom svoje puške neprestano gonil do konca jame in nazaj. Pa to je mogoče le pri nas. Ro-gamo se Kitajcem, da imajo «cof» na glavi — a sami ga imamo pa v glavi. In če hoče tujec v jamo, mora po vstopnico celo na glavarstvo. Ako celo navaden človek prodaja tobak in sol, katera do naša ta dobiček skoro izključno le državi, zakaj bi se ne moglo postreči občinstvu s tem, da bi tik jame dobilo vstopnice. S kako lahkoto se dobe vstopnice v Škocijansko jamo! V Kranju, 11. julija. Papež Leon XIII. je na smrtni postelji. Papež Leon ni zbolel na kaki posebni bolezni, temveč njegova bolezen je le pojav njegove visoke starosti — star je namreč 94 let. Zdravniki so ga dne 7. t. m. operirali ter mu očistili pljuča. Operacija je bila lahka. Papež je prestal sede to operacijo brez težave. Listi poročajo, da je papež dal svojim kanonikom posebna naročila glede izvolitve njegovega naslednika. Med kardinali glede nasledništva ni jedinosti. Ministrska kriza v Avstriji je za sedaj rešena. Korber ostane še nadalje ministrski predsednik. — Ministri so šli sedaj na počitnice. V Pragi so imeli minulo nedeljo velikansko slav-nost na čast Husu kot reformatorju in izbuditelju češke zavesti. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo kakih 50.000 ljudi. Prišli so tudi gostje z Ruskega, Francoskega in celo iz Amerike. Združeni Nemci. Štiri večje nemške stranke v državnem zboru so se združile v zvezo, ki hoče braniti nemštvo. Ta zveza bi štela 138 mož. Umestno bi bilo, da tudi Slovani kaj takega ukrenejo. Dogodki na Hrvatskem. Novim banom na Hrvatskem je imenovan grof Teodor Pejačevič, o katerem listi pišejo, da ne bo prav nič boljši kakor njegov prednik. — Nemiri v raznih krajih se Še vedno pojavljajo. venščino in dali so prostost vsem registrom svojih grl. Dro, dro! Le škoda, da so nas naše dame tako zgodaj zapustile in se podale v spalnice, opremljene z vsem modernim komfortom, kajti prepričali bi se lahko, da pleše kranjski fant tudi po štiriurni hoji, po raskavem tlaku in ob hreščeči godbi lahkokrili valček. Naš koncertni mojster je prav pridno pihal na svoj univerzalni godbeni inštrument in žel za svojo izvežbanost burno pohvalo. Hoja nazaj proti sv. Duhu je bila vrlo prijetna. Še par uric in cela družba je zasedla potem, ko si je po-živela v Beljaških toplicah svoje ogorele ude, verando dobre gostilne g. Kneza. Tu so se razvozijali jeziki, za-donelaje zopet domača pesem, med presledki pa so nam topili srca godba in soli gramofona. Velika netaktnost bi bila, ako bi ne omenil naših fotografov, ki sta spremljala izletnike. Krasne slike zaslužijo, da se razstavijo v izložbah vseh trgovin našega mesta. Da boš pa imel, dragi čitatelj, popolni užitek od teh slik, ti svetujem, da povžiješ poprej veliko porcijo čistega absinta. Fantazije ti bo potreba, kajti človeške podobe brez glav, pokrajine z neprodirno meglo, je najnovejša manira fotografične umetnosti. Na svidenje pri drugem izletu! Tedenske politične vesti. Predsednik francoske republike Loubet je šel obiskat v London angleškega kralja. Bil je povsod prisrčno sprejet. — V grški zbornici je prišlo dne 2. t. m. med poslanci do pretepov in so pokali celo revolverji. Ministrstvo je odstopilo. — Srbski kralj je odpravil cenzuro inozemskih listov. Cenzura za domače časopisje se je že poprej odpravila. — Na Kitajskem se pričakajejo novi nemiri. Poslaništva se preskrbljujejo z živili; tudi straže se pomnožujejo. Dopisi. Z Gorenjskega. Pretekli praznik me je lep sončen dan zvabil na prosto naravo. Do Javornika z železnico, od tam pa peš skozi Vinlgar na Bled in dalje v Lesce, odkoder me je lukamatija zopet zvečer polegnil proti domu. Moje pešpoti ne bom popisoval, ker je vsakemu več ali manj znana, namen teh vrstic je opozoriti dotične na nekatere nedostatke, katere sem potoma zapazil. V restavracij' v Vintgarju n. pr. se dobro postreže z jedjo in pijačo, ali na mizi leže samo nemški listi. Kakor da bi samo tujci Nemci pohajali v to domačo restavracijo, za nas domačine pa ni nobenega lista na razpolago. Po mojih mislih bi moral vsak gostilničar tudi s časopisi skrbeti za različno družbo, ki prihaja k njemu. Tedaj za nas slovenske turiste, ki smo vendar v večini, bi morala «Narod» in «Slovenec» ležati na mizi. Za svojo osebo je restavrater lahko lega ali onega političnega mnenja, za svoje goste pa mora biti nepristranski in mora saj s par slovenskimi listi postreči slovenski družbi. To je moje skromno mnenje. — Na Bledu sem se v več gostilnah oglasil, ali skoraj nikjer nisem pil domačega piva, ampak povsod točijo tuje pivo, bodisi koroško, ali štajarsko ali celo češko, le kranjskega nikjer ni. Ali je Mavrjevo iz Kranja, Staretovo iz Mengiša, Avrovo in drugo iz Ljubljane, Koslerjevo, novo delniško tako slabo, da ne more konkurirati s tujim? Podpirajmb najprvo domačine, ki naj se seveda tudi potrudijo izdelovati dobro blago, potem šele tujce, ako ne gre drugače. Svoji k svojim! To geslo bi nam moralo preiti v meso in kri ter se strogo ravnati po njem. Tudi Ciril-Metodovih žvepljenk nisem našel povsod, kar je graje vredno. — Morebiti bodo te pohlevne vrstice nekoliko pomagale do zboljšanja razmer, kar bi bilo iskreno želeti. Potnik. Z Bleda. Dobro se Blejci še spominjamo onih časov, ko je bila sedanja nova občina Ribno še združena z blejsko občino. Kakor žene Hrvat svoje suhe prašiče na semenj, tako sta prignala častitljiva božja namestnika iz Ribnega in z Bohinjske Bele svoje pokorne kmete k občinskim volitvam na Bled. Potem pa sta na Bledu s povzdignenima palicama varovala vsak svoj trop, da jim kateri volilec ni ušel domov že pred volitvijo ali pa se pridružil nasprotnikom. Mi smo se revežem zasužnjenim smejali, ali premagali so nas vendar! O to so bili še blaženi časi za blejskega, belanskega in ribniškega župnika! Postavili so nam svoje kimovce za občinske odbornike in ti so potlej po nasvetu svojih duhovnih zapovednikov iz svoje srede izvolili župana. Nič se takrat nismo mogli pomagati s farovško copato potlačeni Blejci. Kar so nam naložili naši trije župniki po svojih občinskih jogrih, to smo morali nositi na svojih ramah potrpežljivo in brez pritoževanja. Ako bi bil kateri izmed nas pokazal očitno nevoljo proti blagoslovljenim občinskim sklepom, pa bi morda še moral iti na natezalnico v farovško klet! In če bi še zdaj vladali blejsko občino omenjeni trije od Šušteršičevega sv. duha razsvetljeni božji namestniki in bi dali naše letovišče zaplankati proti tujcem, bi morali tudi to mirno gledati! Ali sedaj, odkar je ribniška občina ločena od blejske in ima svojega župana na Bohinjski Beli, so na Bledu minili prejšnji črni časi. Župnika na Bohinjski Beli in v Ribnem nimata več pravice voditi svoje kmete k volitvam na Bled, naš Janez pa tudi nima toliko petjotskih pristašev okoli sebe, da bi mogel ž njimi posekati nas napredne Blejce pri občinskih volitvah. Ravno to pa silno jezi in peče ne samo naše bližnje, ampak tudi daljne kranjske klerikalce, da imamo na črez in črez požlindrani Gorenjski sedaj tudi na Bledu, kamor prihaja vsako leto 289 toliko tujcev od blizu in daleč, napredni občinski zastop z naprednim županom! Mnogo so se že trudili in se še trudijo naši črni ljudski prijatelji ali pravzaprav ljudski izsesovalci, da bi tudi našo občino spet spravili v svojo oblast. A to se jim ne bo posrečilo vkljub jetičnemu konsumnemu društvu, devičarski družbi in novoustanovljeni klerikalni posojilnici, v katero so primorane vse žegnane blejske device naložiti svoje prihranjene kronice. K zavednosti in samostojnosti naših naprednih prebivalcev pa je najbolj pripomoglo napredno časopisje, ki je tukaj močno razširjeno ter nam še vedno pridobiva novih somišljenikov. Zdaj z blejskim farovžem drže le še naši najbolj zabiti kmetje in pa tisti, ki imajo tam kaj zaslužka. Nasprotno pa naša preča., je dala sklepati to. Brez vsega povoda, ha mirno penižno vprašanje pa taka surovost. V drugič bi se mi bilo ravno v tem kraju godilo skoro še slabše. Peljal sem se s kolesom od Jarš proti Trzinu. Na trzinskem polju srečam nekega trzinskega «fanta», ki meni nič tebi nič podstavlja neko palico pred sprednje kolo, in res malo je manjkalo, da nisem padel s kolesa. Moral sem stopiti doli. Med tem se pa oglasi od blizu s polja nek kmečki mož, že bolj prileten, in začne vpiti mojemu napadalcu: Daj ga no hudiča, v graben vrzi škrica. In res se pripravlja ta človek na to, tako da sem bil primoran pri belem dnevu se z orožjem v roki braniti pred katoliško posurovelostjo. Naši duhovnik', namesto da hujskajo nevedno ljudstvo proti vsem omikanim, naj raje uče to naše «dobro» ljudstvo višje omike in namesto farizejske navidezne pobožnosti — morale! To bi bilo res dobro, Bogu dopadljivo delo in hvaležni bodemo potem njim. Z Dunaja. Hrvatski in slovenski dijaki upodabljajočih umetnosti na Dunaju smo si ustanovili letos svoje društvo z imenom «Vesna». Kakor je razvidno iz društvenih pravil, je društvo popolnoma nepolitično; naš edini namen je, negovati hrvatsko in slovensko umetnost, in to v najvišjem pomenu besede. Navduševati se hočemo za domačo umetnost s predavanji na društvenih shodih, razpisovati hočemo društvene konkurenčne nagrade za to ali ono umetniško delo in po zmožnosti si nabaviti društven arhiv. V ta arhiv pridejo v prvi vrsti vse skice in študije v hrvatskem in slovenskem narodnem slogu. S pomočjo tega arhiva nam bode mogoče izvati sčasoma tudi kako delo v hrvatskem in slovenskem narodnem slogu. Nabaviti si hočemo dalje tudi društveno knjižnico, ki bo obsegala seveda v prvi vrsti umetniške knjige. Da bodemo pokazali narodu svojemu uspeh tega delovanja, bomo prirejali po mogočnosti umetniške razstave v domovini. Te bodo obsegale vse stroke upodabljajoče umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, ornamentika, moderno arhitekturo, umetno vezenje i. t. d. Slednjič smo si stavili kot dolžnost, tudi moralno in gmotno podpiranje hrvatskih in slovenskih dijakov upodabljajočih umetnosti. — Začetek je storjen. Brez vsake 290 ovire so se nam potrdila pravila. Preden nam je pa mogoče pričeti z dejansko izvršitvijo svojih namenov, moramo imeti v prvi vrsti denarnih sredstev v to svrho. — Zato se obrača tudi podpisani odbor do hrvatskega in slovenskega naroda s prošnjo, naj podpira v kar največjem številu z denarnimi pripomočki mlado »Vesno«. Novlčar. Na Gorenjskem. Vabilo na naročbo. Cenjene naročnike, ki so z naročnine še na dolgu, še enkrat uljudno prosimo, da nam čimpreje izvolijo vposlati naročnino, da bodo mogli prejemati redno vse številke. Osebne vesti. G. Franc Zupan, davkar v Krškem, je prestavljen v Kranjsko goro. — Železniški aspirant državne železnice na postaji Rateče-Bcla peč, g. Josip Podbregar je imenovan asistentom istotam. — Učiteljem veronauka na idrijski realki je imenovan g. Alf. Levičnik, doslej na kranjski gimnaziji. — Župnijo Duplje je dobil g. Anton Stenovec, župnik na Selih pri Kamniku. Kranjski občinski odbor je v svoji seji od 9. t. m. nastavil Janeza Brezarja za občinskega slugo in privolil, da se odstopi pod gotovimi pogoji T. Pavšlarju kos občinskega sveta v Lajhu v zameno za neko parcelo istotam. Volitev župana v Ôkofji Loki se je vršila dne 7. julija t. 1. Županom je bil skoro soglasno izvoljen c. kr. notar g. Niko L en ček, svetovalcem pa gg. : dr. Anton Arko, Gašper Oarman, Konrad Pécher in Lovro Sušnik. Dosedanji župan g. Lovro Sušnik zaradi bolezni ni kandidiral. Prešernova slavnost v Ljubljani, kateri je bil namen, dobiti prispevkov za spomenik Prešernov, se je izborno obnesla. Cel popoldan so romale goste trume Prešernovih čestilcev v ljubljansko «Zvezdo», kjer so bili postavljeni paviljoni, ondi se je toci'o vino, pivo in prodajale raznovrstne slaščice, cvetlice, razglednice il d. Sredi « Zvezde« pred spomenikom Radeckijevim je bil postavljen oder, na katerem so pela pevska društva, ob kraju pa je svirala zdaj ljubljanska meščanska godba, zdaj novomeška godba. Zvečer je žarela »Zvezda« v ne-broju po drevju nastavljenih električnih žarnic in obločnic. Občinstva se je toliko trlo, da si se komaj preril skozi gosfo gnječo. Z Gorenjskega jc od vseh krajev privrelo na stotine zavednih Slovencev in Slovenk. Zlasti je napravil prav lep vtis venec čvrstih Blejcev v gorenjski narodni noši z rdečimi marelami. Vladal je najlepši red in mir se ni kalil, čeprav so se od neke strani obetale demonstracije. Vstopnic se je prodalo nad 8000. Pravijo, da bo znašal čisti dobiček okrog 8000 kron. . Izlet na sv. Joàt so napravili v nedeljo dne 5. julija pevci bralnega društva v Dražgošah. Nekateri staro-kopitneži so zabavljali čez ta izlet in svarili č'ane, naj se ga ne udeleže, češ, da bodo preveč zapravili. Nekaj mlačnežev so s tem res odvrnili, vendar velika večina se ni dala ustrašiti. Zabavali so se pri sv. Joštu med petjem in govorili tako izvrstno, da bo ta izlet ostal vsem udeležnikom še dolgo v lepem spominu. Pevci in pevke bralnega društva pa naj nikar ne poslušajo ljudi, ki zajemajo morda svojo modrost iz špirita, ampak naj hodijo brez skrbi po potu, ki so ga nastopili. Vsi pošteni in pametni ljudje jih bodo spoštovali in radi poslušali njihovo lepo petje, kakršnega ni daleč okrog. Slika bohinjskeg;a konsumarskega kmeta. Poroča se nam: Kmet z Bohinjske Cešnjice, ki je zvest pristaš kapelana Oblaka in njegovega konsumnega društva, je nalagal po senožetih posušeno seno na voz. Ko jc naložil že pol voza, pride nekdo iz konsumnega društva k njemu z naročilom, da naj gre za konsumno društvo po blago skozi Stengc v Lesce. To naročilo je bilo pobožnemu kmetiču sveto, ker je ustanovil in oskrbuje konsumno društvo kapelan, in zmetal je takoj naloženo seno z voza ter se podal domov s praznim vozom, da je mogel prej izvršiti tako imenitno in bogoljubno naročilo. Z voza zmetano in še drugo seno je potem dež več dni pral na senožetih in ga popolnoma spridil. Ko bi ga bil kmetic še nekoliko naložil na voz in ga peljal domov, rešil bi tako vsaj pičel voziček sena pod streho in bi s tem gotovo ničesar ne zamudil in nobenega greha ne storil v kapelanovi službi. Ali kmetiču najbrž ni bilo nič žal lastne *kode, ki si jo je napravil s svojo neumno farško podrepnostjo in gorečnostjo, da je le kapelanu mogel vstreči! In takim kmetom naj pomaga pameten in dobrohoteč človek! Iz Gorij. Od klerikalnega popravkar^kega društva v Ljubljani smo dobili naslednji popravek: „Cenjeno uredništvo »Gorenjec« v Kranju. Sklicujoča se na paragraf 19. tisk. zak. zahtevava z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem «Iz Gorij pri Bledu« v št. 23. Vašega lista, da sprejmete nastopni stvarni popravek: Ni res, da se niso hotele uporne device dali strahovati bolnemu kapelančku (voditelju Mar. družbe); res pa je, da so štiri dekleta iz Mar. družbe izjavile pred župnikom, da se rade podvržejo kazni, ki se jim bo naložila. Ni res, da so dekleta zahtevala, naj se jih izbriše iz Marijine družbe; res pa je, da so želela še nadalje ostati v Marijini družbi, ker sicer bi se ne podvrgla kazni. Ni res, da župnik ni hotel sprejeti svetinj; res pa je, da jih je celo zahteval. Ni res, da je župnik puntajoče device pregovoril, naj še ostanejo v Marijini družbi; res pa je, da so prostovoljno ostale v družbi. V Gorjah pri Bledu, dne 16. junija 1903. Jan. Ažman. župnik. — Iv. Klemene, kapelan." — S tem lažnivim popravkom gorjanski župnik in kapelan ali pravzaprav klerikalno popravkarsko društvo zanikuje dejstvo, ki je po celi gorjanski župniji znano kot resnično, Izvedelo pa se je iz gorjanske »Marijine družbe« same in to še posebno od prizadetih de-kiet. Mi sicer nismo slišali pogovor med župnikom in dekleti v gorjanskem župnišču, a poštenim dekletom vendar več verjamemo kakor farovškemu popravku, ker imamo že preveč žalostnih izkušenj, da nimajo naši klerikalci po Ligvorjanski morali, ki jim je že prešla v kri in meso, nobene laži več, pa naj bode še tako poila in ostudna, za greh, ako je njim v korist! Istotako smemo verjeti našem čislanemu dopisniku, ki nam je bil poslal oni dopis. S tem popravkom pa se tudi postavljajo gorjanska dekleta na laž in se jih javno sramoti, češ, kako rada so se podvrgla kazni, naloženi od bolnega kape-lančka! Ako so se podvrgla kazni, so jo menda morala tudi prestali, ker sicer bi ne bila kaznovana! In kakšna je bila ta kazen? Ali so bile »puntajoče se device« ob nedeljah postavljene pred cerkvijo na sramotilen oder ali privezane na lesene droge, da so mogle mimogreiloče gorjanske oguljene tercijalke sramoteč jih kazati nanje: »Glejte, to so tiste velike grešnice, ki hodijo na liberalne plese!« Ali pa so bile morda vržene v farovško klet ter so jih ondi ščipali z razbeljenimi kleščami, natezali na železne postelje in bičali po golih telesih, kakor so to delali fa-rovški rabelji z brezštevilnimi ubogimi nedolžnimi žrtvami klerikalnega trinoštva nekdaj, ko so imeli še vso posvetno oblast in moč v rokah duhovniki in katero moč poskušajo z vsemi mogočimi sredstvi zopet dobiti nazaj in jim v ta namen dobro služijo tudi sedanje «Marijine družbe«, kar jasno kaže pričujoči gorjanski slučaj! Zdaj pa damo besedo prizadetim gorjanskim dekletom! Upamo, da ne bodo dopustila, da bi župnik in kapelan kar tebi nič meni nič ž njimi tako javno pometala! Poživljamo jih in to v prvi vrsti gospodični Jenskovo iz Grabna in Žvegeljevo iz Gorij, da nam pošljeti pojasnilo, kako je s to zadevo in koliko je resnice na tem popravku! — Sicer pa to ni naša zadnja beseda /a Gorjance. V kratkem se bomo še kaj več pogovorili o njihovih brumnih voditeljih in konsumarjih, ker imamo gradiva dovolj! Slavnost priredi prostovoljno gasilno društvo v Vodicah na Marjetno nedeljo popoldne dne 12. julija 1903. Spored: 1. Vsprejem gostov od 1. do 2. ure pri »Križu«. 2. Ob V* na 3. uro pozdrav g. župana, nato skupni odhod k popoldanski službi božji. 3. Po litanijah blago-slovljenje brizglje in gasilnega orodja pri »Križu«, na to prosta zabava, petje in srečkanje na vrtu pri »Janezu«. — Vas se bo slavnostno odela. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. »Gorenjski Sokol» napravi jutri v nedeljo izlet v Cerklje, kamor poleti ta dan tudi ljubljanski »Sokol*. Odhod na lestvenih vozen ob poldveh popoldne. — Ondi sodelujeta tudi kranjski čitalniški pevski zbor in pa naša meščanska godba. Izlet obeta biti torej jako zanimiv in živahen. Kranjci, na svidenje jutri v Cerkljah, poletite tja v kar največjem številu! — »Kegljanje na dobitke*. Pod to notico kakor tudi na tozadevnih plakatih se je vrinila pomota, da se vrši zaključna veselica 9. avgusta; v istini se pa vrši že 2. avgusta. Kos & Bešter, to je najnovejša cerkljanska posredovalnica za ljudski blagor in splošno miroljubje; zrasla pa je na razvalinah slavne cerkljanske organizacije in svetovnoznanih klofutah v Kostanjevici. Kosovo petje je pač vsem znano, tudi o dobri resonanci blagoslovljenega Beštrovega telesa smo po konstanjeviškem shodu vsi prepričani. In te dve prosluli moči sta se v Cerkljah združili v jedno ter počeli ruvati zoper »Sokole«, k' pridejo jutri tja. Prva gostilnica od Vavkna naprej na desno ob cesti proti Brnikom se zove pri »Ablinu*. Lastnica je bojevita krščanska Amaconka pod Kosovo zastavo. Nasproti gostilne leži travnik, ki bi bil jako pripraven telovaden prostor. Toda roka Kosova in Beštrova je posegla vmes in ženica je snedla že dano besedo, da prepusti travnik, in to se je zgodilo trikrat. Zenica je pač trdno prepričana, da bi »Sokoli* ta travnik po hudičevo okužili in tudi ni hotela povedati vzroke, zakaj travnika ne prepusti, češ: »Tega pa že ne povem.* Kaj nameravata s tem Kos in Bešter, je jasno, delati zapreke in sitnosti Sokolom, ki pa se Kosa in Beštra toliko boje kakor star vrabec slamnatega moža. Že vsled tega hujskanja naj vsakdo, kdor le more, jutri pohiti v Cerklje, da bode izlet kar najbolje vspel. III- promenadni koncert tukajšnje mehanske godbe se vrši danes v soboto po osmih zvečer na glavnem trgu. Občina Lesce je poslala glavnemu odboru za postavljanje Prešernovega spomenika po svojem županu g. Ivanu Žarku 25 kron. Naj bi našel ta rodoljubni dar mnogo posnemovalcev pri slovenskih občinah! 0. kr. kmetijska dražba kranjska je imela minuli četrtek svoj letošnji občni zbor v »Mestnem domu* v Ljubljani. V glavni odbor so bili skoro soglasno izvoljeni zopet gg.: višji gozdni svetnik Vaclav Goli, veleposestnik Josip Lenarčič z Vrhnike, odvetnik dr. Maks "VVurzbach in nadučitelj Janko Zirovnik iz Št. Vida pri Ljubljam. Sprejelo se je med drugim tudi več koristnih nasvetov. Telefonska zveza na Gorenjskem. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je izdelalo načrt, po katerem bi se ob progi državne železnice najvažnejši kraji pritegnili v inteiurbanski telefonski promet in bi se telefonske naprave vpeljale v poštnih uradih v Trbižu, Beli peči, Mojstrani, na Jesenicah, v Javorniku, Lescah, Radovljici, Podnartu, Kranju in Ljubljani. Pri morebitni vpeljavi v Tržiču, Škofji Loki in na Bledu bi bilo treba napraviti stranske zveze. Troški za vnanjo napravo bi znašali okrog 124.000 kron in bi imele k tem troškorn prispevati prizadete občine 30 % prispevek v znesku 33.000 kron. Ponesrečen otrok. Pišejo nam: Dne 25. m. m. je padel 9 letni deček Jakob Benedik, sin Miha Benedika iz Sludenega, občina Selca, raz svisli na pod tri metre visoko. Prebil si je lobanjo na levi strani. Živel je še en dan. Komisija iz Škofje Loke je izvršila v nedeljo potem obdukcijo in se je dognalo, da bi bili rešili dečku življenje, če bi bila zdravniška pomoč v pravem času. Roditelji, pazite na varnost svojih otrok! 2ivinozdravniška predavanja se bodo letos vršila v kamniškem okraju, in sicer v Rovih, Motniku, Tunjicah in Moravčah. Spodnješišenska Čitalnica praznuje leto* svojo 25 letnico. V ta namen je čitalnica izdala zanimivo brošuro »Izvestje narodne čitalnice v Spodnji Šiški ob 25 letnici 1878-1903.* Abiturijentski koncert, katerega prirede abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljnbljani, se vrši vlorek, dne 14. t. m. na korist »Učiteljskemu konviktu* v veliki čitalniški dvorani »Narodnega doma*. Spored je raznovrsten in zanimiv, 129 Društvena posredovalnica. Slovensko trgovsko društvo »Merkur* v Ljubljani naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednje moči v nameščenje: 3 pomočniki mešane stroke za deželo in pomočnik za Ljubljano, 2 pomočnika manu-fakturne stroke za Ljubljano in pomočnik za Celovec, pomočnik špecerijske stroke za Ljubljano, pomočnik že-lezninskestroke za deždo, kontorist (stenograf) za Celje, 2kontorista za deželo, 2 blagajničarki za deželo, prodajalka za deželo učenec za Ljubljano in 2 učenca za deželo, poslovodja za mešano trgovino na deželi. — Od strani na-stavljencev iščejo naslednji službe: 5 pomočnikov špecerijske, 5 pomočnikov manufakturne, 3 pomočniki špecerijske in železninske, 2 pomočnika špecerijske in galanterijske, pomočnik železninske in manufakturne, 7 pomočnikov mešane stroke, 7 kontoristov, 3 blagajničarke in učenec. Križem sveta. Križem sveta. V Ljubnu je bila na smrt obsojena drvarjeva žena Ana Mayer, ki je umorila svojega otroka. — Češki minister dr. Rezek je vložil demisijo. — Papežu Leonu se je zdravje zadnja dva dneva nekoliko zboljšalo, vendar je njegovo stanje še vedno jako resno. — V Idriji je začel izhajati nov list »Naprej*, glasilo ondotne socijalno-demokratične stranke. — Kmetje so začeli štrajkati v torontalskem komitatu na Ogrskem. Z Dnnaja se nam poroča: Na tukajšnjem vseučilišču sta bila premovirana doktorjem pretekle dni zopet dva Slovenca in sicer pravnik g. Sturm in modroslovec g. Alfred Šerko. Istotako sta napravila na tukajšnji tehniki dva Slovenca praktični in teoretični inženerski izpit in sicpr gg. absolvirana tehnika Matko Prelovšek in Viktor Skaberne. Čestitamo! M—n. Srbski kralj med ljudstvom. Kralj Peter rad občuje nepoznan z nižjimi sloji. Pred nekaj dnevi se je podal v civilni obleki med 6. m 7. uro zjutraj na glavni trg in se začel pogovarjati s kmeti in prodajalci, ki so zelo tožili čez previsoke tržne pristojbine, ne da bi vedeli, da govore s kraljem samim. Spoznal je, da so cene živil res previsoke, in se čudil, da stane kilogram sira 1 dinar 20 para. Dotlej je kralj ostal nepoznan. Tu pride mimo neki gospod, ki ga je spoznal in zavpije »Zivio, kralj*. Peter je nato hitro poklical bližnjega izvoščeka in se je odpeljal v kraljevo palačo. — Naslednji dan se je peljal kralj civilno oblečen v garnizijsko bolnico, kjer so mu povedali, da nobenega zdravnika ni še notri. Kralj je nato sam šel od postelje do postelje, ne da bi ga kdo spoznal. Pri nekem težko bolnem vojaku je opazil, da nima čiste posteljne oprave. Strežnik mu je dejal, da bo vojak tako kmalu umrl in da bodo potem očistili posteljo in opravo. Kralj je pos'al strežnika po bolniškega zdravnika. Strežnik je prišel kmalu nazaj in povedal, da zdravnik ne more priti, ker igra v bližnji kavarni. Kralj je zahteval nato knjigo za obiskovalce, v katero je zapisal potem svoje ime. Od tukaj se je podal kralj v bližnjo ljudsko šolo. Otroci so se ravno igrali na šolskem dvorišču, a učitelja ni bilo videti. Kralj se je napotil v bližnjo kavarno in se vrnil šele čez eno uro. Pa tudi sedaj še ni bilo nobenega učitelja v šoli. To je kralja silno razjvilo. Stopil je v razred in zapisal na šolsko desko z velikimi črkami: Tukaj je bil kralj Peter! Gospodarske stvari. Razstava za uporabo špirita in za ob rte,, v katerih se izdeluje ali rabi kvas in kis. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo prihoinjo spomlad na Dunaju vršila mednarodna razs'ava špirita in za obrte, v katerih se izdeluje ali rabi kvas in kis (pivovarne, izdelovanje žganja, sladarnice, tovarne za škrob in kis). Razstavo priredi komisija, katera se je sestavila v nižjeavstrijskem obrtnem društvu. To podjetje, ki bo v pospešitev najaktuelnejših interesov industrije, podpira vlada moralično in gmotno. Častno predsedstvo razstave je prevzel gospod trgovinski minister in je preskrbel za razstavo prostor v Rotundi in v c. kr. praterju ter primerno subvencijo. Najemščina za prostor se od razstavljavcev ne bo zahtevala. 292 Zahvala. O priliki požara v ponedeljek dne 29. junija t. 1. so doSli na pogorišče gasilci prostovoljne požarne hrambe iz Kranja in Stražišča, ki so se neumorno in požrtvovalno trudili, da so, kolikor je 1 »ilo v njih moti, preprečili nudaljno razširjanje ognja. Vsem izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Havnotako se tudi zahvaljujem vsem onim, ki so mi tako naglo priskočili na pomoč v tej strašni DMEgodi in pomagali gasiti. Zahvaljujem se nadalje obema gg. orožnikoma, ki sta z občudovanja vredno vnemo skrbela, da je šlo gašenje hitreje od rok, kakor tudi marljivim dijakom, ki so se trudili, da mi pomagajo. Vsem iskrena zahvala! Fr. Strupi Hit župan in posestnik v Cirčah. Dražbeni oklic. V četrtek dne 30. julija 1903 popoldne ob 2. uri se hode v hiši št. 37 v Kranju, Kokriško predmestje vršila prostovoljna prodaja te hiše s hlevom, vrtom in njivo. Na dražbo se daje enonadstropna hiša stara gostilna po domače „pri Tišlarju" tik c. kr. Franc Joželove gimnazije na državni cesti. Lastnica hiše bode oddala najboljšemu ponudniku obenem tudi koncesijo za žganjetoč. Zidani hlev zraven hiše ima prostora za 12 glav. Vrt je skoro največji v Kranju in leži za to hišo nad savskim obrežjem z dulekosežnmi razgledom. Njiva je oddaljena od Kranja kakih 10 minut in ima 5 mernikov posetve in trištantni kozolec. Pri tej dražbi se bode izklicala hiša s hlOvom in vrtom za 24.000 K, njiva pa za 1000 K. Pred dražbo je treba položiti 2400, oziroma 100 kron varščine. V dražbo ponujeni predmeti naj se ogledajo le na dražbeni dan dopoldan. Dražbeni pogoji se lahko upogledajo vsaki čas pri pooblaščencu lastnice, gosp. Alojziju Čolnarju, odvetniškemu solicitatorju v Kranju, ki bode tudi dajal vsakršna zahtevana pojasnila, tikajoča se dražbe. 150—1 Loterijska srečka dne 4. julija 1.1. Gradec: 81 66 2 G5 78 Domača knjižnica. Prejeli smo: Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. Spisal H. Sienkievviez. Sešitek 13. Sokolska ideja in Slovenci. Založilo telovadno društvo ljubljanski «SokoU. Dobiva se v Ljubljani pri g. Jerneju Bahovcu na sv. Petra cesti po 20 vin. izvod. Poštenega dečka ki ima veselje do pekovskega obrta, 14 do 15 let starega, sprejmem. 148 K. čadež, pekovski mojster, Kranj. Zeleznafo vino LEKARJA Piceoli-ja v Ljubljani. Dobhasevletairnah krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli pri Angelu* Ljubljana dunajska cesla. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje i. 16141 znesek po poštnem povzetju. ii mm ti Iii i mm ii Í H ||t| Trgovina z železnino „MERKUR" Pi 'TIC El ajdic is v Oeljn3 Graška cesta, šte-v. priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene oevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. W* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- ^1 *■ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Gene nizke. mm mm J<*::£wv ¡111 CD CD TD 3. 'S o o í M JI 9» B •d H P*. O CD O CD 293 Tedenski sejem v Kranju dne 6. t. m. Prignalo se jc 193 glav goveje živine, 11 telet, 114 prašičev — ovac, 31 koz, 35 buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 7*66, prosa K 850, ovsa K 7-—, rži K 7*—, ajde K9'-, ječmena K7-, sem.repe K 33*-, rdeče detelje K 17'-. SI. šolskim vodstvom na. Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila šolskih tiskovin. Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. §iwi&6te peci, P- d ►o I 3 *>a 4opeti, h ii sobno opravo 94—12 po najnižjih cenah. Cenika s 300 podobami poalje zastonj in poštnino prosto. Razpošiljanje točno. Edini strupa prosti amsriksnskl papir ia muh« Janglefoot" Originalni zavoj (500 pol) 15*50 gld., karton (50 pol) 1-60 gld. 112—3 Albin Rant, Kranj. M. Snttner. urir v Kranju priporoča svojo izborno zalogo vseh vrst daljnogledov fpo najnižjih cenah. 140-3 149-43 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18 TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko spadajočih pred-motov, ki se izvršujejo n^Unčno po naročilu. Zunanja naroČila se ii-vrhijeja toCno in po najnižjih cm ah. Ceiito st razpošiljajo zastonj in C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnio, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cechu pri Prostjevu in. Smiciiow-Pragi Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 15—25 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti smrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, a kojima zamoreta samo dva človeka opravljati d«lo — naučba v teku treh dni - ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronoapora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in eenc. Plačila po dogovoru. Podružnica R. A. Sraekal v Zagrebu. 294 Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 5—14 katerega plačuje iz lastnega. 4 Stanje vlog K 3,029.12.rr87. Stanje hipotečnih posojil K 1,921.(547-17. JOSIP WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stblpne križe, štedilnike i 1 d. 125- 6 Špecijaliteta: valjiČni zastori (Rollbalken). Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejepa dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovosti!). — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustaaovljeno 1861. L. M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba atra nišč in kopelnib naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—50 izvolite si ogledati v Špitalski ulici št. 5 moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. no-9 R. Miklauc. SLADOLED več vrst, ledeno kavo in čokolado izdeluje vsak dan svežo Emil Brandt 997 slaščičarna v Kranju. Zunanja naročila točno in ceno! Kdor hoče kupiti 85~ia ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwcr-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Wohlgemuth v Kranju, glavni trg št. 118. Oceanske vožnje samo 5 \ do 6 dnu V Ameriko potovati je najkrajše in nnjprijetnejše čez Francosko Havre — New-York! Zaradi veljavnih vožnjih listov in cene naj se obrne vsakteri na zastopnika Ivan Bihel (generalne agenture za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. 107—9 G. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski mot or i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. 117-7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144-2 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zaslonj. Ljubljanska KREDITNA BANKA Poln o vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Fromese izdaja k vsakemu žrebanju. v Tv j vx fc» 1 j t\ n. i Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskoinpt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). H-26 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. 295 Ivan Schindler, Dunaj III. 1. pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrsto za poljedelske in 98—6 obrtne potrebe, kot: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, trije! je, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroj« za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t.d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri-piave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi,) priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, ndine za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje inorodjaza ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naJ se naravnost: Ivan Schindler, Dinaj III./l. Erdbergstr. 12. Proda se iz proste roke posestvo v Besnici obstoječe iz hiše, vrta, hleva, šupe, polja za 20 mernikov posetve, trije koti gozda. Povpraša naj se pri Ani Zavrl na Klancu št. 32 pri Kranju._139—8 JANKO KOCMOT trgovina galanterijskega in norim-berškega blaga v Kranju priporoča slavnemu občinstvu v mestu kakor na deželi vse v to stroko spadajoče blago po najnižji ceni, n. pr. otročje vozičke, potovalne kovčege iz usnja in platna, ročne kovčege, pletenice, košare ter pisalniške potrebščine, moške čepice i. t. d. Za mnogobrojni poset trgovine proseč beležim z odličDim spoštovanjem 145—3 Janko Kocmut. S Cene nizke, postrežba toena. o io 62—17 i Trgovina z železnino in špecerijskim blagom * „JREltfOUt" Peter Majdič v Kranju. > vi C3 M Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za ob i j an je stropov, vlite kotle, JUT" fine travne kose, kakor n. pr. z znamko Ciril in Metod, katere imam le jaz v zalogi, potem srpe in brgamaške osle, Roman- in Portland-cement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. N SI •« &> M m S 9 &» 2 OI Q 21)6 o ss o p p p 2-28 društvo v/ Iraiji registrovana zadruga z omejeno zavezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 94. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po S- 41/2°/0 brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Krenner, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Stempihar. Ciril Pire. Ivan Rakovo. lihaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, aa četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom •tane ca celo leto 60 vinarjev več. Posamerae številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo ftankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca«. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.